Štajerske vesti. —š— »Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju« je sklenila Tiadalje pogodbo s tvrdko Kunz, zaloga kave, Ceje, Ring št. 4. Od vsakega nakupa da 3 % popusta. Priporočamo jo prav toplo. Pri tej priliki opozarjamo na listo maših dobavitel.iev v koledarčku »Učiteljske gospolarske in kreditne zadruge« na str. 44. Letos je nam in našim zadružnikom ta gospodarska naprava dala lep doibiček, ki bi se seveda še bolje obnesel, ako bi vsak zadružnik ali njegov namestnik zahteval od tvrdke, da se vsaka, tudi najmanjša vsota zapiše v kontrolno knjižico. Zahtevajte letos za vsak nakup listek iz konfrolne knjižice, da bo prihodnje leto ta 'epa gospodarska naprava dala še večji dobiček. -S— Slovensko učlteijstvo na Spodnjem Štajerskem bo z velikim zanimantem čitalo sledečo notico, ki )o je priobči! *Slovenski Gospodar" dne 23. januarja: »Deželni zbor ima nalogo, zvišati učiteljstvu plače, a kmetom nalcžiti zato nove deželne doklade. Vse drugo, kar Iiberalci govorijo in pišeio, je le pesek v oči nevednim. L'beralna stranka s'oni na učiteljih, naša na kmetih, zato pa gredo kmetje s Kmečko zvezo, učitelji z liberalno stranko. Videti hočemo, kdo bo močnejši." Tisti učitelji, ki so se doslej izogibali vsakega dela za narodno stranko in celo posedali po iarovžih, so dobili s tem dopisom »Slcvenskega Gospodarja", čigar glavni urednik je dr Korošec, zasluženo zahvalo. —š— Šolsko nadzorstvo. Po slov. časopisju so krožile zadnji čas tožbe, češ da je neopravičeno, da se je inš :ektorat za spodnieštajerske izvenmestne nemške ljudske šole razddil, ker ima ta delitev baje edini namen, Spodnji Štajer hitreje ponemčiti, kar je po poročilu BUčit Tov." nemško konjiško učit. društvo brez ovinkov javno priznalo. Spodnještajersko slov. učiteljstvo je popolnoma istega mnenja, in to tembolj, ker so nekateri slov. nadzorovalni okraji vsaj dvakrat večji (po številu razredov namreč), a ni nihče niti z mezincem ganil, da bi se n. pr reveža Heriča ob priliki imenovanja novi ¦ šol. nadzornikov razbremenilo z razdelitvijo njegovega nadzorovalnega okoliša (tudi ostali okoliši so potrebni delitve!), dasi se je javnost na te nezdrave razmere v spodnještajerskem šolstvu dovolj jasno opozorila, in sicer pravočasno in s podrobno statistiko v 11. številki predlanskega »Učit Tov." Po toči zvoniti je prepozno, gospodjel Naši poslanci rajši obstruirajo in puste, da gre Netncem pšenica v klasje, namesto da bt na kaj pametnega rnislili. Niti migljaja s kolom ne razumejo! Žalostno! —š— Mohorjeva družba — kako ceni učiteljstvo. V letošnjem Mohorjevom koledarju so Mohorjani fare Polenšak v ptujski dekaniji razvrščeni takole: Podplatnik Jože, župnik; Šamperl M ha, Cvetko Fr., cerkv. ključarja; Kolarič Anton, mežnar; Kovačec Alojz, organist; KukoviČ Anton, nadučitelj itd. Komentaria menda ni treba! —š— Vzajemnost pa taka! Pri Sv. Lovrencu v Slov gor, enem najbolj klerikalnem gnezdu te lepe spodnještajerske pokrajine, stanuje neki vpokojeni — a še ne prestari — župnik v šoli (pa menda ne iz ljubezni do nadučitelja!), dasi imajo v farovžu dovolj prostora za najmanj pet fajmoštrov. Zakaj pa tie vlada povsod taka vzorna vzajemnost med učiteljstvom in duhovniki, gospa Farkaševa, kaj?! —š— Začetek ravnopravnostl. Naš sl. deželni šolski svet je prišel ob letošniem novem letu do spoznanja, da žive na Štajerskem tudi Slovenci. Ko je slov učiteljstvo pred dvema letoma zahtevalo za uradne konference slov. poslovni jczik, še tega ni vedel; takrat je reke!, da naj ostane le vse pri starem, torej pri nemškem poslovnetn jeziku. V začetku tega leta pa je vendar začel izdajati poleg nemškega Verordnungsblatta tudi Naredbeni list. Seveda slov. učiteljstvo na tejera novorojenčka ne sme biti preveč ponosnp -—• posnfmati ga že celo ne sme — zakaj v \. števjlki tega po dež. šol. svetu satnem urejevanega list« §§ nahaja nič manj nego 142 pravopisnih, slovniških, jezikovnih in tiskovnih napak. Cenijo pa zdaj v Gradcu slov. jezik bolj kot nem Ski, zakaj slov. naredbenik stane 7 kron nemški pa le 5 K na leto! Napredujemo torej vidno! Tudi Štajercem se bodo tore] Wmena zjasnila! —š— Nova slovenska dekliška šola v Celiu. Stavba nove slovenske dekliške šole se bo sedaj pričela. Zidali jo bodo na Gologrančevem prostoru v Gaberju tik Celja. Zidalo se bo dvonadstropno poslopje s 13 šolskimi sobami. Deset jih bo za osemrazredno dekliško šolo, tri pa za paralelke za okoliško deško šolo. Stroški so proračunani na 150.000 kron. Gaberje bo s tem veliko pridobilo.