Leto Vffl. Štev. 146
Po«nln*	v gotovini.
V Krškem, v torek 20. septembra 1924.
Današnja1 štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po!
prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlfitvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
čekovni račun: št. 13.807.
[začasno še. tudi 13321]
-sorodstvo
ilvNgiafea
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din.
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračaJA*
Reklamacije za list so poštn. proste*
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Dvigajmo našo zgradbo— socialistično stranko!
Mnooo »a ie govorilo in se še govori in piše o .rdečih* in *žoltih“ v socialistični, stranki. Meni je izmed obojih precej znsnih. in kolikor sem jaz v stanu razločevati. so Si vsi skoro enaki, Faktična razlika med njimi, če bi bila. ogenj, bi bila komaj tolikšna, da bi si človek ob njem prižgal cigareto.
Mi vsi smo socialisti. Mi vsi smo za eno in isto stvar. Ali bomo vedno razdeljeni' na povratne si frakcije' in zmerom trošili velik< del našega časa in energije za napadanje drag dragega, kazali drug drugemu zijala in se nazivaii z „rdečkarji" in „žol-timi“? Ali nsj ne bo med nami nikdar konear preziranju in zasmehovanju drug drugega?
Velika količina najboljše energije se spremi, nja v slabo kri radi brezpomembnih stvari v diskusiji, ki nimajo s faktičnimi razmerami delavstva ničesar opraviti. O orožju in taktiki delavstva, v vsakdanjih bojih na industrialnem polju se. bo odločevalo od časa do česa, kakor bo zahteval razvoj sam.
Socialistična stranka je politična stranka in kot take ni njena naloga določevati in ukazovati delavstvu, kakšnega orožja naj se poslužuje in kakšno taktiko naj rabi v svojem boju na ekonomskem polju.
V	brezplodni diskusiji o sindikalizmu, direktni akciji, sabotaži itd., se je potrošilo toliko energije, da bi se z njo članstvo socialistične stranke lahko podvojilo in moč njenega časopisja počvetorila,
Dajmo sedaj rajši strniti naše energije za grajenje stranke, da jo napravimo močno in sposobno za delo, ki ga ima pred seboj.
Če mislimo zrušiti moč kopitalizma, moramo razvijati in utrjevati našo lastno moč, in to moremo doseči le potom razredno zavednega edinstva in harmoničnega sodelovanja naših sil.
Tudi socialistična stranka ima nedvomno svoje slabosti, ki pa jih ne bomo odpravili, če bomo trošili večino svojega časa pred pragi drug drugega in brskali, kje bi našli še kaj<. smeti. To nas odteguje od izvrševanja dolžnosti v stranki in mesto da bi se situacija izboljševala, se še poslabšuje,
Kar danes rabimo pred vsem drugim, je dobro zedinjena in energična akcija za grajenje strankine strukture. Vse preveč naših krajevnih postojank je nedelavnih radi pomanjkanja pomoči, ki hi jo lojalni člani morali dati. Večina naših listov se nahaja v enakih razmerah radi istega vzroka.
Mi vsi smo potrebni za sestavljanje stranke, in toliko časa. dokler bomo edini v fundsmental-trh načelih in glede končnega cilja, lahko brez nevarnosti dopustimo drug drugemu toliko tolerantnosti. da se bo diskusija o raznih mišljenjih vodila brez škode za napredek stranke.
Ne smemo pozabiti, da' je socialistična stranka politična stranka, in v nji je dovolj prostora za vse, bi priznajo njena načela in se ravnajo lojalno po njih, toda v nji ni prostora za tiste, ki se odprto rogajo politični akciji, in za tisle, bi jo navidezno zagovarjajo, da tabo zakrinkajo svoje izdajstvo in razdiralno delo v notranjosti stranke.
Socialistična stranka, če hoče izvesti svojo misijo, mora biti vedno revolucionarna stranka delavskega razreda, strogo nekompromisna v kolikor se tiče njenih principov, resnične boriteljica za delavske interese v vsaki fazi boja, čista in otvorje-na v vseh svojih metodah, in ohranittmora svojo strukturo in značaj neomadeževan pred svetom. Varovati se mora političnega oportunizma kakor industrialnega anarhizma in voditi svojo ladjo naravnost dalje, če hoče dospeti varno v svoj pristan.
Zavzemimo sa vsi, da hočemo-imeti sedaj dobo. v kateri bomo navdušeno zedinjeni, z vso mogočo energijo gradili strankino organizacijo in njeno časopisje v vseh krajih, Stranka to potrebuje in istotako potrebujemo mi in tako bo ta akcija v veliko korist stranke in nas. Poživljeno delo bo pomenilo sa naše gibanje pomlajenje naših moči in naših inspiracij.
Edino kadar delamo zedinjeni v pravem duhu socializma, vršimo kar je dobrega v nas in » tem premagamo, kar je v nas slabega.
Sodrugi, gradimo! Gradimo sebe in drag drugega v dviganju stavbe naše stranke.
Eugene‘V. Debs.
Razno-
NAŠ KONGES.
Na nerodno opazko o sklicanju kongresa avstrijske socialno demokratične stranke in kdaj bo naš strankin zbor, naivnežu v eni izmed zadnjih številk. nSocialista* tole v odgovor: imel si priliko ostati v naši stranki in pravico to zvedeti, ko si pa postal 'disident — čemu si še beliš glava z notranjimi zadevami v naši stanki? Pravijo,. kdor. se briga za tuje stvari, po navadi še svoje lastne zgubi. Sicer pa mi vemo, kaj se spodobi., Prednost v vprašanju strankinega zbora prepuščamo najprej .edinozveličavni in mednarodno priznani* Korunovi SP J, potem pride ob vrsto strankin zbor avstrijske socialne demokracije -—katere, član. in funkcionar sem že bil, .Socialistov* čečkač pa ne — in šele potem si bomo predrznili priti na vrsto tudi mi, Do tistega časa nam najbrž utegne blagoslov vašega kongresa prižgati luč, v naših zmešanih glavah, ki sanjajo o uresničenju socializma v življenju delavcev, drugi ga pa hočejo imeti le v dosego osebnih koristi, slave in blaga, ne pa socialističnega družabnega reda. Take zahteve, kakor so naše. spadkjo v norišnico, so oslarije, traparije in esperanto, delavske organizacije, ki se bavijo s takimi zadevami, so nož in škarje v rokah norcev — ki pa k sreči niso samim sebi nevarni, temveč !e koristolovcem in pijavkam iz kapitalističnega sorodstva, Nič ne moremo zato. da nem je kazala proti nakanam zavidnega kapitalističnega sorodstva preložiti naš izredni kongres. Ali si morda oblju-bujejo pri .Socialistu11 posebne koristi od našega kongresa, ko se jim je .rdeči veletok* izjalovil?
Pastorek.
Makedonski četaši so sklenili, da bodo maščevali smrt svojega voditelja Todora Aleksandrova z umorom nekaterih prvih jugoslovanskih državnikov. Cudiir se ne bi nič. če bi se res kaj zgodilo, čuditi se pa mora vsakdo, da nobena jugoslovanska vlada noče najti, sredstva, ki bi napravilo vsemu četaštvu konec, če že ne radi ljudstva, pa radi škandala.
Poleg Markoviča in Jovanoviča prideta na zatožno klop še bivša ministra dr, Kojič in dr. Janjič, Dr. Kojič je bil minister za trgovino, Janjič pa za vere.
Radi sklicanja narodne skupščine sta konte-rirala Davidovič in predsednik skupščine Jovanovič. Nista pa še ugotovila dneva, kdaj bo parlament sklican.
Pri Društvu narodov namerava imeti sedanja vlkda stalnega zastopnika, in sicer bo imendvan bivši zunanji minister dr. Trumbič.
Revizija uradniškega zakona še ni končana. Razpravljajo še o tem, ali se pod izvestnimi pogoji smejo vrniti v službo oni državni nameščenci, ki nipo bili v službi do 1. septembra 1923., potem o razliki v plačah posameznih kategorij in/ o načinu, h^ko ■ bi uradništvo znova lahko reducirali.
Erzbergerjeve morilce so dalj časa skrivali na Madjarskem, kakor smo še poročali. Zdaj se je zadeva tako zasukala, da bo moral madjerski zunanji minister Daruvary radi nje odstopiti.
Draginjske doklade upokojencev .Slovenec* je poročal 24. t»„ da je vlada predložila finančnemu odboru naredbo o draginjskih dokladah za tiste. Id so bili upokojeni, predno je stopil' novi uradniški zakon v veljavo. Če ima upokojenec 20 službenih let in do 2999 Din letne pokojnine, bo dobil v
I,	draginjskem razredu mesečno po 900 Din v II. razredu 800 Din. v III. razredu pa 700 Din. Za vsakega nepreskrbljenega otroka in za ženo dobi 150 Din mesečno. Da pa gospoda tudi tukaj ni nase pozabila, je razvidno iz nadalnjega poročila ker kolikor večjo penzijo od temeljne plače imaš, toliko višje so draginjske doklade. Tukaj so gospodje v vladi zakona, reda in pravice zopet po simpatijah merili potrebe upokojencev. In železničarjev tudi nič ne omenja poročilo. Prosili bi, ds nam pojesne. ali velja naredba tudi za železničarske upokojence ali ne. Večjih siromakov ni kmalu, Pencionirali so jih na južut železnici pred prevedbo. čeprav so bili podržavljeni že od 1, okt, 1923,
Sklicevali so se pri tem na § 14 bivše južne železnice, do česar pa po našem mnenju niso imeli več pravice, temveč ko je država prevzela južno železnico, bi bila morala sedanjim upokojencem ki so bili tedaj še v službi« odpovedalo službo in jih upokojiti, ker pa tega ni storila, imajo iste pravice kakor drug« Vlada reda, zakona in pravice tega seveda ne bo storila, ker obljubiti in dati je tudi g. Sušniku preveč. Ni druge pomoči, kakor močna razredna organizacija, strokovna in politična !
V Dobrudži mora bolgarsko prebivalstvo pre-trpeti toliko šikan od rumunsldh oblasti, da se je začelo v masah izseljevati na Bolgarsko. Prav tako kakor RumuHi, delajo Grki v Traciji. Bolgarski delegat v eksekutivi Internaalanalop Sakazov, je poslal Internacionali spomenico, v kateri opozarja vse na-rode na nevzdržne razmere v Dobrudži in Traciji.
Vest, da so se'-pogajanja za-trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Angleško razbila ni točna. Pogajanja so samo za nekaj časa prekinili. Nemci pa so celo že dovršili neka priprave za trgovinsko pogodbo s Francosko.
Politika, s .krepkimi* argumenti, V petek so imeli nemški fašisti v Weissensee-u političen shod, na katerem so si s komunisti dokazovali pravilnost svojih trditev z revolverji in ročnimi granatami.-Komunistični poslanec Burghardt je pri tem dobil kroglo v trebuh in je na potu. v bolnico umrl Ko je policija napravila red, je -našla še pod mizami pet revolverjev, eno ročno granato, cel kup radi&r nega pretepaškegs orodja in tri bodala , ..
Angleška neodvisna delavska stranka, ki pa nima z našimi. neodvisnimi nič skupnega. 8mpnk je med vsemi delavskimi strankami na Angleškem najbolj marksistfii>a in najvplivnejša, njen člani je i n, pr. Macdonald. je izdala okrožnico z naslednjo vsebino: v skupno parlamentarno delavsko-stranko [Labour party) komunistična angleška strankama sme biti sprejeta, niti ne. smejo na njeni listi kandidirati posamezni komunisti, in sicer radi tega. ker se komunisti razlikujejo od delavskih strank v cilju in metodah. Delavska stranka hoče doseči socialistični družabni red s sredstvi demokracije', komunisti .pa hočejo priti do diktature proletariata z orožjem. Ta izjava je važna radi tega, ker si jo ho osvojila gotovo vsa Labour party in če bor po volitvah zopet prevzela vlado, bomo imeli na Angleškem ne samo delavsko, ampak socialistično vlado.
Na Angleškem pričakujejo, novih volitev, kajti trii vprašanja so,i ki jih mora sedanja vlada rešiti, in sicer tako, da bo združila preti sebi konservativce in liberalce. Najvažnejše vprašanje je. kaj bo: storila vlada, če sprejme parlament določbe, ki bi bistveno spremenile angleško-rusko pogodbo, ki jo je z Rusijo pred kratkim sklenila sedanje delavska vlada. Konservativci in liberalci imajo kakor znano, večino v parlamentu in javno so že naznanili, da hočejo predložiti spre-mmjevalne predloge za anglaško-rusko pogodbo, kadar jo bo vlada predložila parlamenta v razpravo. To pomeni za sedanjo manjšinsko vlado padec, ker pa tudi konservativci in liberalci ne morejo prevzeti vlade, bo prišlo do novih volitev. Drugo vprašanje, ki bi lahko imelo isto posledice ja. kaj bo storila vlada, da bo premagala slabe posledice Dawe-sovega reparacijskega načrta sa angleško izvozno trgovino. To drugo vprašanje je selo važno tudi za angleško delavstvo. In tretje je, kakšno nalogo bo imela angleške mornarica po načrtu o jamstvih in meddržavnem razsodišču, ki ga pravkar izdelujejo pri Društvu narodov. Macdonald bo imel v kratkem velik govor na zborovanju Delavske stranke v Derbyu, na katerem bo na vsa tri vprašanja odgovoril.
V Stokholmu, glavnem mestu Švedske, so
dobili pri volitvah., ki so se vršile 23. tm, socialisti 9 mandatov, desničarji 6 in liberalci 1 samega. Rezultati iz drugih krajev še niso znani.
Boji v Gruziji se nadaljujejo: Vstaši so zapodili sovjetske čete iz krajine Evanetije. Na drugih koncih jih vstaši razoroiujejo. Boijševiki zaznamujejo tudi lepe uspehe. Ker se jim ne posreči dobiti vstaške čete v pest, streljajo in obešajo že mesece in mesece zaprte Gruzijce.
Povsod enako. Vstaše v Maroku podpira neka velika- angleška trgovska .družba, kateri je vodja vstaše v AbdeLKarim obljubil velike # rudniška koncesije v Maroku.
Ameriiki polet oholi sveta ia sedaj a prihodom letalcev ▼ Santo Monico pri Loa Angelesu končan. Santa Monica ie tisti kraj. odkoder so a-meriški letalci 17. caarce t. L nastopili svojo ekspedicijo okoli sveta. Kaj pomeni ta polet, nam po8tane jasno, če pomislimo, da 4o v tem času preleteli nad 40.000 km in da so bili to edini moije, ki ao svojo namero dosegli, Istočasno injimi so se dvignili tudi letalci iz drugih držav, pa so kar po vrsti propadli. Italijanski letalec Locatelli je v morje padel in so ga komaj Se rešili, angleška ekspedicija se je bnš te dni povrnila domov, potem ko ji medla preprečila nadaljevanje poleta; o portugalskih letalcih ni duha ne aluhs; o Francozu Peleti-er-ju, ki je od začetka imel najboljšo arečo, smo čitali pred kratkim, da se je vrnil na Francoako; tudi dva Američana sta se morala kmalu v začetku ekspedicije vrniti Če vzamemo natanko, ne predstavlja ta polet oboli sveta nobenega posebnega rekorda, kajti priti okoli zemlje v petih meaecih je stvar, ki spada ie v davno preteklost. Toda to, da se je vriila ekspedicija y posebnih okoliščinah, v tem tiči njena važnost. Letali, ki sta dospeli v Santo Monico, bodo prepeljali v Washington v nacionalni mazej.
Naša doba bi se lahko imenovala doba kemije, tako kakor je človeštvo včasih živelo v dobi kamna, dobi železa, Dare itd. Iz New Yorka poročajo. da se je dr. Baliyu na vseučilišču v Liverpoolu posrečilo s pomočjo ultravioletnih žarkov na na popolnoma kemični način pridelovati sladkor.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga*.
Ako piješ .BUDDHA* čaj,
vživaš že na zemlji raji
Zapisnik
aeie pokrajinskega odbora SSJ ia KDZ dne 17. avgusta 1924.
[Nadaljevanje.]
b. IV. KRUŠIČ: Iz računskega zaključka je razvidno, da ima list bazo nazadovanja. Z ozirom na to moramo usmeriti pisavo drugače. Sedanji način nam na eni strani odbija naročnike — na drugi strani je pa tudi res, da je položaj delavstva tako teiaven, da res težko plačuje. (Na vprašanje v ,N* it. 102 glede 10 Din za tisk. sklad M. AVsenkove izjavlja, da je bil znesek poslan upravi.)
Omeniti moram tudi, da sta naša kraj. org. SbJ v Trbovljah in podružnica Unije poslali vsaka po 750 Din za nakup delnic .Ljudske tiskarne*, da pa nista prejeli niti delnic, niti nista zneska izkazana v bilanci. (Na to mu je pisarna na licu mesta pokazala, da so zneski za nakup delnic .Ljudske tiskarna* izkazani med pasivo bilance z dne 31. XU. 1923.)
Dvomim o izterljivosti dolžnikov, zato je treba na vsak način najti pot, kako kriti dolgove.
S. IVAN BARAGA: Glede lista bo treba vsekakor najti način, da ne bo pasiven. Treba bolj točno paziti na plačujoče naročnike. Sem zato, da se loči blagajna od knjigdvodstva. Sploh je treba skrbeti, da bo najprej red v upravi.
S. ANTON WERDEN: S. Bernot je omenil, da stari naročniki, n. pr. tudi s. Trater odpovedujejo dnevnik in naročajo .Ljudski glas', češ da so preslabi zaslužki. Mi pa da moramo brezpogojno skrbeti, da bomo imeli veC naročnikov. Sodrugi toda težko je, pridobivati za naš dnevnik naročnike. Kot subkasir sem pred razkolom pridobil v enem tednu 52 novih naročnikov. Toda, ko sem to opustil je članstvo čimdalje bolj padalo in zdaj je sploh za tako stvar delavstvo nedostopno. Naveličano je napadov. Tudi napadi na Čobala itd vedno le napadi niso delavstvu všeč, Zato, ker nima .Na-prej* več notic in poročil, novosti itd., se izgovarja, da sl mora naročiti še kak drug list, če hoče kaj vedeti. Ljudstvo je pač razpoloženo za novosti. Naj-hujši komunisti so kar radostno čitali vest, da je Radič glasoval za kralja.
S. J. JERAM: Kakor sem že podal izjavo ne morem prevzeti odgovornost za sedanje delovanje tajništva, ker tudi nimam časa. da bi posvetil svoji funkciji tisto pažnjo, ki jo je treba. To pa ne kot sovražnik stvari in ne kot sovražnik knjigovodstva. Vendar moram omeniti, da vlada v knjigovodstvu prava anarhija. Včeraj sem prišel ob 16. uri pa do 20. ure sem pregledoval račune. O bi. lanci pa še govora ni bilo. Savezna kontrola je bila v 7 urah končana in v najlepšem redu.
Olede pasive lista pa izjavljam, da ne bom za list. dolder se pasiva ne spremeni. Članki proti Krušiču so ogabni. Osetovi dopisi so tudi pretirani. Raznih oslarij kar mrgoli. Dagarinove smrti pa ni bilo v .Napreju*.
O sekcijah v .Skupnem domu" izjavljam, da e to nepošteno zahtevati še večjo prispevke. Laž n demagogija mora iz ,Napreja‘, če ne, ne bom več delal za ,Naj>rej\
S. CIRIL BOhM: Če nismo zmožni voditi in kontrolirati naše delo — kako bomo kontrolirali državo. Anarhije v našem knjigovodstvu ni. Vse pomanjkljivosti so le posledica preobilice dela. Pa te pomanjkljivosti niso nikakor povod za nezaupanje v knjigovodstvu, temveč, kakor sem že omenil v svojem predlogu le dlakocepstvo. Pa odstranimo še to zlo in ustvarimo »Skupni dom*. Zakaj 4 vrste organizacij?,Zakaj toliko izdatkov? Združimo svpjo moč v »Skupnem domu*.
S. ZV. BERNOT: Izraz pasivne resistence s. Jerama je najbolj obsodbe vreden. Kadar bo Jera-mov kurz, takrat bo delal, drugače pa ne! Za to bom jaz zahteval razsodišče. Laži je očital .Napreju' pa jih ni dokazal.
Plede nereda pa moram ugotoviti, da ni vse tako strašno, kakor je s. Jeram poudarjal. Vse bi bilo pa seveda mnogo lepše, če bi imeli več delavnih moči in več časa. (V odgovor na zapisnik seje nadzorstva hoče pojasniti napaka [polej ,N‘ št. 30] pa s. Jer?m razburjeno brani.)
S. J. JERAM: Naj se odgovOri na zapisnik seje nadzorstva v ,Napreju ! Za dokaz .Naprejevih* laži naj omenim, da je vse laž, kar je .Naprej' pisal o razpustu kovinarskih organizacij. Zadeva je bila namreč ta, da so se akti in pravila na vladi zamešali v komunistični oddelek.
S. ZV. BERNOT: Ali niso bila pravila vložena po društvenem zakonu? V tem slučaju velja pra. vilo, če oblast en mesec ne odgovori, da so pravi, la potrjena.
S. CIRIL BČHM: In to bi morali funkcionarji strokovnih organizacij vedeti.
S. J JERAM: Zakaj nas pa niste vi o tem poučili? Oolmajer pa za to tudi ne zasluži očitka, da bi bil v zvezi z buržoazijo.
S. IV. KRUŠIČ: Na račun tega članka so pri-šli orožniki tudi k nam in so zahtevali pravila .Unije slov. rudarjev* In .Svobode". Tako, da se zaradi takih preganjanj že vsak brani biti tajnik kakšne organizacije. Tudi napadi Ha Del. dom v Trbovljah so krivični. Del. dom ima 9 revizorjev in na občnem zboru polagamo račune, to pa nobenega tajnika nič ne briga. Torej take demagogije mora biti konec.
S. C BOHM: Prosim s. Jerama in Kruličaza pojasnilo v taktični izpremembi.
S. J. JERAM: Taktična razlika se lahko dokaže z lepšim redom in ne s tako sadističnimi željami in strastmi ljudi, ki mi očitajo, da preveč zaslužim.
b. V. MČDERNDORFER: Čudno je, da so tisti, ki so načelo javnosti ustvarjali so zdaj naenkrat proti — in tako tudi umetno proti stranki delajo, kakor Kristanove), Korunovci, Svetkovci itd. s tem, da napadajo osebo a. Bemota. Sad v 500 dušah ae ne da več utajiti. Zato je brezpredmetno, da pred kongresom sploh razpravljamo o izpremembi pisave .Napreja*. ker nismo upravičeni o tem sklepati.
S. IV. KRUŠIČ: Sklep kongresa je, da se na prvi strani ne sme napadati.
S. J. PASTOREK: Glede Klemenčičevih pjj-stašev se moramo zavedati, da jim je predvsem všeč naša pisava proti Kristanovcem, toda pravilnika gotovo še nz poznajo, vendar imajo pravico posluževati se ga, Izpolnjevati in priti do svojih praic.
Pasivnost bilance moramo odpraviti. Za posojilo .Sloge" moramo poskrbeti za realno kritje, da ne pridemo v spor z zakonom. Glede pisave lista omenjam le to, da mi ni bila všeč polemika med s. Bernotom in Arnškom. Take malenkosti, take osebnosti ne spadajo v list in je sploh napačno, če se s. Bernot v take zadeve spušča. Sicer je la za .Naprej* res težko pridobivati novih naročnikov.
Novi naročniki nas ne razumejo. Zato je treba kreniti na drugo pot. Odločiti se moramo: če smo predvsem društven list, potem še dalje lahko pišemo tako na dolgo in odkrito, če smo pa javen list, potem moramo pa tudi novim naročnikom nuditi nekaj zanimivosti,
S, ZV. BERNOT; Res je napačno, če izrablja, mo načelo javnosti v osebne zadeve. Debata z Arnškom je bila izsiljena, Amšek kot član je to zahteval. Pa ker je bila lahko koristna tudi za druge ljudi se nisem pomišljal objaviti je. S. Krušiča pa prosim, da pojasni položaj tiskaren.
S- K. KISOVEC: Iz raznih virov je čutiti, da sežejo Kristanove metode tudi v nalo najožjo oko-lico. Sem soustanovitelj .Napreja' in torej dobro poznam ves razvoj. Če bomo s pisavo krenili na drugo pot bomo zgubili naše najzvestejše in stare naročnike. Pozabiu pa tudi ne smemo, da živimo v dobi. ko delavstvo resno premišljuje o položaju in da če je naročilo 51 naročnikov .Ljudskega gl/ dnevnik ,Naprej’ — da je to moralni uspeh. Nered v upravi in pri .Slogi* je pa ie posledica, da ne dobimo nastavljencev, ki bi znali ceniti vrednost, da ne delajo za osebne profite temveč za skupnost, za družbo. Sodrugi, dokler bodo .Naprej* pisali delavci ne bo propadel, kadar pa ne bomo sami več sodelovali, kadar bomo prepustili vse delo samemu s. Bernotu, takrat ga bo vrag vzel.
S. ANTON WERDEN: Mi smo navadni delavci pa moramo žrtvovati tudi prosti čas za strankino delo in socializem. Kaj je zdaj to ? Lansko leto smo pridobivali člane za kulturne, atrokovne. politične in gospodarske organizacije. Letos govorimo o sekcijah v .Skupnem domu*. Ali je potem to vse kar smo lani delali za ovreči? Napadi na Unijsko načelstvo niso utemeljeni, zlasti, če se nanašajo napadi le na eno osebo nas. je pa pet v načelstvu. Kočevskim nismo mogli pomagati. Organizacije ni bilo. Podjetje je pa odpuščalo kvalificirane delavce in najemalo posestnike hiš in zemljišč. V javnosti naj se razkrinkajo vse krivice, toda samo v kolikor so resnične. Zakaj ae ni razčistil tudi po-ložaj med s. Baragom ml. in Malovrhom ? Na Unij-akem zboru so bili Velenjčani in Korošci najbolj krivi, da je ostala centrala v Zagorju, damo 4 smo
bili proti temu. Komunisti so povzročili s to gonjo stavko in Unija je morala izplačati okrog 56.000 Din podpore. Centrala bi bila lahko tudi na Koroškem. Bodimo previdni in ne razbijajmo strokovnih organizacij.
S. IV. BARAGA: O osebju v tajništvu navaja s. Kisovec, da niso socialističnih nazorov. Temu je kriv proletariat in tainik, ki ne zna vzgojiti pravo disciplino. Uslužbenci ne prihajajo o pravem časa.' Sam sem že videl, ko je Kocjančič prišel ob
11.	uri. In še tudi pozaeje je prihajal.
Določiti je treba vtem oziru vseukrese. ki se jih mora vsak-držati.
Pisavo lista je pa treba tako usmeriti, da bo čitateljem pouk o socializmu.
S* AL. LESKOŠEK: Smo prišli popolnoma h: tira. Do kongresa pisave lista sploh ne moremo spreminjati Poskrbeti pa moramo, da se bo list razširil. V revirjih je Šumik, toda zaupniki ne vidijo rudarjev, ki v svojem prostem času kvartajo itd. — namesto, da bi čitali in se izobraževali. Lotimo se dela vsak v svojem kraju, vztrajno in do-sledno pa bomo dobili somišljenikov in čitateljev.
S, ZV, BERNOT : Na besede s. Barage, da se ne držimo ur moram ščititi vse niše nastavljence. ker nobenega ni. ki bi delal pod osem ur na dan. Kocjančič je anarhist in mu ne boste t lepa dopovedali, fa se mora tudi on ravnati po tistih naukih, ki jih za dobre spoznava. Njegovo osebno ngodje mu je še vedno nad vse, vendar tudi on dela svojih 8 ur.
S. IV. BARAGA: To je vse prav toda red mora biti tudi v delavnem času. Seveda je pa tudi ta vzrok, da v tem oziru ni prave discipline, ker niso nastavljenci plačani, kakor bi bilo treba.
S. ZV. BERNOT: Tudi to ni popolnoma res. Potrebno je. da se oziramo na govor s- Kisovca, ki je omenil, da ae morajo nastavljenci zavedati, da delajo za skupnost, In ta skupnost, družba bo prinesla bodočnost tudi našim naatavljencem ki zdaj nimajo tistege. kar b! lahko imeli.
S, CIRIL BOHM: Očitek s, Bernotu ne drži, Duševni vodja in tehnični ne more biti vse v eni osebi. Zato bo treba sredstev in moči, da se bo vse delo izvrševalo.
Z MIRNIM POTOM . .,
Z mirnim postom ne bomo ničesar dosegli...
Motiš se. Dosegel boš vse z mirnim delom, kajti delo je premišljena, počasna stvar. S silo se lahko polastiš vlade, s bilo in razgrajanjem lahko delaš nemir v društvu, organizaciji in državi, in Če boš s tem kaj doaegeL je mogoče le dvoje: ali boi razbil Organizacijo ali državo, ali pa ae polastil njenega vodstva ali vlade.
Potem, ko boš sila, prevladujoča sila. boš zahteval mir, da boš mogel kaj napraviti, Tam. kjer je destruktiven boj, kjer vladajo nepomirljivi raz-pori, se ne gradi, ampak razdira. Gre zato, kdo bo vladal kdo bo kontroliral silo. Ko zmaga, boče mir, ker drugače ne more delati
Med bojem in bojem je razlika. In med revolucijo in revolucijo je tudi razlika. Boji ao koristni in so škodljivi. Revolucije so lahko korak naprej ali korak nazaj. Delo gre zmerom naprej.
Človeštvo je šlo skozi krvave boje, skozi bratomorne borbe radi svojih živalskih instinktov. Kar pa je zgradilo dobreaa in pametnega, je zgradilo mirno, sporazumno, Smoter civilizacije ni netiti in negovati krvave borbe, destrukcijo in nesporazume, ampak voditi človeka k razumnemu delu, k ciljem, ki bodo vredni človeka. Boji oatanejo. Ampak bodo človeški boji, ne pa boji zveri v človeških podobah. Socializem potrebuje mislečega človeka, ne barbara.	Proletarec,
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" pa ne, ta sam dovolj jasno pove. da ne mara odjemalcev ic delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na ves nego vi nanje!
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, §» najbrž tudi vašega denarja ne marajo, »i
Ustrezite jim!
Lastnik; .Sloga", r. z. z o, p.
Izdajatelj in odgovorni urednik«
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
28, <X. Tiskam« bratov Hw>apiet v KrShMh i««o