t ^ l.\ Avstrije britka ura. jVij Česar ni nihče mislil, to se jkizgodilo: cesarjevič, nadvojvoda Bndolf je na parah. Včeraj, dne 30. januvarija blizu ob devetih do polu dne ga je zadela kosa britke smrti v Meverlingu pri Badenu blizu Dunaja, Kap ga je zadela, ne da bi je bil človek slutil poprej. Glas o tej nagli sinrti se je bliskoma raznesel po Dunaji in k malu tudi po drugih mestih a uihče ga ni hotel, ni mogel vzeti za resnico, vendar je bil le preveč resnica. Rodil se je cesarjevič Rudolf dne 21. avgusta l$ta 1858 in je bil prvi in edini sin Nj. veličanstev, cesarja Franca Jožefa I. in ces^fice Elizabete. Mladosti leta so mu prešla v učenji raznih znanstev in v vajenji vibjaških spretnosti. Mladi nadvojvoda je znal blizu, da vse jezike našega cesarstvaj Leta 1881 pa, dne 10. maja, se je porocil s Stefahijo, hčerjo Belgijskega kralja Leopolda II. Veselje avstrijskih ljudstev je bilo Aad to poroko veliko. Le-ta zakon je bil vseskozi srecen in dne 2. septembra leta 1883 se je mladima zakoncema narodila hci nadvojvodinja Elizabeta. Nadvojvodinja gre torej že v 6. leto. Cesarjevie je bil že po celem cesarstvu znan, učenost in prijaznost z ljudstvom ste bili pri njem znani: Rudolf — to ime je bilo na lepem glasu in radi so ga stariši dajali svojim otrokom, vsi iz spoštovanja do modrega cesarjeviča. Sedaj je tega konec. Božja volja je sklenila drngače, ue naše želje, božja volja je v tem odločila. Mi se klanjamo volji božji ali iz vsega srca kličemo še slej bolje, kakor poprej: Bogf ohrani uam cesarja!