CENA 0,93 €(1800 LIR) NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARIA 1996 LETO VII. ŠT. 7 (296) / TRST, GORICA ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 2002 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 NOVI www. noviglas. it PO ENEM LETU Dne 14. februarja 2001je rimski senat dokončno odobril zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Poleti leta 2000je to že naredila poslanska zbornica. S tem je italijanski parlament po izredno dolgem času (šlo je za desetletja) tudi za Slovence v Itcdiji uresničil 6. člen republiške ustave, ki določa zaščito jezikovnih in narodnih manjšin v državi. Medtem so prišle vmes politične volitve, na katerih je pfodorno zmagala desnica. Zato smo tedaj rekli, da je zaščitni zakon bil izglasovan v zadnjem možnem trenutku še levosredinske večine, sicer bi ga verjetno sploh ne bneli. Zamislimo se takoj v novo politično stvarnost, v kateri živimo danes Slovenci v Italiji. Če je še prej bilo precej težav za hitro izpeljavo, jih je kasneje še vse več. Desna sredina oz. Berlusconijeva in Pinijeva vlada ježe medtem v mnogočem pokazala, kako si predvsem zamišlja manjšinsko zaščito. Kajje do danes naredila nova vlada?Malo ali nič!Niso še sjj/oh stekli glavni mehanizmi za manjšinsko zaščito. Ni še dejansko ustanovljen paritetni odbor, ki naj bi po zakonu določil ozemlje manjšinske zaščite. Sploh pa so oz. so bili v tem času izdani nekateri zakonski ukrepi, ki krčijo pravice slovenske manjšine v Italiji. Spomnimo naj najprej na zadevo vprašalnih pol za ljudsko štetje, kar so le ob koncu pristojne oblasti odgovorno rešile in še topo bistvenem posegu predsednika republike. Nato je prišla na Tržaškem zadeva dvojezičnih osebnih izkaznic. Pa še na Goriškem vprašanje Jeremitišča z dolgimi razpravami in polemikami v zvezi s tem. Zadeva je prišla cela v parlament oz. v Evropo. Še danes j)aje vse to pred- metpolemik in debat. ičajne maske in si nadeli pustne. Družine iz Sončnice smo se tudi letos, kot to počenjamo že nekaj let zapored, odločile, da bomo poskrbele za nedeljsko zabavo naših otrok, ki bi želeli v maskah in v družbi prijateljev preživeti nepozabni pustni popoldan. Pust je zamikal tudi veliko odraslih, da so se tudi sami našemili skupno s svojimi otroki. Naše pustne norčije so potekale v telovadnici na Drevoredu v nedeljo, 10.t.m., kjer so otroci vseh starosti ime-1 na razpolago za pravo pustno y*dušje okrašen prostor ter s pijačo in krofi obložene mize. Za lačne želodce stosedemdesetih prisotnih, med katerimi je bilo tudi nekaj tržaških družin, je v posebnem kotu rezal pršut in delil druge dobrote organizacijski vodja letošnjega družinskega pusta Andrej Pršutast, ki mu je bila v pomoč očarljiva Mohamedanka. Pustno slavje so poživili glasba, plesi in igre, ki jih je letos vodil priljubljeni voditelj oddaj na Radiu Ognjišče Jure Sešek. Njegovo animatorsko delo je bilo kar zahtevno, saj je bilo težko voditi letošnjo zelo številno in razuzdano množico mladih mask. Med njimi je bila tudi izbrana in nagrajena najlepša pustna šemica. Skratka, vzdušje je bilo v nedeljo res pustno! —— HD KOMORNI ZBOR NOVA GORICA PRI SV. IVANU Po nekaj tednih je Komorni zbor Nova Gorica spet nastopil v našem mestu. Tokrat je bil gost goriških vernikov, ki se zbirajo pri sv. Ivanu. S svojim kultiviranim in krepkim petjem so mladi pevci pod vodstvom skladatelja - dirigenta Ambroža Čopija oplemenitili nedeljsko službo božjo 10. t.m. Peli so - med mašo in nekaj pesmi po njej - najrazličnejše skladbe iz svetovne sakralne zakladnice, od Byrda in Palestrine iz 16. stoletja prek sodobnikov Merkuja in Kverna do sklepne črnske duhovne Carla Haywooda. Zbor, kije nastal jeseni 1998, je odličen sestav, ki združuje mlade in tudi glasbeno izobražene glasove; posebno pozornost namenja primorskim avtorjem. Zaradi svoje kakovostne ravni je že prejel vrsto odlikovanj v domovini in tujini. In lepo je videti, da je moč članov sestava ne le v njihovi strokovni pripravljenosti, ampak tudi v vedrem in prijateljskem razpoloženju, ki se kar nalezljivo širi med njihovimi nastopi in po njih. Številna publika iz vse Goriške, ki je kar napolnila cerkev, je z veseljem spremljala prijetni nedeljski koncert Komornega zbora Nova Gorica, ki je pel pri stranskem oltarju. Našim župnijskim upraviteljem naj gre zahvala tudi za to pobudo, ki dela našu župnijsko skupnost še bolj živo. dd STANDREŠKA IGRALCA V PDG NOVA GORICA Praznik slovenske kulture so v Novi Gorici obeležili v mali dvorani PDG na dan obletnice Prešernove smrti. Med gledalci je bilo tudi precej uglednih gostov. Po slovenski himni, ki sojo vsi spoštljivo poslušali stoje, je spregovoril eden izmed podžupanov Mestne občine, gospod Harej, ki je v kratkem nagovoru med drugim grenko ugotovil, da v mladi slovenski državi marsikaj ne gre na političnem, gospodarskem in še marsikaterem področju, in kako so Slovenci še zmeraj preveč ločeni med seboj, ko pa bi bilo tako lepo uživati srečo v domovini, zavedajoč se lepot in prednosti svojega domačega kraja, pozabljajoč na razprtije. Na odru, v ozadju zastrtem s črnimi zavesami, z državno in občinsko zastavo ob eni strani, s slapom rdečih vrtnic med zelenjem na drugi strani, sta se pojavila Božidar Tabaj in Majda Zavadlav kot protagonista enodejanke Jaz sem Berto, ki sta jo za to priložnost potegnila iz svoje repertoarne skrinjice. V režiji Janeza Starine sta se spet čudovito preobrazila v postarano zakonsko dvojico, ki ji pešajoč spomin v mislih na minule radostne dni iz mladosti dela nemalo preglavic. Humorna vsebina s sicer nekoliko grenkobnim priokusom je v blesteči igri štandreških komedijantov ubrala prave strune in prijetno zapolnila praznični večer, ik OBVESTILA SD SONČNICA v sodelovanju s KC Bratuž vabi na predavanje Privlačnost različnosti dr. Christiana Gostečnika v soboto, 16. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž. ODBOR ZSKP se bo sestal v torek, 19. februarja, ob 20.30 na sedežu v Gorici. Dramska skupina PD Štan-drež izreka Federici Bello in družini iskreno sožalje oh izgubi ljubljene none Rose. DAROVI ZA LAČNE otroke: v spomin na Cilko Kovač O.V. 25,00 E. OB STOLETNICI ROJSTVA dragega očeta Lojzeta Bratuža darujeta Lojzka in Andrej 250 E za KČ lojze Bratuž in 250 E za SCGV Emil Komel ZAKC BRATllŽ namesto cvetja na grob drage Cilke Kovač Franka in Marija Žgavec 100,00 E. ZA CERKEV na Peči: Marija Čevdek v spomin na moža Pep-kota ob 1. obl. smrti 70,00 E. ZA CERKEV' v Gabrjah: Lojzka Florenin 5,00 E. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN LJUBEZEN DO NARAVE PRAZNOVANJE SV. VALENTINA Štmaver, 15., 16., 17. februarja 2002 PROGRAM Petek, 15. februarja 2002: ob 20.30 otvoritev RAZSTAVE, umetnik Giorgio Burgnich: IJUBEZEN DO NARAVE. Razstavo bo predstavil Danilo Čotar nastopata: Pevska skupina Musicum (dirigent David Bandelli), MPZ Štmaver (dirigent Nadja Kovic) Sobota, 16. februarja 2002: ob 20.30 Kulturni večer OTROK IN POEZIJA. Nastopa OPZ Štmaver (dirigent Nadja Kovic) Nedelja, 17. februarja 2002: ob 10.30 odprtje kioskov z jedmi na žaru in domačimi štruklji; ob 14.30 slovesna sv. maša Toplo vabljeni! V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO SV. MAURA IN SILVESTRA POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE 1 1 ČETRTEK, 14. FEBRUAR), 2002 PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ DRAMSKI ODSEK France Bevk KAPLAN MARTIN ČEDERMAC REŽISER Emil Aberšek STROKOVNI SODELAVEC Janez Starina Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž nedelja, 17. februarja 2002, ob 18. uri POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL v sodelovanju s KC LOJZE BRATUŽ SREČANJA Z GLASBO 2001/2002 DUO FAVERO Silvestra Favero, viola Valter Favero, klavir M. Bruch R. Clarke D. Šostakovič Dvorana pokrajinskega muzeja na Goriškem gradu, torek, 19. februarja 2002, ob 20.30 GALERIJA GALERIJA ARS v sodelovanju s KC LOJZE BRATUŽ ANTON MIHELIČ SPOMINSKA RAZSTAVA OB 20-LETNICI UMETNIKOVE SMRTI. Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave v petek, 22.2.2002, ob 18. uri v prostorih KC Lojze Bratuž. Drevored 20. septembra 85 v Gorici. O umetniku in njegovem delu bo spregovoril Joško Vetrih. SKRD Jadro vabi na srečanje z ravnateljem PINOM RUDEŽEM. Tržaški režiser bo predstavil krajše avtorske videofilme Kamčatka dolina gejzirov, Ptičji kljuni, Becco a becco, Namibija Romjan, sedež društva, petek, 22. februarja, ob 20.30 POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE 12 BENEŠKA SLOVENIJA V SPOMIN NA ANTONIJETO CALLIGARIS IN NA PRIJATELJA VIKTORJA PRAŠNIKA ZAČETEK MOJEGA GLEDALIŠKEGA UDEJSTVOVANJA (3) MAKS KOMAC Za evharistični kongres, ki je bil 18. maja 1952 v Štandrežu, sem pripravil na oder Pasijonsko igro, ki se nam je ohranila od leta 1721 in jo je pripravil v tem letu oče Romuald iz Štan-dreža pri Gorici po naročilu barona Antona pl. Ecker, ki je bil škofjeloški glavar. Ta je zaprosil za dovoljenje, da bi se v Škofji Loki smela prirediti pasijonska procesija. Delo obsega nad pred slovensko javnost v letu 1930. Zgodovina nam pove, da so pasijonske igre nastale po velikih socialnih nesrečah. Težki časi so ljudi prisilili premišljevati skrivnost trpljenja Gospodovega. Londonski gledališki kritik A.IV. Darlington je ob oberam-mergaskih igrah zapisal: "Ne kaže ocenjevati pasijonskih iger z merilom teatrskega kritika. Zakaj menih ettalskega samostana je pisal svoje delo za verno ljudstvo. Ne kot umetnina, ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 2002 Moliere - Scapinove zvijače 100 slovenskih verzov, ki v resnici niso najboljši, ampak notranja sila je nesporna. Delo je priredil za današnji oder Niko Kuret. V tej prireditvi je stopil marveč kot velika veroizpoved, kar je tudi njen namen, učin-skuje nadvse globoko tudi na brezbožne ljudi..." ——KONEC SLOVENIJA 150 LET ZBOROVSKEGA PETJA 50 LET MPZ GOLOBAR MIRAN MIHELIČ Zborovsko petje na Bovškem praznuje letos visok jubilej-150 let veselega prepevanja narodnega buditeljstva in sodelovanja pri proslavah. Ob neprekinjenem petdesetletnem delovanju pa je sedanji MPZ Golo-bar, ob prisotnosti ministrice za kulturo RS Andreje Rihtar, prejel priznanje občine Bovec-Pla-keto občine Bovec. Kulturni program je poleg pevcev sooblikovala nanovo zaživela dramska skupina. Ob tej priložnosti je bila predana svojemu namenu tudi obnovljena kulturna dvorana. Čeprav ima bovško zborovsko petje 150-letno tradicijo, je največ pozornosti posvečene praznovanju Moškega pevskega zbora Golobar, ob njegovem 50-letnem neprekinjenem delovanju. To ga uvršča med primorske kulturne ustanove z najstarejšo organizirano kulturno tradicijo, je bilo utemeljeno na proslavi, ki je potekala 5. februarja v bovškem kulturnem domu. Značilnost tega zbora je, da ga od samega začetka vodi zborovodja Danilo Durjava. Kot naslednik dolgoletne tradicije narodnobuditeljskega zborovskega prosvetnega in cerkvenega petja, ki sega v tej dolini daleč v leta pomladi narodov 1848, je MPZ Golobar nastal jeseni 1951. leta, skladno z zahtevami časa. Tako je zbor tudi edina neprekinjena kulturna dejavnost na Bovškem, je bilo poudarjeno ob podelitvi plakete. Zlasti prva leta je imel veliko število nastopov ob takšnih in drugačnih slavnostnih in žalnih prireditvah in vse več tudi na različnih revijah, tekmovanjih, kot tudi na skupnem vrhunskem nastopu primorskih zborov projekta skladatelja in pevovodje Avgusta Ipavca, Zlatorog v Vidmu, na Dunaju in Cankarjevem domu v Ljubljani. Zbor nastopa tudi v zamejstvu, prisoten je skoraj na vsaki domači prireditvi. Že ime pove, da je bila njegova vloga že od začetka tesno povezana z negovanjem tradicije v zvezi z NOB, danes zlasti pri komemorativ-nih nastopih na planini Golobar, kraju ne popolnoma pojasnjene tragedije v drugi svetovni vojni na Bovškem. Tudi kot bovško posebno kulturno zapuščino pa ohranja živo tudi petje na Vse svete na bovškem pokopališču, kar je pisno omenjeno že leta 1878. V zboru se je v teh letih zvrstilo skoraj sto pevcev. Za svoje uspešno kulturno in družbeno poslanstvo je zbor prejel številna priznanja. PROCES V PORDENONU DVEMA BENEŠKIMA CEDERMACEMA POBOTANJE MOŽNO LE S PRIMERNIM TEKSTOM ERIKA JAZBAR V četrtek, 7. t.m., bi se morala na pordenonskem kazenskem sodišču začeti obravnava proti beneškima duhovnikoma Božu Zuanelli in Marinu Qualiz-zi, ki sta zaslovela na celem slovenskem prostoru in jih vsi imenujejo beneške Čedermace, saj sta kot Bevkov junak doma iz slovenske Benečije in pod ostrim večletnim pritiskom tistih mračnih sil, ki so omogočile Bevkov roman. Pordenonski sodnik je 7. novembra lani na predhodni obravnavi odredil uvedbo sodnega postopka proti trčmunskemu župniku Božu Zuanelli in msgr. Marinu Qualizzi iz Podutane. Beneška Čedermaca sta, kot znano, obtožena obrekovanja po tisku, ker naj bi v znani publikaciji Mračna leta Benečije, ki je izšla pri zadrugi Dom v italijanskem jeziku in pri Cankarjevi založbi v slovenskem prevodu, obrekovala nekatere predstavnike tajnih organizacij, ki so delovali v slovenski Benečiji po drugi svetovni vojni. Gre za Renza Marseua (občinski tajnik v Grmeku in "trikolorist" ter kasneje župan v Tavorjani), Luigia Oli-vierija (vodja "Organizacije O") in Alda Specogne (čuvaja skladišča orožja). Sinovi treh predstavnikov so se obrnili na sodišče z obtožnico obrekovanja. V četrtek pa je prišlo ponovno do novosti, saj je predsednik sodišča obravnavo preložil na 8. marec, do tega datuma pa bi se morali sprti strani pravno Božo Zuanella pobotati, sicer se bo začel kazenski proces. Zgleda, da se bosta strani dogovorili za pobotanje. Razlogov je več. V nasprotnem primeru se bodo na procesu zvrstile za mikrofonom vse priče, za katere sta poskrbela odvetnika, ki branita beneška Čedermaca, Damijan Terpin in Andrej Berdon, in sicer zgodovinarji (vsi iz mešane slovensko-italijanske komisije) in družbeni delavci, skratka sogovorniki, ki so tako ali drugače seznanjeni z nelahkimi desetletji, ki jih je utrpela slovenska Benečija. Prišla bi na dan vsa "mračna leta", ki jih opisuje publikacija, pri kateri italijanski nacionalisti oz. njih nasledniki ne bi izpadli ravno v najboljši luči. Ob tem pa bi se proces tako zavlekel, da bi obstajala realna možnost, da bi se med tem časom iztekel rok za sodni pregon kaznivega dejanja. Drugi razlog, ki je prepričal samega predsednika sodišča in akterje procesa, je bila številna Marino Qualizza prisotnost sobratov duhovnikov in družbenih delavcev iz zamejstva in Slovenije, ki so se udeležili četrtkovega zasedanja in so s svojo prisotnostjo hoteli obtoženima duhovnikoma pokazati vso svojo podporo. Hoteli so jima povedati, da nista sama ter da lahko računata na vso potrebno pomoč in solidarnost. Prisotni so bili slovenski in italijanski duhovniki iz videmske, goriške in tržaške pokrajine ter iz obmejnih slovenskih župnij, obravnavi pa so sledili tudi predstavniki civilne družbe. Kot zgleda torej, bi moralo do 8. marca priti do pobotanja, s čimer bi se proces zaključil. Vse to pa bo mogoče, če se bosta sprti strani dogovorili za primeren tekst. Branitelja beneških Čedermacev se ne bosta zadovoljila s tako izjavo, ki bi zanikala ali izbrisala zgodovinska dejstva, tako da bo pobotanje možno le, če se bo našla pravilna oblika teksta. V PETEK V SPETRU DAN SLOVENSKE KULTURE V petek, 15. t.m., bodo v Spetru slovenski ljudje iz Benečije praznovali Dan slovenske kulture, ki ga prirejata krovni organizaciji SKGZ in SSO iz videmske pokrajine v sodelovanju s špetrsko občinsko upravo. Srečanje bo potekalo točno eno leto po sprejetju zaščitnega zakona za Slovence, kar bo manifestaciji dalo poseben pečat. Ob 18.30 bo v špetrski dvorani prisotne pozdravil MePZ Pod lipo z domačimi slovenskimi pesmimi, nato bosta spregovorili Jole Namor in domača županja Bruna Dorbolo'. Sledila bo okrogla miza na temo Za rest evropske regije, na kateri bodo sodelovali štiri ugledni predstavniki furlanskega sveta, ki so lani poslali predsedniku senata pismo, s katerim so ga prosili, naj bo naš zakon sprejet; to so poslanec Arnaldo Baracetti, videmski župan Sergio Cecot-ti, msgr. Duilio Corgnali in predsednik pokrajine Marzio Stras-soldo. Večer bo objel koncert, na katerem bosta nastopila duo klavir-flavta Sedmak-Tretjak in furlanski kvartet Pezze'. REDNI OBČNI ZBOR BENEŠKIH PLANINCEV V petek, 1. februarja, je imela Planinska družina Benečije redni letni občni zbor, katerega so se udeležili številni člani, prijatelji in somišljeniki iz Slovenije in zamejstva. Na njem je spregovoril predsednik Igor Tuli, ki je povzel delo lanske sezone ter spregovoril o novostih, ki jih nameravajo izpeljati v letošnjih mesecih. Kot običajno na občnem zboru beneških planincev ni manjkalo niti veselega vzdušja, za katerega so poskrbele domače skupine. O tem več prihodnjič. Seveda ne bomo pisali o Formuli 1, ki se letos še ni začela, čeprav se o tem avtomobilskem prvenstvu že veliko govori. Rekli bomo nekaj o naših vsakdanjih dirkah, katerih se raje ne bi udeleževali, a smo se jih prisiljeni. Mislimo namreč na nenehno dirko iz enega kraja v drugega, od doma na delo, z dela na drugo in tako naprej. Na praznik slovenske kulture je bil letos v Trstu na slovenskem konzulatu sprejem, ki je bil dobro obiskan, saj se ga nas je udeležilo precej slovenskih ljudi, ki smo tako ali drugače vpleteni v naš vsakdanjik slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zanimivo je bilo gledati, kako smo odhajali. Nekateri, ki so že v pokoju, v penziji po domače, so odšli tako, kot se tistim v pokoju spodobi: počasi so odkorakali po morskem nabrežju in vidno uživali lep dan ob mirnem morju. Bog jim daj še veliko takih dni! Drugi so se pridružili znancu ali prijatelju in z njim počasi odšli do avtomobila, ki so ga bili pustili na parkirišču pri nekdanji veliki ribarnici, ki so jo bili pred nekaj leti zaprli in še danes nihče ne ve, zakaj so jo bili zaprli, kot se ne ve za dosti stvari v Trstu, zakaj jih zapirajo. (Za vedno. V Trstu vse za vedno zaprejo. Lažje je zapreti, kot pa karkoli odpreti. ) In potem smo bili še predstavniki tiste večine, ki smo po sprejemu naravnost drveli, dirkali proti avtomobilom. Odvetnik in deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti dr. GLOSA JURIJ PALJK O DIRKAH Damjan Terpin je skoraj dobesedno tekel mimo avta, ko sem spustil okensko šipo in ga pozdravil; na ušesu je že imel pritisnjen prenosni telefonček, ko me je zagledal in preden me je pozdravil, mi je samo rekel: “Dirka, ena sama dirka! Napiši kaj o tej naši vsakodnevni dirki!" Obljubil sem, da bom, a pravzaprav ni veliko dodaja ti tej naši dirki. Morda bi morali vseeno malo razmisliti, kam dirkamo, kam gremo. Tudi ceneno in navidez pametno odvračanje, da "vsakdo dirka le toliko, kolikor sam hoče", je neumno, ker večina od nas noče takega življenja, kakršnega imamo. Vsi mi ne bi želeli biti ujeti v neke okove nenehnega “dirkanja gor in dol po svetu", posebno ne tisti, ki se moramo v službo voziti od daleč. Razumemo še, da nas tisti, ki imajo službo pod hišo ali skoraj, ne morejo razumeti, a to še ne opravičuje njihovega nerazumevanja naše stiske, ko imamo včasih vsega dovolj. Sicer ne pričakujemo kakega velikega razumevanja, vsaj to pa naj nam prihranijo, da nam ne težijo s svojimi težavami, ki so, vsaj po njihovih besedah, vedno večje od naših. Že res, da danes v našipridobitniški in v bistvu na denarju sloneči družbi misli vsakdo le za lasten trebuh, da ne bomo rekli česa bolj nespodobnega, in to po načelu, ki so ga vipavski kmetje nekoč lepo ubesedili takole: "Vsak zase kot prase!" Ne poznam človeka, ki bi si ne želel imeti malce miru, družinskega miru, ki ga vsi potrebujemo, a ga vsi nimamo, tudi zato ne, ker nas nekaterih preprosto ni veliko doma. Pa ne da si tega ne bi želeli, le dejstvo je, da nismo vsi enaki, da vsi ne opravljamo istih služb, in tudi to, da smo nekateri od dela bolj oddaljeni od drugih, preprosto in enkrat za vedno, da nismo vsi enaki! Kot vemo, se na delu ne obnašajo in ne obnašamo vsi enako: nekateri težijo in drugi so vesele narave, eni vedno in povsod zamujajo, drugi pridejo vedno in povsod točno, eni so vedno in povsod slabe volje, drugi so sončne narave, eni več naredijo kot drugi in eni resneje jemljejo delo kot drugi in tudi taki so, ki hodijo v službo po plačo in ne na delo. Med njimi so seveda razlike, med nami so razlike in je zato vsako govorjenje o tem, “kako smo vsi enaki, ker vsi dirkamo, ker imamo vsi delo, ker imamo vsi obveze in smo zato vsi enaki" odveč, kot je odveč, vedno in povsod, vsako posploševanje, ker je vsakomur, če je le malce pošten, jasno, da nekdo “dirka" in tudi dela bolj od drugega, da nekdo v življenju naredi več od drugega, da nekdo dela več časa od drugega, da nekdo raje prihaja na delo od drugega, da tistemu, ki stanuje petdeset metrov od delovnega mesta, ni po- trebno dirkati tako, kot tistemu, ki pride od daleč in tako naprej. Ker tudi sam spadam med te vsakodnevne "dirkače", vem, da si nihče od nas ne želi teh dirk, da tudi včasih poskušamo kaj narediti, da ne hi tako dirkali, kot sicer drvimo, a moram tudi priznati, da nam ne uspeva. Včasih bi se človek najraje ustavil, a se ne more, tudi zato ne, ker le enkrat živi svoje življenje. In večina tistih, ki dirkamo, ve, da bi morali veliko manj hiteti, a nekako ne moremo sprejeti tega, da bi morali živeti drugače. Res pa je, da je včasih upočasniti današnji ritem življenja skorajda nemogoče. Eden od razlogov je tudi ta, da smo danes priča tako imenovanim "sinergijam", o katerih bomo prej ali slej pisali v tej rubriki, tokrat pa povejmo, da je bistvo vsake "sinergije" to: “Danes mora delati en sam človek tisto, kar sta včeraj delala dva človeka!" Pa hi včasih zadostovalo zelo malo, da hi razumeli, kako nesmiselne so včasih te naše dirke. Svetujem obisk v bolnišnici, pri kakem znancu ali prijatelju, ki ga je na posteljo “postavil" lažji infarkt. Pa tudi obisk pri starejših ljudeh, ki ležijo v bolnišnici, ker jih je tja poslala taka ali drugačna bolezen, je lahko zdravilen. Služi za razmislek o tem, kaj nas po “dirkah" čaka, če nas seveda to čaka, kajti nikjer ni rečeno, da bomo starejši tudi sami postali. Tudi zaradi vsakodnevnih dirk. NOVI GLAS / ST. 7 2002 SLOVENIJA ZELO SLOVESNO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU SAZU PRIPRAVLJA NOVO IZJAVO ZA LOČENA POGAJANJA Z EU O KMETIJSTVU MARJAN DROBEZ Slovenci izpričajo strnjenost duha in teženj ob proslavljanju pomembnih dogodkov iz preteklosti. To se je zgodilo ob našem kulturnem prazniku, osmem februarju. Povsod sta prevladala duh in podoba pesnika in umetnika, čeprav so v nekaterih okoljih dvomili v ustreznost letošnje izbire dobitnikov Prešernove nagrade in nagrad Prešernovega sklada, in navzlic opozorilom, daje pesnikova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem v slabem stanju in da jo je treba čim-prej obnoviti. Morda je bil odziv na 8. februar tako množičen in doživet tudi zaradi tega, "ker kultura ni samo pisunjenje, kiparjenje in muziciranje, ampak je stanje nacije v celoti", kot je znani slovenski časnikar 9. februarja, zapisal v uvodnem sestavku priloge osrednjega slovenskega časnika Delo. Kultura namreč tudi v Sloveniji postaja vrednota, po kateri ocenjujejo stanje države v celoti. Akademik dr. Janko Kos je ob slovenskem kulturnem prazniku zapisal, da dr. France Prešeren "ni mit iz naše narodne zgodovine, ampak je veličastna osebnost, čeprav so si o njem izmišljali zgodbe od njegovega lastnega časa do danes". Medtem se v Sloveniji širijo ln Poglabljajo razprave o finančni strategiji širitve EU, to je o sredstvih, ki bi jih ta povezava namenila desetim kandidatkam za vstop. Zlasti med kmeti m njihovimi organizacijami, kot sta tudi Zadružna zveza Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica, je predlog finančne strate-8'je, ki gaje predložila Evropska komisija (vlada), naletel na odpor in proteste in v javnosti se je pojavila trditev, da bi finančna izhodišča EU, če bi jih Slovenija sprejela, pomenila propad "nekaj deset tisoč kmetij". Posredovali so predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je pridržke in predloge Slovenije glede omenjene finančne strategije v telefonskem pogovoru sporočil Romanu Prodiju, predsedniku evropske komisije, minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine Slovenije pri pogajanjih z EU, dr. Janez Potočnik, ki je s stališči in pričakovanji Slovenije v tem tednu v Bruslju seznanil tudi komisarja za širitev Giinterja VVerheuge-na, pa tudi vodja delegacije evropske komisije v Sloveniji, Eric van der Linden. On sicer ni zanikal možnosti, da bi Slovenija z dobrimi argumenti morda lahko vplivala na dokončno strategijo delitve finančnih sredstev državam, ki se bodo vključile v EU, za kar si Slovenija zelo prizadeva, toda je hkrati poudaril pomembnost povezave. Menil je namreč, "da EU potrebuje Slovenijo, tudi zaradi njenih izkušenj z državami jugovzhodne Evrope, Slovenija pa potrebuje evropsko povezavo, saj kot nečlanica ne bi imela besede pri odločitvah, ki vplivajo nanjo". Stanje je zdaj tako, da se slovenska vlada zavzema za ločena pogajanja o kmetijski politiki z EU, ker je stanje te panoge pri nas popolnoma drugačno od razmer v kmetijstvu v drugih državah kandidatkah za sprejem v povezavo. Pogajanja z vsemi kandidatkami hkrati torej ne bi bila smiselna in koristna. Minister dr. Janez Potočnik zatrjuje, da ima za tako stališče dovolj dokazov oziroma argumentov, ki jih bo predložil pogajalcem iz Evropske unije. Strasti o celotnem svežnju finančnih spodbud EU za slovensko kmetijstvo in podeželje so se medtem delno že umirile, za kar sta zaslužna tudi predsednik Milan Kučan in premier dr. Janez Drnovšek. Državni poglavar jena posvetu zadružne zveze v Portorožu opozoril na nizko produktivnost slovenskega kmetijstva, ter ob visoki zaščiti, na visoke cene kmetijskih proizvodov, ki so za celo 10% višje od evropskih cen. Milan Kučan je tudi prepričan, da slovensko kmetijstvo ni in ne bo ogroženo zaradi vstopa Slovenije v EU. Po njegovem mnenju bi potrebovali vsaj deset let znatne finančne podpore iz lastnega proračuna za razvoj kmetijstva in podeželja, da bi lahko stopili ob bok razvitim evropskim državam. "Ob vstopanju v EU imamo enkratno priložnost, da ustvarimo zdrave razmere za nujno razvojno preobrazbo slovenskega kmetijstva". Predsednik vlade pa je napovedal strpne in odgovorne razgovore z EU, v katerih bo Slovenija poskušala utemeljiti svoja pogajalska izhodišča. Ob koncu pogajanj oz. pristopnega procesa pa bi v Sloveniji imeli referendum o vstopu Slovenije v evropsko povezavo. V SLOVENIJI NAJBRŽ NEBO NOVIH OBČIN Vlada je na seji 7. t.m. zavrnila vse predloge za ustanovitev novih občin, ki naj bi jih bilo več kot petdeset. Že prej sta jih zavrnila pristojna Odbor za notranjo politiko državnega zbora in Urad za lokalno samoup- ravo na ministrstvu za notranje zadeve. Med zavrnjenimi so tudi predlogi za ustanovitev treh novih mestnih občin, Jesenice, Radovljica in Škofja Loka. Pristojni organi so pri ocenjevanju pobud za razširitev lokalne samouprave z možnimi novimi občinami upoštevali merila in pogoje, ki bi jih morale le-te upoštevati. Toda slednji niso niti v enem primeru izpolnjeni. V zakonu o lokalni samoupravi je določeno, da mora nova občina imeti vsaj pet tisoč prebivalcev, zdravstveni dom ali zdravstveno postajo, trgovino z živili in mešanim blagom ter oskrbo s pitno vodo. Zakon tudi zapoveduje, da morebitna delitev občine na dve ali več novih, ne sme okrniti izpolnjevanja pogojev za delovanje obstoječih občin. V sedanjem postopku upoštevajo tudi smernice, vsebovane v evropski listini lokalne samouprave, ki jo je Slovenija potrdila že pred nekaj leti. Ta med drugim določa, da lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist svojega prebivalstva. Na Primorskem naj bi po o-menjenih predlogih ustanovili nove občine Spodnja Idrija, Ren-če-Vogrsko in Podnanos. O možni ustanovitvi novih občin bo dokončno odločal Državni zbor, kjer pa poslanci iz nekaterih strank z raznimi utemeljitvami podpirajo nadaljnje drobljenje lokalne samouprave. Ob tem navajamo, da ima Slovenija zdaj 192 občin. BARBARA BREZIGAR MENI, DA JE NJENA ZMAGA DOSEGLJIVA PREDSTAVLJANJE KANDIDATUR ZA NOVEGA PREDSEDNIKA V Sloveniji politične stranke snujejo strategijo letošnjih volitev novih občinskih svetov, županov, članov državnega sveta in predsednika države. Kaže, da bodo vse stranke, zastopane v državnem zboru, imele svoje kandidate oziroma kandidatke za novega državnega poglavarja. Ker je komaj verjetno, da bi kdo med kandidati uspel že v prvem krogu glasovanja, bo za izvolitev novega predsednika Slovenije najbrž potreben drugi krog glasovanja. Svojo kandidaturo sta doslej objavila le ^rnago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke, ter vrhovna državna tožilka in ministrica za pravosodje v prejšnji t-i- Bajukovi vladi, Barbara Brezigar (na sliki). Omenjajo možno kandidaturo dr. Franceta Arharja, nekdanjega guvernerja Banke Slovenije, ki bi bil kandidat SLS Slovenske ljudske stranke. Stranka mladih je povabila rektorja ljubljanske univerze dr. Jožeta Mencingerja, naj bo njen kandidat za novega predsedni-ka, države, a ta o vabilu še razbija. Največje zanimanje vz-Duja morebitna kandidatura dr. Janeza Drnovška, ki pa se o tem ne opredeljuje. "Če bom kandidiral, se bom o tem odločil ob začetku postopka za volitve, zdaj pa razmišljam zgolj o sedanjem delu, kot predsednik vlade in LDS", razlaga časnikarjem. Odmevna je kandidatura Barbare Brezigar, ki zatrjuje, da je neodvisna kandidatka za najvišji položaj v državi, zaradi česar pričakuje podporo vseh vo-lilcev, ne glede na njihovo stran- karsko ali ideološko prepričanje. Če bo potrebno, bo zbrala 5 tisoč podpisov, kolikor jih je po zakonu predpisanih za priglasitev kandidature. Brezigarjevo podpira večje število slovenskih razumnikov, zbranih okrog Nove revije, zanjo pa sta se izrekla tudi sveta SDS in Nove Slovenije, krščanske in ljudske stranke. Zaradi take enotne podpore sta se kandidaturi za državnega poglavarja odrekla predsednik in podpredsednik Nove Slovenije, krščanske in ljudske stranke, dr. Andrej Bajuk oziroma Lojze Peterle. Barbara Brezigarje medtem že pričela svojo predvolilno kampanjo. Na seji sveta Nove Slovenije, krščanske in ljudske stranke, je poudarila pomen graditve pravne in socialne države in dodala, da je pri kandidaturi za predsednico Slovenije ne vodijo ozki oziroma strankarski interesi države. Vloga državnega poglavarja je po prepričanju Brezigarjeve pomembna, kljub temu da nima veliko pristojnosti. S svojim ugledom lahko namreč vpliva na razmere v državi. V utemeljitvi svojega volil- nega programa je posebej poudarila pomen družine, glede svoje vernosti pa je povedala, "da sama ni ateistka in da visoko ceni krščanske vrednote". Janez Janša pa je na seji sveta SDS dejal, "da so Barbaro Brezigar podprli zato, ker je izredno verodostojna. Ona tudi resno jemlje tisto, kar piše v predsedniški prisegi, tako da bo v prihodnosti sposobna presegati nekatere zgodovinske delitve v Sloveniji, česar dosedanji predsednik države ni zmogel". Kandidatka Brezigarjeva ne verjame, da jo bodo slovenski mediji bojkotirali, tako da upa v korektno predstavitev svoje kandidature in predvolilnega programa. Posebej pa je najbrž zanimivo prepričanje Brezigarjeve, "da je njena izvolitev za predsednico države realno dosegljiva". —......... m. V PETEK, 15. februarja, z začetkom ob 20.15, bo v Veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici izvenabonmajski koncert. Narodne motive v folk-pop preobleki bo izvajala skupina Terra folk. Prodaja vstopnic v Avdio Video centru. Vabljeni! PODCENJEVALNI ODNOS DO JEZIKA Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik je med nedavnim pogovorom s časnikarji povedal, da slovenska najvišja ustanova znanosti in umetnosti pripravlja posebno izjavo o stanju, zlasti pa o ogroženosti slovenskega jezika. Dejal je, "da so v akademiji utemeljeno zaskrbljeni glede rabe slovenščine v javnosti, kar je v nasprotju z državno suverenostjo in z načeli EU o enakopravnosti evropskih jezikov. Z našo izjavo bomo slovensko javnost opozorili na ta problem. Podcenjevalni odnos izvršilne in zakonodajne oblasti do slovenščine se kaže tudi v tem, da se ne vlada ne Državni zbor še nista odzvala na predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika, ki ga je že jeseni leta 2000 Državni svet vložil v zakonodajni postopek. Na tak podcenjevalni odnos kaže tudi vse več neslovenskih imen lokalov, podjetij in celo šol". Na SAZU se o vsebini izjave še usklajujejo. Razred te ustanove za umetnosti naj bi namreč hotel, da bi bila izjava bistveno bolj ostra, kot je predlagal razred za filološke in literarne vede. Državni svet je predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika državnemu zboru poslal že 5. oktobra 2000, za svojega predstavnika na zasedanjih državnega zbora in sejah njegovih delovnih teles pa imenoval državnega svetnika prof. dr. Zoltana Jana iz Nove Gorice. Vlada se do zakonskega predloga še vedno ni opredelila in, kot že zapisano, tudi državni zbor ga še ni uvrstil na dnevni red. Dr-j žavni svetnik prof. dr. Zoltan Jan je zaradi zavlačevanja sprejemanja zakona tiste posameznike, ki kažejo zavzetost in skrb za slo-! venski jezik, pozval, naj pošljejo pisma vodilnim predstavnikom slovenske države in politike ter jih zaprosijo za začetek postopka glede omenjenega zakona. Omenjamo, da v okviru slovenske vlade deluje Urad za slovenski jezik, ki ga vodi nekdanji minister za kulturo dr. Janez Dular. Ustanovljen je bil 12. oktobra 2000 s sklepom vlade, ki jo je vodil dr. Andrej Bajuk. Kar zadeva zakonsko zaščito uporabe slovenskega jezika v javnosti, so pomenljive naslednje misli državnega svetnika prof. dr. Zoltana Jana: "V javno-| sti se pojavljajo tudi nekateri nesporazumi. Ti segajo od zmote, da bo zakon omejeval svobodo izražanja in preganjal vsako tujko ter napako, pa do strahu, da bo Urad za slovenski jezik pri vladi neka ustanova, ki bo ogro-] žala sedanje strokovno- znanstvene ustanove. Nekateri celo nimajo verodostojnih informacij in govorijo o "zakonu za zaščito slovenščine", kot da bi ta jezik, s katerim je tesno povezana identiteta slovenskega naroda, izumiral". ■ M. V NOVI GORICI ODPRLI SODOBNO UCILNICO ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V tehničnem šolskem centru v Novi Gorici so pred kratkim odprli sodobno in moderno o-premljeno učilnico za razvoj računalniške tehnologije in znanja v okviru prizadevanj za t.i. elektronsko občino. Na voljo sta najsodobnejša informacijska in komunikacijska oprema, POSVET O UNIVERZI ZA DANES IN JUTRI V Novi Gorici bo 14. februarja posvet z naslovom Univerza za danes in jutri. Prireja ga Forum za Goriško, organizacija civilne družbe, ki se zavzema za nastanek visokošolskega središča v Novi Gorici. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede v Ljubljani bo obravnaval terciarno izobraževanje in regionalni razvoj; Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic, bo govoril o socialno odgovornem razvoju; Zdenko Medveš s filozofske fakultete ljubljanske univerze bo ramišljal o programski univerzalnosti in regionalnosti univerze; Inka Štrukelj, predstavnica Foruma za Goriško, bo govorila o temi Univerza: naša, vaša, njihova; o prihodnosti Goriške z univerzo pa bodo govorili študenti Tomaž Konrad, Matej Kosmina in Marijana Simšič. Stališče slovenske narodnostne skupnosti v Italiji glede razvoja univerze na Goriškem bo prinesel Damijan Ter-pin, deželni tajnik SSk. m. 13 ČETRTEK, 14. FEBRUARM 2002 kot so Pentium 4 računalniki, tiskalniki, optični čitalci, zmogljivi strežniki, videokonferenčni sistem itd. Nova učilnica, ki je med najmodernejšimi v Sloveniji, je namenjena predvsem računalniškemu izobraževanju prebivalcev Nove Gorice. S svojim delovanjem naj bi zmanjšala neskladje med težnjami, da v občini kot nasploh v državi u-vedejo elektronsko poslovanje na raznih področjih, in skromnim znanjem velikega dela občanov o uporabi računalnikov, interneta in elektronske pošte. Osnovno znanje iz računalniške tehnologije bodo zainteresirani lahko pridobili brezplačno, posredovali pa ga bodo strokovni delavci iz tehničnega šolskega centra. Računalniška učilnica bo odprta vsak delavnik od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Učilnica ima tudi oglasno desko, na kateri bodo objavljeni dogodki, ki bodo potekali v njej. Obiskovalci lahko izbirajo med osnovnimi usposabljanji za uporabo računalnika, pošiljajo elektronska sporočila naslovnikom in z uporabo interneta poiščejo že-Ijene informacije. Stroški za ureditev nove u-čilnice za računalniško izobraževanje prebivalcev so znašali okrog osem milijonov tolarjev, sredstva pa je dalo slovensko Ministrstvo za informacijsko družbo. ■ M. 14 ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 2002 ITALIJANSKO PRAVO BO EVROPSKA VALUTA DOSEGLA DOLAR? VECjA ELASTIČNOST PRI OLAJŠAVAH ZA PRVI DOM? USPEHI IN TEŽAVE EVRA DAMJAN HLEDE O davčnih olajšavah za nakup prvega doma smo že večkrat spregovorili: registrski davek 3%, hipotekarni in katastrski davekvfiksni meri (250.000 x 2), če je prodajalec zasebnik ali ne-gradbeno podjetje; če je prodajalec gradbeno podjetje ali podjetje, ki se ukvarja s prodajo nepremičnin, pristaja davek Iva v 4-odstotni davčni meri, registrski, hipotekarni in katastrski pa so fiksni. Te olajšave pristajajo v prisotnosti sledečih pogojev: 1) Kupec mora imeti bivališče v občini, v kateri se nahaja stanovanje, ki ga namerava kupiti. Če ima bivališče drugje, mora v pogodbi izjaviti, da se bo v novo občino preselil v roku osemnajstih mesecev od podpisa pogodbe. To pravico pa ima tudi, kdor je v občini, kjer se nahaja stanovanje, zaposlen, ali, če dela v tujini, ima v občini sedež podjetje, v katerem je zaposlen. 2) Kupec, nadalje, ne sme biti lastnik (sam ali skupaj z zakoncem) druge stanovanjske stavbe na ozemlju iste občine, v kateri je hiša, ki jo namerava kupiti. Niti ne sme biti naslovljenec manjših stvarnih pravic na drugi hiši v isti občini (pravica uživanja, rabe ali stanovanja). Tudi obstoj tega pogoja mora kupec javiti v pogodbi. 3) Kupec ne sme biti lastnik (niti v deležih ali skupaj z zakoncem) ali nosilec manjših stvarnih pravic na celem državnem ozemlju na hiši, ki jo je pridobil z olajšavami za prvi dom. V primeru neobstoja ali neresničnosti tako prijavljenih pogojev ali v primeru nespoštovanja roka za prenos bivališča v občino, v kateri se nahaja stanovanje, ki je predmet nakupa ali gradnje, so predvidene naslednje posledice: doplačati je treba razliko med rednim in efektivno plačanim olajšanim davkom, k temu pa je treba do- dati še sankcijo v višini 30% vseh davkov. Enkrat toliko pa lahko sedaj z olajšanjem vzamemo na znanje, da je davčna uprava - vsaj v ekstremnih situacijah - prišla na roko davkoplačevalcem. Za to je bil sicer potreben resničen potres, brez evfemizmov. Državna agencija za prihodke je namreč v resoluciji št. 35/E z dne 1. februarja 2002 odredila, da nespoštovanje zakonskega roka za prenos bivališča v občino, kjer se nahaja novo stanovanje, ne pomeni izgube davčnih olajšav, če ga je povzročila "višja sila". Ko je zakonski rok potekel, ni bilo doslej nobene možnosti za izjeme in opravičila, saj zakonska črka ne dopušča nobenih rešilnih vej. Do priznanja prve izjeme je prišlo sedaj v slučaju davkoplačevalca, ki se ni mogel preseliti v novo občino zato, ker je občino prizadel potres. Krajevni registrski urad se je zato obrnil na središčni državni urad z vprašanjem, ali gre tudi v tem primeru za izgubo davčnih olajšav. Agencija je odredila v prid davkoplačevalca rekoč, da lahko govorimo o "višji sili" takrat, ko pride do takšne objektivne ovire, ki je ni bilo mogoče predvideti in seji ni bilo mogoče izogniti. Skratka, treba je biti v prisotnosti zunanje ovire, ki ne sme biti niti posredno odvisna od davčnega zavezanca. Omenjena "časnikarska novica" pa seveda ne bo zadoščala za to, da se bo odslej lahko prebudila brezmejna fantazija davkoplačevalcev, ki si bodo lahko prosto izmišljali raznorazne primere "višje sile", saj je državni urad v omenjeni resoluciji podčrtal, da celo potres sam po sebi ne zadostuje za priznanje te izjeme, ampak le tak potres, ki je onemogočil prenos bivališča na celem občinskem ozemlju. Zakonski ventil pa je bil vendarle odprt. SREČANJE O VRTNARSTVU Na sedežu Kmetijskega nadzorništva v ulici degli Stel-la v Trstu je bilo v sredo, 6. t.m., srečanje o vrtnarstvu. Slo je za sestanek v okviru srečanj, ki jih podpira direktor Kmetijskega nadzorništva dr. Degenhardt, in tudi tokrat, podobno kot pred nekaj meseci, je lepi skupini vrtnarjev in kmetov spregovoril strokovnjak deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSE dr. Catinello. Kot je povedal predsednik Kmečke zveze in znani kolonkovški vrtnar Lojze Debeliš, je bilo tokratno predavanje predvsem namenjeno predstavitvi novosti, ki se tudi v vrtnarstvu pojavljajo skozi vse leto. Dr. Catiniello je orisal glavne značilnosti novih selekcij hibridov najpomembnejših vrst spomladanske zelenjave, ki jo pridelujejo v tržaški pokrajini, kot so korenje, peteršilj, cvetača, solata, paradižniki, bučke, grah itd. Govorili so tudi o tradicionalnem in o biološkem kmetijstvu ter o problemih v zvezi z genetsko modificiranimi organizmi, ki se vedno bolj pogosto pojavljajo na tržišču. Po diskusiji, ki se je razvila na koncu predavanja, so obravnavali tudi nekatere probleme, ki ustvarjajo težave vrtnarjem, kot so npr. ovire na tržaški tržnici na debelo in podobna vprašanja. Nadzorni-štvo za kmetijsko in strokovne organizacije so se obvezali, da se bodo zavzeli za njihovo reševanje. PRISPEVKI ZA ZAKOL GOVEDA Govedorejce naj opozorimo, da imajo pravico do denarnega prispevka za vse zaklano govedo, in sicer 50,00,- evrov za vsako tele od 1 do 7 mesecev s težo do 160 kg ter za vse ostalo govedo od osmega meseca starosti dalje pa 80,00.-evrov. Prošnji za prispevek je treba priložiti tako imenovano potrdilo o zakolu, ki ga je izdala klavnica, fotokopijo registra govedi ter veljavni osebni dokument. Rejce naj še opozorimo, da lahko prošnjo predstavijo najkasneje do šest mesecev po zakolu živali. MARA PETAROS Po poldrugem mesecu od uvedbe evra me zanima, kaj menijo možje v Bruslju. So zadovoljni z uvedbo skupne valute? Kako se je ta v tem času "obnašala" na svetovnih tržiščih? Glede uvedbe skupne evropske valute so predstavniki Evropske centralne banke v Frankfurtu zelo zadovoljni. Trenutno o-cenjujejo, da poteka približno 95% vseh gotovinskih tran-zakcij že v evrih. Tudi umik starih valut s tržišča poteka po načrtu. Valut posameznih držav je vedno manj v obtoku, saj banke pa tudi veleblagovnice skrbijo za postopno umikanje starih bankovcev in kovancev s tržišča, tako da je potrošnik prisiljen počasi prestopiti na novo valuto. Tudi v tistih državah, v katerih se je že zaključilo obdobje dvojnega kroženja, nimajo večjih težav. Tudi potrošniki, ki so imeli na začetku nekaj težav s centi oz. z dvojno valuto, se počasi privajajo na novo realnost. Seveda pa bo minilo še nekaj časa, da se bo povprečen potrošnik naučil misliti v novi valuti. Marsikateri potrošnik namreč še sedaj ceno v evrih najprej pretvori v lire (in pri tem uporablja zaokroženo menjavo 2.000 lir za en evro), ker mu je ta bolj domača, in se šele nato odloči za nakup. Da bomo novo valuto zares sprejeli za svojo, bo moralo miniti še veliko, veliko časa. Evro ima na svetovnem tržišču velike težave. Obstaja seveda cela vrsta teorij, zakaj je evro na svetovnih borzah tako zelo šibak. Vsakokrat ko se na obzorju pojavijo novice, da se gospodarsko stanje v Združenih državah Amerike izboljšuje, se kotacija evra v primerjavi z 4 Aktualno vprašanje glede evra po mesecu in pol od uvedbe nove valute je našo dragoceno sodelavko očitno izzvalo, tako da je prispevala tehtno analizo trenutnega stanja na evropski in svetovni ravni. po evrih stalno. Če že govorim o naložbah, naj še povem, da se tuji varčevalci ne odločajo za evropska podjetja, ker ne vedo, kaj jih čaka: lahko se zgodi, da neki varčevalec vloži svoje prihranke v državo, kjer je davčni pritisk manjši, in bo zaradi tega imel večje dobičke; lahko pa bi se zgodilo, da bi investiral v državo, v kateri je davčni pritisk bolj občuten, in bi zaradi tega imel manjši dobiček. Ker so to vse države z evroobmočja, varčevalci iz drugih držav le s težavo ločijo posamezne države eno od druge, saj je valuta povsod enaka, in, da ne bi naredili kake napake v tem smislu, se raje odločijo za ZDA, kjer je davčni pritisk v vseh državah vsaj približno enak. Če bi med državami Evropske monetarne unije vladala popolna integracija in ne samo valutna, bi se verjetno povečale naložbe v evropska podjetja, tako pa gredo varčevalci raje na gotovo. Zaradi vseh teh razlogov ameriški ekonomisti trdijo, da bo evro še nadalje drsel navzdol in da bo do konca leta dosegel razmerje z dolarjem: 1 evro za 0,70 dolarja. Za daljša obdobja pa je nemogoče napovedati, kaj se bo z evrom zgodilo. dolarjem poslabša. Investitorji imajo trenutno precej večje zaupanje v dolar, saj je to že poznana valuta in jo marsikdo uporablja pri mednarodnih izmenjavah. Kdaj bo evro zamenjal dolar pri teh mednarodnih transakcijah, nihče ne ve, saj ni nobenega utemeljenega razloga, da bi Neevropejci prešli na evro, ker smo ga trenutno umetno uvedli v 12 državah Evrope. Poleg tega pa imajo varčevalci več zaupanja v ameriška podjetja kot v evropska in verjamejo, da bodo pri naložbi v ameriška podjetja imeli večje dobičke kot pri naložbi v evropska. Ker so ameriška podjetja bolj prilagodljiva na vedno nove tržne razmere, so bolj konkurenčna in seveda bolj donosna. Ker pa je dobiček podjetja večji, si tudi varčevalec nadeja, da bo zaradi večje donosnosti podjetja imel večje dobičke od svoje naložbe. Zaradi tega se povpraševanje po dolarjih povečuje, medtem ko je povpraševanje urnima MARA PETAROS V rokah imamo kovance in bankovce evra. Bralce pozivamo, naj še naprej pošiljajo svoja vprašanja glede nove valute po e-mailu, faksu, tradicionalni pošti ali telefonu. (URED.) Kako gledajo na evro kot realnost evropske države, ki niso stopile na pot enotne valute (pri tem mislim zlasti na Veliko Britanijo, a tudi na druge)? In kako je nova valuta vplivala (če je) na druge sosednje države (npr. Slovenijo)? Vnaprej hvala za vašo prijaznost in odgovor. Čeprav Velika Britanija, Danska in Švedska niso hotele sodelovati pri Evropski monetarni uniji, so se morale z novo stvarnostjo sprijazniti. Ker so te države članice Evropske unije, ne pa Evropske monetarne unije, so takoj občutile, da se bodo morale na novo valuto naučiti skoraj tako dobro, kot če bi jo tudi same uvedle v domovini. Vse pogodbe med Evropsko unijo in državami, vsi prispevki, ki jih nudi Evropska unija, so sklenjeni v evrih, zato so se morali predvsem državniki sprijazniti z novo stvarnostjo. Osebno mislim, da so se tokrat počutili nekoliko potisnjene ob rob dogajanja. Velike razlike pa so občutili tudi navadni potrošniki. Posebno na Danskem so takoj občutili, kaj pomeni nova skupna valuta, saj so se morali v obmejnih krajih kmalu naučiti na novo valuto. Nemci, ki so prihajali na Dansko po nakupih, so s seboj prinašali evre, Danci, ki so hoteli kaj kupovati v Nemčiji, so si morali nabaviti evre. Tudi v Veliki Britaniji so kmalu po prvem januarju letos odkrili, da bodo morali v trgovinah sprejemati tudi evre, sicer bo to pogubno za njihov turizem. Zato so kmalu začeli misliti, da bi bilo koristno, če bi uvedli evro tudi v svojih državah, čeprav se nekateri nostalgiki še vedno borijo proti temu. Tudi v drugih državah, ki niso članice Evropske unije, so občutili precejšnje razlike. Prvi učinek so slovenski varčevalci lahko videli že 01.01. 2002, ko je banka spremenila salde njihovih tekočih računov v kaki izmed valut dvanajstih držav, ki so članice Evropske monetarne unije, v evre. Nenadoma niso imeli več tekočega računa npr. v markah ali lirah oziroma šilingih, pač pa se je saldo čez noč spremenil v evre. Za Slovenijo pomeni uvedba evra predvsem uvedbo nove valute, ki bo nadomestila dvanajst dosedanjih evropskih valut. To pa bo zelo pozitivno učinkovalo na vse tiste podjetnike, ki dosti poslujejo s tujino oziroma dosti potujejo v tujino. Takoj so se zmanjšali stroški menjave in seveda tveganje, ki je povezano z nihanjem menjalnih tečajev. Potrošniki in podjetniki tudi v Sloveniji bodo ime- li še druge zelo pozitivne u-činke: ker so vse cene v vseh dvanajstih državah izražene v isti denarni enoti, bo primerjava cen istega blaga bolj e-nostavna, zato se bo lahko podjetnik pa tudi potrošnik odločil za nakup v tisti državi, kjer je določeno blago bolj poceni. Dolgoročno pa naj bi se izboljšalo gospodarsko stanje v Sloveniji. Ker morajo države članice Evropske monetarne unije spoštovati določene pogoje, bo to pozitivno vplivalo na gospodarstvo teh držav, ugodne posledice pa bodo čutili tudi v Sloveniji, saj se bo v državah z boljšim gospodarskim stanjem povečalo povpraševanje po u-vozih, kar bi lahko ugodno vplivalo na slovensko gospodarstvo. NOVOSTI V KMETIJSTVU SKUPNA REGISTRACIJA NAJEMNIH POGODB V skladu z novim načrtom za razvoj podeželja (Piano di Sviluppo Rurale) dežela, v prošnjah za dodelitev prispevkov, ne bo več priznavala zemljišč, ki jih ima kmetija v brezplačni uporabi (uso gratuito). Med omenjene prošnje sodijo tudi tiste za prispevke kmetijam, ki izvajajo okolju prijazno kmetijstvo, ukrep "F" (bivši Pravilnik EU št. 2078/92). Opozorimo pa naj, da velja isto tudi za vse tiste prošnje, ki jih kmet predstavlja neposredno na ustanovo AGEA (bivša AIMA) v sklopu tako imenovane PAC (Politica Agricola Co-mune). Te prošnje predvidevajo prispevke za obdelavo setvenih površin (seminativi), vzrejo krav dojilj (vacche nu-trici), rejo pitancev (bovini ma-schi) ter ovc in koz (ovini-ca-prini). Ob vsaki od teh prošenj je treba pripraviti tako imenovano pridelovalčevo mapo (fascicolo del produttore), ki mora za zemljišča, ki niso v lastnini prosilca, poleg katastrskih izvlečkov in map zemljišč, vsebovati tudi registrirane najemne pogodbe. Do konca meseca februarja vsakega leta je možna skupna registracija najemnih pogodb, tudi ustnih (contratti verbali), ki zadevajo kmetijska zemljišča. Pogoj za skupno registracijo je, da so bile najemne pogodbe v veljavi v prejšnjem letu (2001) ter niso še bile registrirane v skladu z običajno zakonodajo (v roku 20 dni po podpisu pogodbe, plačilo 0,5% davka na znesek najemnine, najmanj pa 100.000 lir, itd). Davek za registracijo skupnih najemnih pogodb znaša 0.5. skupnega zneska vseh najemnin oz., če je ta nižji, najmanj 100.000 lir, Omenjena skupna registracija je nedvomno važna birokratska in finančna olajšava, saj omogoča ustvarjanje kmetij s tako površinsko razsežnostjo, ki zagotavlja pozitiven gospodarski rezultat za kmetijska podjetja. Podatki, ki so potrebni za sestavo prijave skupne registracije najemnih pogodb, so naslednji: - Anagrafski podatki, naslov ter davčna številka najemnika; - za vsako najemno pogodbo, ki jo nameravamo registrirati pa: 1. anagrafski podatki, naslov ter davčna številka lastnika zemljišč; 2. kraj in datum podpisa pogodbe (za ustne pogodbe datum začetka veljave); 3. katastrski podatki zemljišč (št. parcele, razsežnost v m2, št. mape); 4. znesek letne najemnine oz. najemnine za celotno dobo pogodbe; 5. obdobje trajanja najemne pogodbe. Kdor ima v lasti zemljišča v zgoraj navedeni obliki in namerava izkoristiti priložnost, ki jo nudi skupna registracija najemnih pogodb in s tem opravičiti celotno površino, ki jo kmetija obdeluje, naj se čim-prej zglasi v uradih Kmečke zveze v Trstu. GORIŠKI ALPINIST MARKO HUMAR NA ACONCAGUI 22. januar 2002 je datum, ki se je globoko vtisnil v spomin Marku, Robertu, Luigiju, Enniu, Marcu in vsem tistim, ki smo spremljali podvig naših goriš-kih alpinistov, še posebej prijatelja Marka Humarja. Vrh Aconcague je bil dosežen. Po burni noči, v kateri jim je snežna nevihta povzročila kar nekaj težav, predvsem pa vzbudila nekaj dvomov in pomislekov, so se 22. januarja odpravili proti vrhu. Kljub težavam z omrzlinami, z višinsko razliko in seveda z naporom, ki ga tak podvig zahteva, so vsi srečno prišli na vrh 6.962 metrov visoke gore, ki leži med Čilom in Argentino. Iznenada je bilo vse za njimi: naporne priprave, gazenje po snegu, hud napor, vrtoglavice, slabosti zaradi višine, na katero niso bili navajeni... in na vrhu je sledil odrešilni izbruh joka - morda od veselja in zadovoljstva, morda od tesnob, ki so se leta nabirala v njih, morda od strahu, morda od vseh teh stvari, ki so se sprostile nenadoma, v trenutku neznanske in neslutene sreče. Na ta vzpon se je Marko Humar pripravljal že vrsto let. Ko smo skupaj preplezali kakšno steno ali se odpravili na kakšen vrh, še posebej smo radi in še vedno radi hodimo v ljubljene Julijce, je večkrat in kar sama od sebe prišla na dan beseda Aconcagua. Pred šestimi meseci pa sta Marko Humar in Luigi Toscani resno vzela v pretres ta zahtevni načrt. Odločila sta se, da letos januarja odpotujeta. Tedaj pa so se za to vneli še ostali trije guiiski alpinisti in tako je bila ekipa sestav-jena. Med seboj so se le delo-ma poznali. 'Z nekaterimi sem že ple-2al, občasno zahajal v gore in se družil v klapi. Marca Salvane-schija pa sem spoznal le nekaj tednov pred odhodom in na koncu se je izkazalo, da sem se z njim še najbolje ujel. V njem sem našel in začutil svoj prvotni mladostniški zagon, svojo veliko strast do gora, ki je še vedno prisotna v meni, pa čeprav v manjši ter gotovo do- NA VRHU JUŽNE AMERIKE! SABINA GRAHEK sti bolj mirni obliki, ker ti pač življenje stalno nalaga nove in nove odgovornosti in zato, ker se je obdobje brezskrbnega mladeniškega svobodnjaštva zaključilo," pripoveduje Marko Humar po vrnitvi. "Toda v gorah je moj duh še vedno prost, svoboden in zagnan. Rad priznam, da nisem čutil nobenega domotožja, ničesar nisem pogrešal na odpravi. Dežela se mi je kljub sorazmerno kratkemu bivanju usidrala v zavest, "legla" vame, kot se reče. Srečal sem prijazne ljudi in se oddaljil od svoje vsakdanjosti. Ko sem odpotoval v deželo Andov, sem imel s seboj kovček, natrpan z vsakdanjimi traparijami in bremeni, ki mi jih nalaga današnja družba, sredi katere tudi sam živim. Tam sem izpraznil svoj kovček in ga napolnil z vsem tistim, kar mi bo zagotovo dalo novega poleta za vsakdanjik. Zares smo dobesedno "sfrleli" v druge svetove...," nadaljuje svojo pripoved Marko, ki ga poznamo predvsem po tem, da nerad govori o osebnih stvareh, še posebno o čustvih. "3. januarja smo vzleteli iz Benetk, poleteli smo v Pariz. Od tod nas je letalo popeljalo v Buenos Aires. Tu smo se takoj presedli na letalo za Mendozo. Na letališču nas je pričakoval Ennio. On je manreč odpotoval že mesec dni pred nami, saj rad kolesari in odkriva lepoto novih krajev. Enodnevni postanek v Mendozi smo izkoristili za najnujnejše nakupe hrane, ki smo jo morali vzeti s seboj, čeprav smo večino nabavili že v Italiji. Na žalost pa seje nakupljena hrana izkazala za neužitno; saj veste, ti moderni, praktični preparati v prahcih... Na gori so nas vsega tega rešili radodarni Američani, ki so nam podarili svoj preostanek hrane. V Mendozi smo uredili doku- -------------------------------------------- - ? '/* f’ '■ ■ mente za goro, in sicer smo morali dobiti potrebna dovoljenja za vzpon na vrh Aconcague. Priskrbeli smo si tudi prevoz do izhodiščne točke. Od tod smo krenili nazaj proti čilski meji, do Plaze Argentine, kjer je bil naš bazni tabor. Najeli smo si osle in to vsi razen Ennia. Prehoditi smo morali namreč 60 km dolgo pot, kajti to je edini možni dostopni način. Od Men-doze z mulami vsak dan oskrbujejo tudi hotel na višini 4.200 metrov, tovorijo pa tudi prtljago planincev. Tu pa tam vidi človek na muli še kakega drugega planinca, ki se mu 60 km pot do Plaze Argentine zdi pretežka. Otovorjeni s prepolnimi nahrbtniki smo začeli tri dni trajajočo in zelo dolgo pot po slikoviti, prašni dolini, ki se je le zlagoma vzpenjala. Pred nami se je pa se je v daljavi dvigoval zasneženi vrh Aconcague. Kar me je najbolj presenetilo, je bilo to, da ni bilo po poti niti enega samega drevesa. Kamorkoli si pogledal, si videl le skale in "grušč". Občasno seje pojavila tudi izredno vabljiva zelena preproga, toda ko sem se hotel usesti nanjo, meje "fajn" zbodlo," se spominja Marko dolge poti do baznega tabora. "Zanimivo je, da je ob vstopu v to dolino nadzorna točka, kjer pregledujejo dovoljenja in vsakdo tam tudi dobi oštevilčeno vrečo za smeti, ki jo mora ob odhodu vrniti, seveda primerno polno. Na ta način poskrbijo, da so poti na goro sorazmerno čiste. Po treh dneh in prehojeni poti smo opravili še zadnje kilometre do baznega tabora na višini 4.200 metrov. Po pregledu dovoljenj smo postavili dva šotora in se namestili, kolikor se je pač dalo ugodno. Tabor je bil gosto posejan s pisanimi šotori planincev iz vsega sveta. Naslednjega dne smo se odpravili proti drugemu baznemu taboru na višini 4.800 metrov. S seboj smo odnesli tudi del opreme. Steza se je vijugala v strmino, pod nami pa je počasi, a vztrajno izginjala ploščad s šotori-ščem. Kmalu so se pojavile prve zaplate snega, ki se je topil v dopoldanskem soncu. Nekateri so kmalu tudi občutili posledice priprav na aklimatizacijo. Pestili so nas glavobol, omotica in splošno slabo počutje. Za tem smo se vrnili v bazni tabor in si zopet privoščili malo počitka. Navajali smo se tudi na višino. To je izjemno pomembno. Aklimatizacija je namreč potekala po tem planu: en dan dela in en dan počitka. Obnavljanje moči poteka namreč na takih višinah počasneje, ker primanjkuje v zraku kisika," se spominja Marko. "Tretji dan smo postavili šotor v taboru 1 in zopet vzpostavili isti ritem za nastavitev šotora na baznem taboru 2 na približno 5.800 metrih. Že v popoldanskem času pa so se začeli zbirati oblaki, ki so se proti ve- I čeru zgostili in zagrnili pobočja in vrhove. Začel je naletavati sneg in pihal je močan veter. To, kar je bilo navidezno le mala snežna nevihta, seje spremenilo v tridnevni snežni me-tež. Postavili smo šotor na 5.400 metrih in tu preživeli najhujšo noč: sneg, orjaški veter, ki je divjal s hitrostjo 100 in več kilometrov na uro. Ta snežni vihar je bil povod za to, da smo podvomili v naše začetne načrte, in sicer v sam vzpon na goro po poljski smeri, ki je tehnično zahtevnejša. Ko smo se prebudili in imeli veliko dvomov glede smeri, smo se informirali pri alpinistu, ki je že dospel do vrha. Prišli smo do ugotovitve, da predstavlja načrtovana smer veliko tveganje in zato smo se odločili za navadno pot. Takoj nato pa se nam je sreča nasmehnila, saj je bilo vreme sončno, zelo lepo. Postavili smo šotore na 5.800 metrih. Ko smo zvečer pripravljali čaj za naslednji dan, dan vzpona na vrh, sem ostal izredno presenečen nad tem, da smo potrebovali ogromno več časa za taljenje, to-pitev ledu. Po skoraj triurnem taljenju smo le uspeli pripraviti pet litrov čaja. Ob 3.30 smo se zbudili. Zaradi izredno nizkih temperatur smo se pripravljali skoraj dve uri. Ob 5.30 smo se odpravili. Na vrh Aconcague smo prišli okoli 16.00 ure. Kljub dobri telesni pripravi in kjub ustrezni aklimatizaciji, je bilo zadnjih 50 metrov zelo težav- nih. Če v Julijcih hodiš 300/400 metrov na uro, tu, v teh višinah hodiš 50 m na uro. Na vrhu smo se objeli, se slikali, naužili razgleda in krenili proti taboru 2, kamor smo dospeli ob 21.00. Tu smo prespali in se naslednji dan odpravili proti Mendozi. Potrebovali smo polovico časa, ker nas ni več tako obremenjevala teža," je še povedal Marko. In kako Marko ocenjuje svoje doživetje? "Prav gotovo je pristop na tako visoko in oddaljeno goro popolnoma drugačen od tega, kar sem bil navajen v evropskih gorah", je dejal Marko, ki je nadaljeval: "Tu namreč prideš do točke, ko se zaveš, da si odvisen od samega sebe, da si moraš znati pomagati sam. V Julijcih namreč veš, da imaš po opravljenem naporu v bližini vse, kar potrebuješ, medtem ko si v Andih oddaljen od vseh teh ugodnosti. Ta nova izkušnja in ta nova zavest me je izredno presunila. Gledano v celoti, lahko rečem, daje odprava popolnoma uspela. Po sestopu smo ostali v Mendozi še nekaj dni in tako smo imeli dovolj časa za ogled mesta, ki je precej prostrano. Mendoza leži v notranjosti dežele in zato, ker Andi zadržujejo oblake, je padavin tu zelo malo, saj dežuje le nekajkrat na leto. Kljub temu je mesto precej zeleno, po ulicah so drevoredi, na obeh uličnih straneh pa so skopani kanali, s pomočjo katerih namakajo celotno mesto. Presenetilo nas je, da je bila večina kanalov (razen na glavnih ulicah) preprosto odprtih in se je v njih nabirala nesnaga. Brez namakanja bi bila okolica Mendoze polpuščava. Soočili pa smo se tudi z revščino, v kateri sobivajo tamkajšnji prebivalci. Prvega februarja nas je letalo pripeljalo v Benetke in to vse, razen Ennia, ki se je vrnil dan kasneje. Od tod smo se z lastnim avtomobilom pripeljali v Gorico zelo zadovoljni, polni novega elana in z novimi načrti za prihodnost," je z iskrenimi in veselimi očmi povedal Marko. 1 5 ČETRTEK, 14. FEBRUAR. 2002 > AMATERSKI NOGOMET SEDEM ZMAG ZA NAŠE ENAJSTERICE ODBOJKA / C LIGA OLYMPIA PREMAGALA RIGUTTI Devetnajsto kolo promocijske ter prve in druge amaterske nogometne lige je zaznamovalo kar sedem zmag, ki so jih izborile slovenske ekipe. Že v soboto, 9. februarja, sta v vna-Prej igranih tekmah zmagali Zarja/Gaja v promocijski, Sovodnje pa v 2. amaterski ligi, medtem ko je v 1. amaterski ligi Juventina izenačila s Fincantie-r'jem z izidom 0:0. Zarja/Gaja je v gosteh po enajstmetrovki premagala Čostalungo z 0:1. Gre za zelo dragoceno zmago v prizadevanjih za obstanek v ligi. Ekipa se z 18 točkami sicer nahaja na predzadnjem mestu lestvice, vendar jo od drugih višje uvrščenih ekip loči le nekaj točk. Sovodnje pa so z 1:0 doma premagale Villesse. Nedelja pa je videla celo vrsto zmag. Tako je v promocijski ligi kriška Vesna doma premagala San Canzian s 4:1 in tako ohranja trdno vodstvo na lestvici s 44 točkami (drugouvrščeni San Sergio jih ima 36). V 1. amaterski ligi je proseško Primorje premagalo Latte Carso z visokim izidom 3:0 in se tako s 24 točkami nahaja na sredini lestvice (štandreška Juventina pa je četrta s 33 točkami). V 2. amaterski ligi gre beležiti zmago Krasa, Mladosti in Primorca nad Medeo, Foglianom in Sa-gradom: vse tekme so se končale z izidom 1:0 v korist naših ekip. Tako se Kras, Mladost, Primorec in Sovodnje nahajajo vse skupaj na sredini lestvice z enakim številom točk - 27. Skoraj popolno slavje naših ekip pa sta pokvarila poraza Brega in Zarja Gaje B v 3. amaterski ligi, kjer se je odigralo 16. kolo. Zarja/Gaja B je doma izgubila proti Esperiji z visokim izidom 1:4 in se tako nahaja na predpredzadnjem mestu na lestvici s 14 točkami, Breg pa je v gosteh klonil pred Poggiom z izidom 4:2, s 17 doslej zbranimi točkami pa se nahaja v drugi polovici lestvice. Minulo soboto, 9. t.m., je moška odbojkarska ekipa O-lympie, ki tekmuje v C ligi, na domačem igrišču premagala tržaško ekipo Rigutti. Goriški odbojkarji so se tokrat izkazali z lepo in odločno, predvsem pa prepričljivo igro in tržaškim nasprotnikom nikdar niso dovolili, da bi se razigrali, kaj šele, da bi se jim približali. Končni izid 3 : 0 za Olympio je pošten, saj je dejanski odraz tega, kar se je dogajalo na igrišču med tekmo. Prvi set so Goričani dobili s 25 : 23, tesno torej, a je vendar končni izid prvega seta pomenil spodbudo za drugi set, ki se je končal z rezultatom 25 : 20. Prav v drugem setu sta si bili nekaj časa ekipi enakovredni, predvsem v osrednjem delu seta, nakar so naši fantje povedli in osvojili set. zadnji in odločilni set pa je potekal brez velikih težav, Olympia pa je tretji set dobila z rezultatom 25 :23, kar pa ne daje prave slike dogajanja pod mrežo, saj vodstvo Olym-pie ni bilo nikdar ogroženo. Tolkač Olympie Kristjan Gravnar tokrat ni igral zaradi poškodbe, ki jo je dobil dan pred tekmo. Njegova poškodba pa ni tako huda, da ne bi smeli upati, da bo nastopil že na naslednji tekmi; to mu ljubitelji odbojke seveda tudi iz srca želimo. Na tekmi je bil izjemno učinkovit Janez Terpin, kar kaže, da se je igralec vrnil v pravo formo in to je dober obet za končnico prvenstva, saj O-lympia še vedno upa, da se bo udeležila play-off tekmovanja. Naslednja tekma goriških odbojkarjev bo na domačem igrišču v soboto, 16. t.m., ob 20.30, in sicer bo to derby s Slogo iz Trsta. Prav zato domači odbojkarji in vodstvo Olympie srčno vabijo ljubitelje športa in odbojke ter svoje zveste navijače, naj pridejo bodrit goriške fante, saj si to tudi zaslužijo. ZAČELE SO SE ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V mormonskem mestu Salt Lake City v ZDA so se pričele zimske olimpijske igre, o katerih bomo seveda obširneje pisali v prihodnji številki našega tednika, tudi zato, ker bodo takrat že znani nekateri rezultati, ki bodo pobliže zanimali slovenskega bralca. Za sedaj lahko povemo, da sta Primož Peterka v smučarskih skokih na srednji skakalnici in mlada slovenska tekačica na smučeh Petra Majdič osvojila dve deseti mesti. Na nastope slovenskih vrhunskih športnikov na snežnih poljanah seveda še čakamo. Sicer pa je bila otvoritev letošnjih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju v znamenju velikih varnostnih ukrepov, saj se A-meričani bojijo terorističnih napadov, in v znamenju pretiranega poudarjanja ameriške domovinske ljubezni, patriotizma, ki nam je v Evropi v taki meri gotovo in tudi upravičeno tuj. Upamo tudi, da se nam bo do prihodnje številke uspelo povezati z dopisnikom Radia Trst A Marijem Čukom, ki olimpijske igre spremlja na licu mesta. F°TO KROMA AKTUALNO ■o'*''— C 16 ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 2002 KNJIŽNA NOVOST / NOČITVE POD ZVEZDAMI O NARAVI, SAMOTI, ČLOVEKU IN NOČEH JANUAR - FEBRUAR 2002 FOTO BUMBACA Goriška družba Transmedia je v mesecu januarju založila nadvse privlačno knjižno novost, za katero je poskrbel prosvetni delavec in pisec Aldo Rupel. Knjižni biser nosi naslov Nočitve pod zvezdami, gre pa za zbirko desetih izbranih črtic intimistične in pripovedne kratke proze, ki nam posreduje avtorjeva pripovedovanja o samohodništvu in skupinskih pohodih v naravi in s tem povezane vtise o dojemanju narave in o odnosu človek-narava. V omenjenih črticah nam pisec predstavlja deset potovanj in nočitev pod zvezdami, ko se je sam ali skupinsko podal na ture po najrazličnejših predelih naše celine. Ob prebiranju se pred nami razkrivajo dnevne in nočne lepote naravnega bogastva slovenskih krajev, pa tudi Bosne in Baltika, lahko preberemo v celoti uspešnico, in sicer poročilo o originalni zamisli in izpeljani turi od izvira Vipave do izvira Soče skoraj po azimutu. V knjigi bomo tudi izvedeli, kako zgleda bivakiranje v Trnovskem gozdu ali kako je bilo na tečaju preživetja na Snežniku in še bi lahko naštevali. Nočitve pod zvezdami je, kot rečeno, lepo berljiva in zelo zanimiva knjižna novost, saj gre za prozo, ki se v zamejstvu ne bere ravno vsak dan. Ob jezikovnem in pripovednem bogastvu nam Rupel posreduje tudi intimistično dojemanje narave, samote, noči in človeka v njih, tako da lahko mirno sežejo po njej tudi tisti, ki se s pohodi ali samohodništvom neposredno ne ukvarjajo. Knjiga šteje 180 strani, likovno jo je obogatil arhitekt oz. slikar Jože Cej, ki je sam planinec in športnik, ob črticah pa si lahko ogledamo tudi povsem umestne fotografije, ki so nastale na potovanjih, o katerih pripoveduje avtor. Prva uradna predstavitev j Nočitev pod zvezdami je bila dne 24. januarja v Feiglovi knjižnici v organizaciji Slovenskega planinskega društva Gorica. Na zelo uspelem in prisrčnem večeru, ki se ga je udeležilo veliko ljudi (kar jeza predstavitve knjig neobičajno), je o Ruplovem delu spregovoril Dušan Jelinčič, sam pisatelj in alpinist ter popotnik, marsikatero dragoceno informacijo o knjigi pa smo lahko izvedeli iz prve roke, t.j. od samega avtorja, ki je spregovoril o tem, kako je knjiga nastala in pred začudenimi poslušalci povedal, da je do knjige prišlo dejansko v samih štiridesetih dneh. EJ S 1. STRANI ZAMRZNJEN Poleg tega pa je pripadnik manjšine postavljen tudi v psihološko težaven položaj, ko mora za dvojezično izkaznico zaprositi in se tako izpostaviti preverjanju narodne identitete, kar bi lahko bilo - a tu se prepuščam ugotovitvi pravnikov - tudi skregano z normami o varovanju zasebnosti. Najbolje bi torej bilo, da bi vsi prebivalci na narodnostno mešanem območju imeli dvojezične dokumente: s tem bi se izognili kočljivemu preverjanju identitete in bi manjšina -z njo pa mislimo, da tudi celotna javnost - zadihala v večji sproščenosti, slovenščina pa bi imela enako dostojansivo kot italijanščina. In prav tu prihaja do težav. Vsa zadeva okoli odloka o osebnih izkaznicah izhaja iz preprostega dejstva, da nekateri nočejo videti slovenščine v osebnih dokumentih, ker jo - milo rečeno -sovražijo. Koliko je to sovražno čustvo prisotno, ne moremo ugotoviti: pred kratkim se je na nabrežinsko županstvo prijavilo le troje občanov, ki so hoteli zaprositi za enojezično izkaznico. Vendar obstaja in s tem se je treba soočati, ampak ne na način, ki so ga izbrale nekatere politične sile, se pravi s popuščanjem: potrebno je seveda dosledno izvajati zaščitni zakon (obljube niso dovolj), še prej pa vse tiste zaščitne norme, ki obstajajo že več desetletij in ki jih zaščitni zakon potrjuje. To je naloga države. Politika in še zlasti civilna družba pa naj skrbita za ustvarjanje pozitivnega ozračja, ki naj privede do resničnega in plodnega sožitja med tu živečima narodnima skupnostima. To pa se doseže v prvi vrsti s spoštovanjem slovenstva in njegovega najvidnejšega znamenja -slovenskega jezika - ob vseh priložnostih: na javnih in kulturnih prireditvah, v zunanjih napisih, v navadnem občevanju itd. 5 1. STRANI STOLETNA Pel jo je vdano in vztrajno, nepopustljivo, nikdar ni odnehal, nikdar je ni zatajil, čeprav je bil kar nekajkrat grobo deležen opominov nasilja, opominov, ki so mu dali vedeti, naj s svojo pesmijo preneha, ali pa se mu bo lahko zgodilo najhujše. Toda pesem srca ni hotela in ni želela utihniti, pela je in pela, za nas, za vero, za Boga, za ljudi, za vse, ki ljubijo mir in bi radi, da bi vsepovsod in med vsemi zmagala ljubezen, povsod in med vsemi le ljubezen. Pesem srca ni hotela utihniti in slednjič je nasilje pokazalo svoj pravi obraz, nasilje, ta večni nasprotnik vsega dobrega in za ljudi osrečujočega. Nasilje se je nad Lojzetom Bratužem zneslo brez milosti in brez zadržkov. Nasilje, ki sovraži ljubezen. Nasilje, ki sovraži mir med ljudmi. Nasilje, ki hoče vedno in vselej spremeniti svet v svojo podobo, v svojo voljo. Vedno v imenu večvrednih na račun manjvrednih. Vedno v imenu volje, ki se naj ji podredi volja drugih. Enkrat v imenu t.i. večvredne rase, drugič v imenu t.i. večvredne civilizacije, izročila, kulture. Seveda pa vedno z nasilnimi sredstvi, ki so osrednje zadoščenje nasilja, zadoščenje kot užitek v neusmiljenem upogibu sočloveka. In Lojze Bratuž se nasilju ni nikdar in nikoli uklonil, ni poslušal njegovih groženj in ni bil niti za trenutek pripravljen udu-šiti svoje pesmi. Kako bi tudi udušil to svojo pesem, ji zaukazal, naj molči, ko pa je bila ta pesem pesem srca. In srce govori resnico, srce ne laže, srce je v izbranih in izvoljenih ljudeh tako glasna pesem, da je nobena stvar na svetu ne more preglasiti. Ne morejo je preglasiti kriki množic, kadar se te zbirajo na obzorju, ker so napovedale vojno svetlobi, ne more je preglasiti čas, kadar v njem za ljubezen ni več prostora, niti je ne more preglasiti sovraštvo, kadar se je že polastilo prestolov. Nihče in nobena stvar ne more preglasiti pesmi čistega srca. In tako je Lojze Bratuž vztrajal in vztrajal in je pel naprej in ni nikdar peti prenehal. In tako je postajal vse svetlejša luč, luč, ki je širila svojo svetlobo daleč naokrog, vse dlje in vse dlje, kot je pač v naravi prave luči, da širi svetlobo in zmanjšuje prostor teme. Postajal je, Lojze Bratuž, vse bolj luč tudi za druge in ta luč je druge spodbujala, je druge krepila, jim dajala življenje. Dokler se ni nasilje sprožilo dokončno. In Lojze Bratuž je postal žrtev, žrtev, istočasno pa plamen ljubezni. Postal je žrtev in ljubezni prepoln opomin, kako naj se varujemo nasilja, ki je zmožno najstrašnejših stvari, zaradi česar bi morali biti vsi in vselej, v sedanjih in prihodnjih časih, vselej, vselej, na njegove vnovične poskuse širjenja toliko bolj pozorni, pozorni do skrajnosti. Dokler ne bo med ljudmi dokončno zmagala ljubezen, toliko časa bo nasilje vedno znova in na nov način vzdigovalo svojo glavo. Tako je Lojze Bratuž postal svetloba srca za svoj čas in za vse čase in to bo tudi za vedno ostal. Ljubezen namreč nikoli ne umre, njeni sadovi ostanejo živi, pa naj se zgodi kar koli, ljubezen ostane in živi dalje, pripoveduje svojo zgodbo in zaradi te njene zgodbe je svet drugačen, v njem je manj teme, manj teme, kot bi je sicer bilo. Prav zaradi Lojzeta Bratuža in z njim je pesem ljubezni še toliko lepša in toliko svetlejša, prav v njegovem duhu nas bo vedno spodbujala in nenehno bodrila. Nas spodbujala s tisto pretresljivo nežnostjo večnega speva, ki se tako čudežno preliva v enkratno znano melodijo: / Monotono pojejo kraguljčki, / prah po cestah dvi ga se lehak. / Z njim otožno tam po ravnem polju / spev voznikov joče se mehak. / PRIPRAVE NA SVETOVNI DAN MLADIH V TORONTU P. MIRKO PELICON Ko letiš nad oceanom na višini skoraj 12.000 metrov, motriš skozi okence neverjetno lepoto prostranega neba; opazuješ tisto umirjujočo modro barvo, kot da bi v svojem spokojnem zaobjemu varovala svet in ljudi na njem, kljub temu da se prav ljudje tega modro spokojnega, rekel bi, očetovsko-mate-rinskega zaobjema večkrat težko zavedajo. Tam so me spreletele misli o človeku, kako težko mu je res verjeti, zazreti se v Obličje, narediti za svojo ljubezen, ki jo je živel Bog-Človek: skratka, kako težko mu je živeti polno. Laže mu je verjeti v neko ljubezen kot pa v osebno ljubezen. Človeku preti nevarnost: zlo. Zlu se obeta prijetna perspektiva: človek. S Simonom letiva nedaleč nad najjužnejšo točko Groenlandije, še dobro urico pa bova že letela nad Labradorjem, ovitem v belo odejo pod soncem bleščečega snega. Kanada, Toronto, Svetovni dan mladih se bližajo skoraj tisoč kilometrov na uro. Ob treh po krajevni uri bova pristala na Pearson airport of Toronto. V Gorici ob istem času bodo kazalci ure kazali deveto zvečer. Čaka naju prijeten teden srečanj in načrtovanja s tamkajšnjimi skavtskimi voditelji, duhovniki, kardinalom, družinami in s pristojnimi osebami na glavnem sedežu SDM, ki koordinira svetovno srečanje mladine julija letos. Agenda je polna. TORONTO Toronto je značilno severnoameriško mesto z visokimi stolpnicami v središču mesta. Moderno, funkcionalno, ki bi z ničemer ne spominjalo na staro, na tradicijo, na zgodovino. IB i Obisk pri kard. Ambrožiču (na sredi): levo p. Mirko, desno Simon Assi Ritem življenja je hiter, "busi-ness is business". Zdi se mi, da je to glavno vodilo tamkajšnjega prebivalstva, v končni fazi zelo podobno kot pri nas Evropejcih. Ne vem, kdo je koga pravzaprav naučil. Vsekakor smo v dobi globalizacije in s to dobo moramo računati. Življenje ljudi gre po svojih tirnicah naprej, geslo "Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje", ki ga je papež Wojtyla izbral za letošnji SDM, pa se mi zdi takšno, kot če bi polili lonec mrzle vode na vroč štedilnik. Hladen tuš. Kaj pomeni srečanje v Torontu? Kaj pomeni, da smo luč? Saj smo otroci današnje družbe in ta družba je takšna, kakor jo pač poznamo. Ali se bo zbrala v Torontu le neka elita "luči", "svetlobe", ki misli, da bo razsvetljevala temo, ki predstavlja zahodno ali katerokoli drugo ci- vilizacijo? Zahodna ali vzhodna civilizacija predstavlja res temo? Kaj pravzaprav je tema? Prepričan sem, da se veliko mladih sprašuje, kaj in kako, in na svet ni mogoče gledati črno-belo; vem pa tudi, da se bo zelo veliko število mladih udeležilo SDM, prepričanih, da je pomembno iti tja iz preprostega razloga, ker bo lepo. Lepo bo biti skupaj, lepo bo prepevati, lepo bo spoznavati svet, na katerem smo bili ustvarjeni, da živimo. Lepo bo izkusiti srečanja v imenu Tistega, ki nas je poslal. Lepo bo, ker bodo mladi na takšna vprašanja morda našli kak odgovor. Iz goriške nadškofije se bo srečanja udeležilo 48 mladih fantov in deklet. Od teh je 27 Slovencev iz štandrežke dekanije. Vemo, da bi bilo zlepa števi- lo večje, če ne bi bila Kanada tako oddaljena, a Svetovni dan mladih bo zaobjel vse mlade, ki se čutijo vključene v to dogajanje, ne glede na njihovo fizično prisotnost. Računamo na veliko srčno podporo prijateljev in prijateljic, ki bodo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov o-stali doma. OBISK PRI NADŠKOFU KARDINALU AMBROŽIČU V imenu goriškega nadškofa De Antonija sva s Simonom As-sijem iz Sovodenj izročila kardinalu nadškofovo pismo s povabilom na srečanje mladih iz Goriške, bližnje Slovenije in severovzhodne Italije, ki bo 17. marca v Gorici. To srečanje bo neposredna priprava na Toronto 2002, čeprav se po dekanijah pripravljamo z različnimi duhovnimi programi že od meseca novembra dalje. Srečanje želi biti dogodek za tiste, ki pojdejo na SDM. Kardinal Ambrožič je uradno potrdil svoj prihod. Prišel bo že v soboto, 16. marca. Prikazal sem mu potek srečanja (pripravil ga je odbor škofjiske mladinske pastorale), ki bo objavljen v naslednjih številkah Novega glasa. Nadškof Ambrožič je poudaril, da se na SDM pokaže, kako postane mladina nosilka navdušenja Kristusove blagovesti in jo na svoj edinstveni način posreduje drugim. S to željo, da bi postalo res tudi za našo skupino, ki se bo udeležila SDM, smo se poslovili od kardinala Ambrožiča z najboljšimi upanji na srečanje v Gorici, nato pa še v Torontu poleti letos. V imenu skavtskega kla- na sva mu s Simonom Assijem izročila v dar letošnji skavtski koledar 2002. SESTANEK S SLOVENSKO-KANADSKIMI SKAVTSKIMI VODITELJI Širši javnosti ni znano, a članom goriškega klana (najstarejše skavtske veje) je kanadski polarni veter prinesel že septembra 2001 novico o možnosti potovalnega tabora, da bi ga izved- li po navdušujoči izkušnji SDM-javTorontu julija letos. Ko so člani klana pristali na to, da bi imeli potovalni tabor v času po Svetovnem dnevu mladih, je bilo treba ukrepati takoj. Vzpostaviti je bilo treba stike s kanadskimi skavti in tamkajšnjim duhovnim asistentom skavtov. Verjemite mi, da sem ostal prijetno presenečen, ko sem zvedel, da je to p. Roman Travar, lazarist, kolega iz let filozofskih študijev na teološki fakulteti v Ljubljani. Srečanje je potekalo v prostorih župnije Brezmadežne na Bronsline, v mestem delu Toronta, imenovanem Etobicko-ke. Srečali smo se s tremi glavnimi voditelji tamkajšnjih skavtov in preverjali možnosti potovalnega tabora. Začetna ideja je bila, da bi hodili po peš poti iz Toronta v Midland, a očitno seje izkazala za neizvedljivo zaradi pomanjkanja časa in zaradi logističnih razlogov. Optirali smo za drugo varianto, za pro-vincijski park Alogonquin, 320 km severno od Toronta. Park je že v Ontariu, a že ob meji z Quebecom. Kanada je dežela čudovitih naravnih lepot. Po skavtsko jo je treba izkoristiti do konca. Pet dni bomo s kanuji preveslali jezera in reke in prepešačili čudovite gozdove. Naporov ne bo manjkalo, a brez napora ni mogoče živeti lepo, pravi kitajski pregovor. Potovalni tabor bomo sklenili v Midlandu, največji in najpomembnejši severnoameriški božji poti, kjer je umrlo devet jezuitov; to so prvi kanadski oz. severnoameriški mučenci. Mu-čenistvo pomeni pričevanje, zato bomo ob koncu našega obiska v severni Ameriki razmišljali o pomenu krščanskega pričevanja danes. Kaj dejansko pomeni za mladega živeti proti toku, ne po kriteriju črednistva, ampak po kriteriju skupnosti ljudi, ki so ljubljeni in nesebično ljubijo. Ali nam pri vsem tem vera kaj pomaga? —— DALJE