V 7/ A ^ I T f \f y Prvi slovenski dnevnik v I I ^^ H I ^^ ^ ^ The flrst SIovenic in Zjedinjenih državah. M ,aJF I ^^^ I "If 1 the United States. Izhaja vsak dan izvzemši Av^lv ^L mJm JL. Issued every* da^ except nedelj in praznikov. Sundays and Holiday. L? o List slovenskih delavcev v cAmeriki, ^ - - ■...... —---- - :: ■ ' - ————■——— Kafer** a* S«co*t-ClaM MatUr, September 21, 1903, at th% Port Offic« at Kiw York, K. T., tiader Act if OoagreM if Marck t, lS7t. ŠTEV. 163. — NO. 163. NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1905. — V ČETRTEK, 13. JULIJA, 1905. LETNIK XH. — VOL. XII. fš JE H; H * ' '.H Stanje setve obeta izvrstno letino. ŽITNA POLJA SO SE LETOS POVEČALA ZA 2,080,000 ORAL. PŠENICA KAŽE IZ-BORNO. Pannerji imajo v svojih zalogah še 24,257,000 bušijev lanske pšenice. NEKOLIKO STATISTIKE. -o- Washington. 12. julija. Poljedelski oddelek na£e via Je izdal je ravnokar svoje me«eitw poročilo o stanju setve. Iz p#r« čila je razvidno, da obeta w! žito izborne pridelke in toraj kar najboljšo letino, zlasti kar se tiče pšenice, koruze in ovsa. Kar >e tiče pšenice, obeta boljše, iiego so iz računi! i razni zvedenci v juniju. Obdelana zemljišča so se povečala letos za celih 2,080,000 oral. kteri o-rali so večinoma posejani s koruzo, koje se bode letos pridelalo najmanj 2,051,150,000 bušijev, ali 200.000,000 bnAljev več. nego lani. Zimske Venice b.ide j*?l> - pridelalo kacih 413 milijonov 150 tisoč bušijev, oziroma nad 100,000,000 bušijev več, nego lani. Naši farmer j i imajo še 24,257,000 bušijev lan.-ke pšenice v zalogi. --—o-- POSEBNO ODPOSLANSTVO V VENEZUELO. Predsednik bi rad zvedel istino o razmerju med Venezuelo in inozemstvom. Ovst'-v Bay. X. Y.. 12. julija. Uradoma se naznanja da bode predsednik Roos vel' poslal bivšega sodnika W. J. Calhouna iz Chicaga v Venezuelo kot posebnega komisarja. Mr. Calbown je dobil naročilo naj natančno prouči položaj v Venezueli ter o 1 <■ in o-obno p> ročn predsedniku. Pred vsem pa mora dognati. kake diference vladajo med Venezuelo in Z jed. državami ter drajrimi vlastmi. O te.i zadevi se je Calhown že posvetoval 7. predsednikom kteri mu jej dni \potn ima navodila. Calhown je svojedobno potoval tudi na Cubo kot posel ii komisar in ~icer še 7.a časa pr«-d-! dnika Me Kinleva. Predsednik želi izvedeti podrobnosti o dogovoru med Venezuelo ter Anglijo, Italijo in Nemčijo glede poravnave venezuelskih dolgov, ktere bodo morda Zjed. države poplačale, tako, da bode imela Venezuela le jednega upnika. NESREČA NA HUDSONU. Trije potniki se potopili. Dobbs Ferrv, N. Y., 12. julija. V j minolej noči za vozil je nek- parnik | med Dobbs Ferrv in Ardslevem v neko vaehto v kojej se je vozilo šest o-sob. Tri osobe so vionile. O nesreči sta sporočila naj prvo dva švedska mornarja, ktera staj pri veslal a v malem čolnu v zaliv, kjer so se dečki kopali Mornarja sta dove-, »11 seboj tri osobe in vprašala dečke je li kedo priplaval na kopno, kar se pa ni zgodilo. Radi tega je sklepati da so ostali judje, ki so bili na vachti vtonili. DcčH so o tera naznanili policiji. ktera pa dosed,aj še ni našla ni jednega trupla. Potopljena yaelita je najbrže Normami i e, ki je last C. W. Dumonta iz North [orta L. I. parnik. Le par se jili je rešilo. Vročina v Pittsbnrgn Pittsburg, Pa., 12. julija. Toplomer ie kazal včeraj 98 stopinj vročine, dasiravno vlad in opaževalee ni toliko j zaznamoval. Tekom dneva je umrlo! 11. oseb za soluč-arico. Teodor Beck | star 72 let je vsled vročine zblaznii in skušal pomoriti svojo rodbino. čudna bo pota osode. V Tndiani se je neki bankar, kteri je poti c ve ril $200.000 vstrelil. Po njego-vej smrti se je pa doirnalo. da ima nekdo drugi vkradeuiii $ 200.000. i Gowboy-milijonar j dospe! v Chicago, NA KOLODVORU GA JE PRIČAKOVALA OGROMNA MNOŽICA OBČINSTVA Sedaj bode najel vlak, kteri mora priti iz Chicaga v New York v 13 urah. TAJNOSTI NJEGOVEGA RUDNIKA. --o- Chicago, 111., 12. julija. Milijonar iz Dead Val ley a, Walter Scott, dospel je včeraj s svojim posebnimi vlakom od Santa Fe železnice iz Los Angeles, Cal., v tukajšnje mesto, in sieer še-t minut pred določenim ča--< m, tako da bode, kakor smo že po-ročali, plačal za vsako od železnice dobljeno minuto po $20. Xa kolodvoru je bilo opaziti med množico, ktera pra je pričakovala, zlasti mnogo žen~k. ktere so ga pričele vsestranski poljubovati. tako da je v zadregi skočil na nek ekspresm voz In bežal v Great Northern lioiel. Njegova žena se je nevede pomešala med množico :;a koludv.T.i in je še le kasneje prišla v hotel. Xa kolodvoru, ko se je rudar dre-njal med množico, prerila se je do njega neka ženska, ga objela in ga med klici *'Oh Seotty'f poljubila. Runlar-niilijonar se je prestrašil in potem bežal. V hotelu so milijonarju že v naprej preskrbeli s.-be in ko je dospel v hotel, se je takoj vpisal in tekel k vspenjaci. Prištglši v svojo sobo, je >ozval k .»ebi tri agente raznih železnic, ki vozijo v New York ter jim ■znauil, da hoče potovati v New Vor;, in sicer v — 13 urah. Ako ga železnice nečejo povesti v tako krat-< tu času [Hite, sploh neČe z njimi ob-•evati. Ako so pa zadovoljne z njegovim pre llogi m. potem naj računajo kolikor hočejo. Nato je odšel k hišnemu telefonu in naročil klerku, naj mu pošlje v >bo dve saloni brandvja in dve galo-ni whiskeva ter koliko mogoče veliko Število čaš. Žganje je prišlo in s žganjem tudi hotelski detektiv. Detektivu je nart čil,-da ne sme ni-iogar pustiti iz sobe. na kar je pri-j i;el točiti žganje in vsi prisotni so J morali piti na njegovo zdravje. Nalovil nad 30 čaš. Pri tem ga je nekdo vprašal, kje je njegov zlat rudnik, toda on je dejal. da ga razun njega nihče ne najde. Povedal je le toliko, da je njegovo zlato v dolenjem delu Death Yalleya v gorovju, kamor nihče ne more, ne-iro W al lie Scott. Ko so ga vprašali, koliko je vre-lieu. je dejal, da -e ceni od $1.000.000 lo #20,000,000, toda vse bogastvo je v rudniku. Pozno pop' >1 ud ne pričela je eow-; K>ya bdeti glava, radi ee.~ar je po-'.val k sebi svojo ženo. Kmalo nato je j naznanil .da ure h kosilu v hotel Auditorium. Šaferju hotelskega avtomobila je dal zavoj bankovcev in se odpeljal v imenovani hotel. Scot tov posebni vlak obstal je iz lokomotive, tovornega in obedneira voza. Vlak je ostavil mesto Los An-reles v nedeljo ob 1. uri popoludne, ! ter je prevozil razdaljo 2,244milje lo Cliieaga v 44 urah in 56 minutah, 12 ur hitreje, nesro regularni ekspres-ni vlak Santa Fe Limited, Scottov zlati rudnik je za javnost i velika tajnost. Znano je le, da se nahaja nekje med Bartstowoan in Dag-i rettom. Tri pošiljatve (trije vagoni) j zemlje iz njegovega rudnika mu no-j si jo $170,000 čistega dobička. K rud-i niku se ne sme nihče bližati, kajti ! vsa okolica je utrjena. V rudniku dela šest Scottovih delavcev, kterim plača po $5 na dan ter jim preskrbi 1 hrano in vse, kar potrebujejo. -o- Umor vsled ljubosumnosti. Wheeling W. Ya.. 13. julija. V bližnjem Ashtonn je John Hawthorne do smrti premlatil William Monra-. ya. Oba madenica sta namreč ljubila ; jednega dekleta, za kterega sta se v njenej prisotnosti spoprijeli Haw-j thorne je svojega tekmeca ubil s pa-: lico. Norveški in bolgarski kralj. Norveškim kraljem postane baje Edwardov zet, danski "princ" Ka-rol in tudi bolgarski Ferdinand bi rad postal kralj. Oba ne vesta, kako i dobro se jima godi. 1 Dogodki v Rusiji. Kruger pred sodišče. Poveljnik črnomorskega brodovja se bode moral pred sodiščem zagovarjati radi nesposobnosti. Razorožitev mornarjev v Revalu. MORILEC ŠUVALOVA. — KMETSKI IZGREDI V DMITROVSKU IN OKOLICI. — CAR POTUJE V MOSKVO, DA USTANOVI PARLAMENT. Petrograd. 13. julija. Revolucijo-narski list, '4Naša Žižnj'' (Naše življenje) opetuje vest, da mora podad-miral Kruger odstopiti, ker je odgovoren za to, da so se mornarji oklop-nice Ivnjaz Potemkin uprli. Admiral se bode baje — po zatrdilu imenovanega nezanesljivega lista — zagovarjal pred vojnim sodiščem. Petrograd, 33. julija. Rtusika vlada je opustila misel zahtevati od Ru-muivske izročitev tijxn*nih mornarjev oklopnice Knjaz Potemkin. Morilec moskovskega policijskega prefekta Šuvalova je izvršil svoj zločin rz osvete, ker je bil nedavno zaprt in je bil mnenja, da ga je Suva-lov dal zapreti. Morilca so nedavno zaprli radi političnih prestopkov. Petrograd, 13. julija. Tukaj se zatrjuje, da so načrt glede sklicanja parlamenta preinačili, tako da bode ljudstvo zastopano po razredih. Moskovsko zemstvo s takim zastopstvom ni zadovoljno. Car je to storil vsled vpliva veleposestnikov in plemičev, po predlogu grofov Bobrinskega in Sermentjeva. * » • R^val, 12. julija. Mornarične ob-lasti so odredile, da morajo mornarji tukaj vsidranih križark Minin in Krcmelj oddati orožje. ]\fed možtvom je bilo namreč tekom zadnjega časa opažati izdatno nezadovoljnost radi hrane. Častnika, kteri je odgovoren za hrano, so zaprli. Dniitrovsk, 12. julija. Uporni kmetje hodijo v tu'kajsnjej okolici od vasi do vasi in so napravili mnogo škode. Petrograd, 12. julija. List "Slovo" V PRID KITAJCEV- Predsednik portlandske trgovske komore v prid uvoza Kitajcev. Portland, Oregon, 13. julija. Predsednik tukajšne trgovinske komore, William D. Wheelwright je v imenu komore poslal predsedniku Roosevel-tu pismo, v let ere m se bavi z v novejšem času zelo perečim kitajskim -pra-šanjem. Wheelwright, prosi predsednika naj sklene s kitajsko novo jwgodbo ktera naj ne dela ovir kitajskim trgovcem, dijakom in drugim pri prihodu v Zjed. države. Tudi naj se dovoli vsem ameriškim Kitajcem svobodni povratek v Zjed. države, kadar se vračajo iz obiska svoje domovine Končno naj se dovoli tndi da se vsako leto naseli v Zjedinjenih državah za dobo 10 let sedanjega prebivalstva, Kitajskih delavcev, oziroma skoraj SOO.OOO Kitajcev na leto. V desetih letih bodo toraj Kitajci tvorili jeden odstotek našega prebivalstva. Večina Kitajcev se bode naselilo na Filipinih in na Ilawayskem otočju. Tatovi na Long Islandu. Flushing, L. I., 13. julija. Včeraj sta prišla v hišo Henry W. Baldwins, 68 Sandford Ave., kakor tudi v eno James N. Webba, 21 South Parous Ave. dva mladeniča ktera sta izjavila. da sta prišla popraviti teleftu. Seboj sta nosila žice in razne druge reči, vsled česar so jim v ojbeh hišah dovolili vstop. Ko sta pa hiše o-stavila so pogrešili pri Baldwinovih za $400 in pri Webbovili za $200 zlatnine in druzih vrednostnih reči. Tatovi napadalci. Wilmington, De., 13. juija. Tukaj so našli na nekem stavbišču Maksa Gottlieba. kteri je bil grozno ožgan. Nesrečnika so takoj poslali v bolnico, kjer je kmalu na to umrl. Policajem kteri so ga našli je povedal, da so ga na ulici vstavili in oropali, roparji kteri so ga potem polili z petrolejem in ga zažgali. Pokojnik je doma iz Chester^a. Pa., V New Yorkn ima sorodnike imenom Kutz. (Beseda) naznanja, da odpotuje car Nikolaj v Moskvo, kjer bode v sredo sklical v Izlinsko palačo v Kremlju ljudsko zastopstvo. Več dvornih u-radnikov je že odpotovalo v Mosikvo, da pripravijo vse potrebno za zgodovinski korak vladarja. Zasebne vesti iz Moskve poročajo, da je morilec policijskega prefekta Šuvalova dijak. Po umoru je Skušal tudi sebe usmrtiti, toda brez uspeha. 1'mor je izvršil baje iz osvete, ker je bil nedavno aretovan. dasiravno pre-fekt Suvalo v o tem niti vedel ni. Sevastopolj, 12. julija. Po naročilu mornaricnega ministerstva je oklop-niea Česme v minolej noči odvedla bivšo uporno ladijo Knjaz Potemkin iz Kustenji in a Rimiunskem v Seba-stopolj. Kakor se je včeraj poročalo, se je odpotovanje črnomorskega brodovja iz Kustenji zakasnilo, ker je bilo baje pričakovati novega upora na raznih ladij ah brodovja. Petrograd, 12. julija. Ke-olueijo-narski list £'N:xša Žiznj" nazn- ia, da so generala Stoesselja v C.' jem Selil — zaprli vsled pripon, da komisije, ktera preiskuje kapitulacijo Port Ari burja. Isti list tudi javlja, da bode pod-adimira! Kruger, jx>veljnik črnomor-škega brodovja, izstopil iz aktivne službe, ker se je izkazalo pii postopanju proti upornim mornarjem, da je za tako službovanje nesposoben. Vesti so naravno nevrjetne, ker jih objavlja li-t "Naša Žrznj", kteri je v službi Zidov in druzih sovražnikov Rusije. $800,000 ukradel — potem samomor. • 'olunibia, S. C., 12. julija. Bivši predsednik Darlington Trust Co. in South Carolina Independent Oil Co.. A. Keith Dargan, je v stanovanju svojega svaka popil večjo količino karbolne kisline in takoj umrl. Pokojnik ost avlja pismo, s kterim naznanja, da je zapravil $300,000 imenovanih družb. Afera je vzbudila tukaj veliko senzacijo. Za $10,000 draguljev ukradli. Newport, R. L, 12. julija. V leto-šnjej le to viške j sezoni v tukajšnjem mestu se je že pripetila prva tatvina. Nekdo je namreč ukradel gospej Ch. M. Oelrichovej v njenem stanovanju na Kay St. draguljev za $10.000. — Meti drugimi ukradenimi predmeti je tudi krasna diamagtna tiara ter več biserov. Tat je prišel v hišo skozi okno na južnej strani hiše, ko Oel-ricliove n ibilo doma. --o-- Do skajnosti. Vse izgleda tako, kakor da Zjed. države ne bodo nikdar prišle na ta-kozvano srednjo pot, kajti vse sili do skrajnosti in izvanrednosti. Najboljši dokaz pri tem je pijača: med tem ko so nekateri protialkoholci in ne pijo druzega nego vodo, pijo zopet drugi najmočneje pijače. Toda obe vrsti ljudi se najbrže motita. V gotovih slučajih truplo potrebuje ojačljive pijače ktere pa ne za-more dati niti voda, niti alkohol. Srednja pot je čista naravno vino, grenko vino. Ono je zdravilo za vsak dom: ono ojači vsak sistem, zlasti pa želodec, živce in kri. Odstotek naravnega alkohola je v vinu tako neznaten, da ne more škodovati tudi najbolj delikatnemu želodcu in najbolj" delikatnemu človeku. Na svetu ni boljšega sredstva, za želodec ni bolezni, ki prihajajo od njega, kakor glavobol in malerija; nego je to vino. V lekarnah Jos Tri-ner 799 So. Ashland Ave. Chic^ o 111. slovenoi nr slovenke i Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne dražbe sr. Cirila iz> Metoda r LjuMjanil Mal položi dai domu na (Atari (? d) Mirovni pooblaščenci. Witte mesto Muravjeva. OPOZICIJA PROTI POOBLAŠČENCU GROFU MURAVJEVU JE ZMAGALA. Rusijo bode zastopal tudi kapitan Rusin iz Vladivostoka. KITAJSKO ZASTOPSTVO. -o- Petrograd, 13. julija. Poslanik Mu-ravjev je svoje mesto kot mirovni pooblaščenec ostavil in njegovim naslednikom bode najbrže imenovan predsednik ministerskega odbora Witte, kteri je za take naloge zelo sposoben in bode pri sklepanju miru brezdvomno storil mnogo dobrega za Rusijo. Dasiravno car Witteja za pooblaščenca še ni po&itdil, bode to gotovo storil, dasiravno bode tozadevni dekret podpisal še le, ko se bode danes posvetoval z ministrom inostranih del Lamsdorfom. Witte je pristaš mirovne stranke in je prepričan, da mora priti do sporazuma med Rusijo in Japonsko, tako da bode mir na Daljnem Iztoku za I>o 1 stoletja zagotovljen. Witte tudi želi, da bi sklenili Rusija in Japonska zvezo. Brezdvomno bode tudi Japonska zadovoljna z imenovanjem Witteja mirovnim pooblaščencem. Odstop Muravjeva še ni uradoma razglašen. Časništki boji radi Muravjeva do-vedli so urednika lista '' Novo je Vremja", Skalkovskega, in urednika lista "Vjedoimosti", kneza Uhtom-skega, do dvoboja. Ker je Skalkovskij neprestano napadal Muravjeva, prejel ga je Uhtomskij v svojem listu, na kar ga je Skalkovskij osobno napadel, radi česar je dvoboj neizogiben. Skalkovskij je očital knezu Uhtoenskeanu podporo, ktero dobiva njegov list od vlade ter se izrazil do-slovno: "Jaz nisem knez Ulitomskij. Za mene se nihče ne zmeni. Jaz ne dobivam subvencij, niti nimam doležev pri železnicah pri železnicah in zlatih rudnikih na Mongolskem, kar vse bi me sililo komponovati zahvalne himne.'' Vladivostok, 13. julija. Kapitan liusin odpotoval je iz Vladivostoka j v Washington, kjer se udeleži mirovnega pogajam j a z Japonsko. Kitajska ni naprosila za direktno za-Lopstvo pri waehinptonskej mirov-nej konferenci, pač pa je naznanila Rusiji in Japonsikej, da želi biti obveščena o razpravah, ker inače bi mirovne pogodbe ne pripozniala. • • • Petrograd, 12. julija. Tukajšnji list "Slovo" danes zatrjuje, da je iz verodostojnih virov izvedel, da so ruski mirovni pooblaščenci dobili nalog z Japonci razmotrivati o odstopu teritorija, dočim o plavanju vojne odškodnine ne sn e biti niti govora. Washington, 12. julija. Japonski mirovni pooblaščenec in poslanik Takahira obišče predsednika Roose-velta v Oyster Bayu v petek dopolu-dne, da se z njim dogovori glede mirovne konference. Takahira se vrne v Washington v soboto, na kar odpotuje v letovišče. Japonski mirovni pooblaščenci pridejo v New York koncem julija. Barona Komuro spremljajo polkovnik Taehibana, novi vojaški atašej wash-.ngtonskega poslaništva; Mr. Adachi, tajnik poslaništva, kteri je služil preje v Rimu; Mr. Sato in Američani Mr. Denison ter dva zasebna tajnika Tem se pridružijo še Japonci Take-shita, Hanihara in dva druga. Med konferenco ostane japonsko poslaništvo v Washingtonu s prvim tajnikom, Mr. H Laiki, na čelu. O kitajskej zahtevi glede udeležit-ve pri konferenci se sedaj ničesar več ne čuje. J. Taburno, vojni poročevalec lista "Novoje Vremja"r piše v svoji knjigi "Pravda (resni v::) o vojn je" o Židih na bojišču tako-le: "Kakšne pžjivijice se pripovedujejo o Židih! A vendar se je mnogo izmed njih izredno odlikovalo med vojno," pokazali so se kot hrabri in neustrašni vojaki. Ne malo od njih jih je bilo odlikova- 1 nih s križcem sv. Jurija; mnogi no-, sijo na prsiL po tri ali štiri takšne; križce. Pripomniti pa je treba, da1 teh častnih znakov ne oddajajo čast-j niki, marveč vsa stotnija, ki glasuje za one, ki so s svojo hrabrostjo naj-; bolj zaslužili odlikovanje. In kako ljubijo vojaki Žide! Tudi častniki jih | niso mogli dovolj prehvaliti. Pri ru-1 sikih vojakih ni opaziti narodnega, še manj pa verskega fanatizma." ' Razne novosti iz inozemstva. 0 KATASTROFI V PREMOGO- VEM ROVU V WALEŠU NA ANGLEŽKEM. Pobratimstvo Francozov in Angležev. Boji za marokanski prestol pri Ujdi v Maroku. — Sultan zmagal. —o— FRANCIJA IN RUSIJA. -o-- Cardiff, Wales, 12. julija. V kolikor je dosedaj znano, je bilo pri raz-strelbi v rovu Watertown usmrtenih 120 premoga rje v. Raizstrelba je razdejala vse vzpenjaee in mnogo delavcev je bilo živih pokopanih. Reševalna dela so zelo ovirana. Brest, Francija, 12. julija. Semkaj je dospelo na obisk angležko brodov-je. Francoski in angležki častniki ter mornarji so se pobratili in tukaj se vrše velike slavnosti. Tanger, Maroko, 13. julija. Tukajšnji zastopnik sultana, namestnik Mohamed el Torres, dobil je poročilo, da so sultanove čete pri Ujdi. v seve-roiztočnem delu Maroka, porazile ma-rokanskega pretendenta. Vstaši imajo ISO mrtvih, toda pretendent je ušel. Paris, 13. julija. Razni francoski dostojanstveniki s senatorjem Viger-jem na čelu odpotovali so v Petrograd. da zastopajo Francijo pri sklepanju trgovinske pogodbe z Rusijo. Obravnave v Petrogradu bode vodil poslanik Bompard. -o- Nezgoda na železnici. Na Hartfordskej železnici (oddelek Highland) pri Townersu. N. Y.. zadela sta skupaj dva tovorna vlaka. Strojevodja Averv je bil smrtno ranjen. Nezadovoljni Indijanci. Meskogee. I. T.. 11. julija. Indijanci v Indijan Teritoriju, so razžaljeni ker vlada ni ni jednega Indijanca odpoflaki kot delegata k zborovanju o meddržavnem poslovanju v O-klahomo. Vsled tega so sklenili ob pričetku zasedanja kongresa, poslati v Washington posebno delegacijo, ktera bode protestirala proti spreme-nitvi Indijan Territorija v državo. Sedemletnica. Že v sedmič povrnil se je te dni čas, v kterem je ameriška vojna mornarica zmagala f>pance v zalivu mesta Santiago de Cuba. Koliko pro-mene! Mrtvi so McKinley, Hay Mark Hanna. Felzhugh Lee. admiral Sampson, kapitan Philip — mrtvo je večina državnikov, kteri so sklepa-mir. mrtva sta tudi cubanska patri-jota Gomez in Garcia in kar ni mrtvo (Miles. Shaster. Shlev, Devev) moralo je v pokoj. Le sedem let in vendar vživa nova generacija sadov . Vesti iz Alaske. Seattle. Wash.. 11. ulija. Iz Nome v Alaski dospel je semkaj parnik Zealandia kteri je douesel v zadnjih treh tednih prve vesti iz Kondika, kajti brzojavna zveza z imenovanim mestom je razdejana. Došli potniki poročajo, da so vsi parniki, ki vozijo v Alasko nepoškodovani, tako, da se zanje ni bati. Ladije ktere so lovile na Severnem ledenem morju kile -o se vrnile z bogatini plenom. Zealandia donesla je za $ 1,332.000 zlata iz Alaske. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20 55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za $ 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. 1 Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, ; 109 Greenwich Street, New York. >1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. VABILO NA NAROCBO! Drugo četrtletje je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim ja naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati. "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve Ija za četrt leta 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši. ' GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem pt nikakor ne moremo vstreči. A*.o dobim j vedno več podpore, se bode list še raz širil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo „Glas Naroda". f^BANČKA PODRUŽNICAMI fj CLEVELAND, O. | | 177S St. Clair Street. $ X Lastnik: Frank Snkser, 109 Greenwich St., New York, it Jf Vodia: Anton Bobek. ^ X ....prodaja.... a A parobrodne listke n ,r) za razne prekon.orske «:rte po izvir- [ji (pj nih cenah. n ... Pošilja..,, [ji denarje v staro domovino (§ jjj^najceneje in najhitreje. "KOMAR" je tretjič sfrčal med svet in je zopet zelo zanimiv. Ta številka se ne pošilja več na o-g-led; dobe jo toraj le tisti, kteri so nam že loposlali naročnino. Kdor se takoj naroči, dobi vse do no "Komarja"', naj nam takoj pošlje 50 centov kot naročnino do konca leta. Kdor se takoj narroči. dobi vse do sedaj izašle številke, dokler nam ne poidejo. Tretja številka ima polno zanimivega gradiva in veliko lepili slik. "Komar" izhaja spočetka vsacih 14 dnij na osmih straneh. "Koxar" je dobiti po 5 centov številka: Anton Bcvbek, 1778 St. Clair Street Cleveland, Ohij. Josip Ansee, 205 Stone Street, Jolie-r, 111. Frank Baudek, P. 0. Box o, Sta. A, Milwaukee, Wis. Razproda j alci, ii se oglasijo, dobe popust. KRETANJE PARNIKOV. Dospeti imajo- Sehwarzburg iz Hamburga. Armenian iz Lirerpoola. Pennsylania iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Cedric iz Liverpoola. Lousinna iz Havre. Numidian iz Glasgow a. ! Etruria iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Giulia iz Trsta. Kroouland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Grosser Kurfaerst iz Bremena. OaDluli so: La Savoie 13. julija v Havre. Barbarossa 13. julija v Bremen. Odpluli bodo: St. Louis 15. julija v Southampton. Vaderland 15. julija v Liverpool. Columbia 15. julija v Glasgow. Batavia 15. julija v Hamburg. lo si namenjen ■■ \ ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne ceue na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y., ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zmop-nik vseh imenitnih parobrodnih druio. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. "GLAS NARODA" jui$t slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. uastnilc Publisher: FRANK SAKSER, ?09 Greenwich Street, New York City. »»a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za. vse lrto.......4.50 1 " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _številki._ "GI-AS NAHODA" izl aja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi Ljez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se narn tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite TV^Iov. "Glas IV«i-ocIa" *09 Greenwich Street, New York City. Talcfons 3795 Cortlana. Angleško vojaštvo. Vrhovni poveljnik angležke vojske; na kopnem, Lord Roberts, je te dni v angležikej gorenjej zbornici naznanil vsemu kra-marskemu narodu Anglije, da je angleška vojska za obram-1k) Anglije in njenih posesti popolnoma nedostatna in nesposobna, radi česar je med narodom zavladal opravilen strah. Vsi tovarnarji, špeku-lantje, trgowi, kupci, prodajalci, bra jve i in mešetarji, oziroma vsa Anglija, — kajti vsa Anglija je le i jedna tovarna in prodajalnica — so bili prod tem naznanilom veseli. Ar-: tbur Jamc-s Balfour jim je namreč ■ inalo preje dokazal, da jim ne preti | ikaka nevarnost ali kak napad na nji- j hov žep. Prihod sovražnika v An- j tri i jo je nemogoč in vojaštvo zamore deželo pred vsakim napadom vai-o-vati. Sedaj pa pride ta nepridiprav in stari vojak Roberts, oni mali mož s sivimi brkami in ugovarja vsemu: Anglija potrebuje izdatno vojsko, ako hoče braniti Iztočno Indijo in \ tudi svojo domovino. Angleško ljud-; Mvo ne ljubi vojaštva in v prid voja- 1 >tva neče mnogo žrtvovati. Lord Roberts bi v gorenjej zbornici tudi lahko 'popisal, ikako so angležki vojaki, kteri so z veseljem prolivali' svojo kri za imperijalLzem in za posestnike rudnikov %- nadi, da bodo \ dobili lepo nagrado, potem ko so pri-! 51i domov, po londonskih ulicah ru- i jo vel i za kruh in delo ter javno de-j »nonstrirali proti vladi. Tega Lord! Roberts svojim rojakom ni povedal, psi pa jim je očital, da so nauke jugoafriške vojske že pozaibili. Pozabili ? Tu pa tam se še stoka radi davkov, ktere je mešetarjem naložila burska vojna in tudi ono. kar so si od te vojne obečali, se še ni izginilo v polnej meri. In sedaj prihaja Lord Roberts ter govori o '' požrtvovalnosti 'kar gotovo kaj družeča ]M>menja. ne«© nove davke. Za mornarico ? Pri tej človek saj ve, če j mit plača. Toda za vojsko! Že pri mislih na veliko stalno vojsko in na stalno službovanje v vojaštvu se vsaikdo v velike j tovarni strese. Toda Lord Frederick Sleigh Roberts, grof Kaudaharski in Pretorij-ski, ve, o čem govori. On je mnogo j izkusil v Indiji, Afganistanu in juž- ( nej Afriki. On dobro ve, v kako ža- j los t nem vojaSkeon položaju je njegova domovina in on tudi zna tolmačiti j sedanji svetovni položaj tako, da mu 1 je v tem jednak le še njegov tovariš Lord Kitchener. Da je vojna za po- I sest Indije neizogibna, je že dokazal j pred osmimi leti v svojej knjigi: | "Forty-one years in India", in da! potrebuje Anglija v to vojaštva, je ' povdarjal zopet dne 11. t. m. To«da Angleži tudi sedaj ne bodo, oziroma nečejo verjeti ter bodo čakali mirno, dokler po završenej ru-sko-japonske j vojni kozaki ne potr- J kajo na indijka vrata in dokler ne! bodo ognji kovaških straž odsevali v I valovih svetega Ganga. Toda do tedaj j je še dovolj časa. Do tedaj se bode j Anglija zadovoljila z nadaljevanjem j intrig, kar je vsekako ceneje, nego! vzdrževati veliko stalno vojsko. To- j da končno se bode i ta igra spreme- ; inila v krvavo dejsrtvo in sedaj na Iztoku ne pripravljena Rusija bode ob "Himalayi dobro pripravljena, tako da; bode angrležko kramarstvo ljudstvo I uvidilo, da s ščuvanjem ni . mogoče j vsega doseči. Do tedaj pa ostane Lord Roberts gotovo prorok v pustinji. Kam se bo Rusija obrnila po vojski? Peterburske "Novosti" pišejo o tem kako osnovati vseslovansko zvezo pod vodstvom Rusije. Sedaj, ko je Rusija v Aziji poražena se bo lahko lotila razumnejše in bolj naravne politike ter podpirala vseslovansko zvezo. Rusija neče podjarmiti slovan-skih držav, ampak jih zgolj Ščititi Slovanskim zveznim državam prištevajo " Novosti" tudi Romunsko in Grško. m 0 organizaciji. ii. V našem prvem članku smo govorili o počet k ih in potrebah organi- j zacije v obče. Danes pa hočemo raz- ! pravi jat i, kakšna mora biti organi- J racija, da se ž njo res dosega svoje j uamene, to je, da splošno koristi. — | Prva in najvažnejša točka je, da mo- | ra organizacijo izsiliti potreba. Kjer j se greši zoper to načelo, tam se na- j vadno bridko maščuje. Potrebo orga- j nlzacije rodi vedno konkurenca, to je j ona velikanska življenska borba za obstanek med posameznimi individual iste vrste ali istega poklica. Ko postane ta borba že uničujoča, to se pravi: da dohodki, več ne plačujejo zadostno prvotnih stroškov, ali z drugimi besedami: kjer dohodki več ne obrestujejo zadostno dela posa-' meznika, da se vzdrži. Vzemimo primero med obrtniki. V jed nem kraju je postavim deset [obrtnikov od istega obrta. Vsak posameznik želi ustvariti sebe eiksisten-co, to se pravi: delo se mu mora obrestovati tako, da se v navadnih oko-lisW-inaih vzdrži. Ker pa ima vsak iz- j med teh desetih devet konkurentov v isti obrti, zato skuša vsak posameznik utrditi si svoje lastno stališče. V to je potrebno, da dela dobro, zelo j i po ceni, in da dobi kolikor mogoče' veliko odjemalcev. Vsled tega posta-1 ae borba za kruh, vrednost dela se zmanjšuje toliko časa, dokler prejemki ne plačujejo več faktičnih i strošikov in dela. Posledica tega je, da se začuti potreba organizacije. Vseh deset obrt-nikov se mora združiti in staviti take cene svojim proizvodom, da zadostujejo posamezniku za vzdrževanje in da zajeklno konkurirajo tujim izdel-|kom. Kjer je namesto desetih le je-den sam. tam ni toraj nobene potrebe in nobenega mesta organizaciji. Kakor je važna naravna potreba združitve, prav tako važno in potrebno je, da se ljudje združujejo zgolj iz gospodaraikih koristij. Človeka delimo lahko v tri dele: prvič človek kot pgoist. drusrič kot politik in tretjič kot socijalist. Kdor se navdušuje za organizacijo j kot egoist, kot cloveik, kteri ima sa- j : rno lastne koristi pred očmi. tak je nevaren. Ta bode le toliko deloval,; ' j v kolikor ima sam koristi od tega, j ; pa bodisi da je korist materijalna ali moralna. Prav tako, če ne še nevarnejša je združitev pri tistih, kterim politična j i potreba isto narekuje. To je zloraba i ! organizacije, ker nima toliko name-j na povzdigniti gospodarsko stanje, j ampak delovati za politično odvis-' ! nost članov, ter pomagati na ta način j tej ail drugi politični straji. Najlepšo zlorabo organizacije v} i egoističnem smislu imamo v raznih j 'trust ih, v ktfirih imajo posamezne | osobe same vso korist od tejra. Mesto da bi ta organizacija koristila milijonom, pa koristi le enemu, a# škoduje pa vsem. Sicer pa se v poznejših člankih še povrnemo s kon- i kletnimi dokazi in vzgledi Organizacijo vsled političnih na- j menov imamo v naši stari domovini. Ta je nepravilna in nepoplna, ker! I združuje le en del prebivalstva. Ni jo izsilila potreba, dasi priznavamo j isto, ker je naenkrat postala pre- i splošna, to je, tudi na istih poljih,; j kjer je dosedaj ni treba bilo. Njen poanen priznavamo le v toliko, v ko- ; likor vpliva kot šola in kot pojem na posamezuike. Najlepša in najpopolnejša organi- j zacija je na podlagi soeijalizma, to je na istej podlagi, ktera priznava vsem individuom eksistenco in deluje na vse jednako. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, 26. junija. (Konec.) S spomeniki je pač težava. To vidimo v Hrvatih. Hrvabi hočejo postaviti spomenik velikemu Slavjanu -Tosipu Jura ju Strossm aver ju, in to v Zagrebu. Računajo, da potrebujejo 200,000 kron. Začeli so nabirati pri apevke takoj po smrti in so do zdaj nabrali kakih 20,000 kron. To bode treba še mnogo nabirati, še mnogo bobnati, predno se nabere za spomenik potrebna svota. Mi Slovenci potrebujemo za Prešernov spomenik v Ljubljani kakih 50,000 krpn. Agitujemo, apelu jemo na rodoljubna srca, a gre počasi. Zdaj so se poprijele agitacije naše dame in zdaj imamo upanje, da dobodemo več tisočakov. Prešernova slavnost bode tudi zato imenitna, ker nas tiste dni obiščejo bratje Sriji iz Bel grad a. To bode prvi srbski oficijalni obisk v Slovencih. Srbi prileio s posebnim vlakom, pridružil se jim bode tudi kak Bolgar, in čujemo, da nas obiščejo tudi Hrvati, in tako smemo reči, da bode Prešernova slavnost združila vse južne Slavjane v Ljubljani. Kaka je to pramembal Pred pol stoletja je Slovenec Stanko Vraz postal Ilirec, a Prešem se ni hotel pridružiti ilirskemu gibanju, ampak je gojil slovenščino, toraj se je ločil od Hrvatov. In danes se vsi združujemo, in celo daljni Srbi iz kraljevine prihajajo k nam? da se z nami navdušujejo za skupno stvar. To je velika prememba, ktera kaže, da se vendar približujemo skupnemu cilju in da napredujemo v narodni zavednosti Naj še omenim, kaiko smo se prepirali za Prešernov spomenik. Dolgo se namreč nismo mogli ziVdmiti, kje naj bi stal spomenik. Jedni so bili za Marijin trg, drugi za "Zvezdo", a nekdo je celo želel, da bi Prešerna post a villi v tivolski gozd. Občinski zastop je o tem dvakrat sklepal; izbrala se je posebna komisija iz samih umetnikov in estetično izobraženih mož, in mestni zastop je rekel, naj komisija odloči. No. komisija je odločila; rekla je, naj stoji Prešernov spomenik na Marijinem trgu. Ta pjre-udare'k je bil merodajen, da se je tudi mestni zastop odločil za Marijin trg. Tako bode Presern stal sredi Ljubljane. Stal pa bode na kraju, kjer ga bode moral videti vsak kmet in kmetica. Tu je promet največji, tu mimo mora vsak človek, a spomenik bode-mo imeli zato, da ga vidi vsak človek, vsak otrok." To ima odgojevalni ixvmen. Vsak človek bode vprašal, tkdo je bil to in kaj je bil, da ga tako častijo vsi Slovenci in da so mu tak spomenik postavili In mnogi bodo slišali, ki še niso tega vedeli, da je bil Prešeren pesnik, Slovenec, ki je ljubil našo slovensko domovino in ki jo je častil kot svojo mater. Vse naše javno mnenje se bari z ogrsko krizo. Novo ministerstvo na Ogrskem je sest a ril baron Fejervary, in to ministerstvo ni toraj vzeto iz parlamentne večine, ni toraj parlamentarno. In mi še vemo, kako je to ministerstvo nastalo. Nobeden Ma-djar ni hotel biti minister, niti od Košutove, niti od liberalne stranke. In tako je Fejervary moral iskati ministrov v zadolženih uradnikih. Sedanji minister Veres je bil mrniste-rijalni tajnik in je imel 320,000 kron dolgov. Predno je še Veres postal minister, plačal je neki odvetnik ves injegov dolg. Bivši državni tajnik Matlekovie je preveč zahteval in samo zato ni postal minister, ker bi on bil "predrag" minister. Iz takih p ropal ih kreatur je toraj sestavljeno novi ministerstvo ogrslko. Poročali ste že, kako je bilo ministerstvo sprejeto pri svojem prvem nastopu v parlamentu in kako so se proti njemu vedle vse stranke. Meni je le omeniti, kako je ves dogodek vplival na nas v Avstriji. Ministri so dobili nezaupnico, ktere je postala deležna sama krona. ;0grski parlament je izjavil, da je nova vlada nepostavna; izrekel ji je nezaupnico in s tem pokazal, da neče vlade, ktero si je izbral kralj proti volji naroda. Kralj si mora izbirati vlado iz večine parlamenta, ne pa iz ljudi, kterih ne mara narod. Nastal je konflikt med Madjari in k^ono, in to oster konflikt, ki bode imel zle posledice. Madjari zahtevajo, da njihov kralj čuti in misli, kakor čuti in misli vsak dober Madjar. Njihov kralj mora spoštovati madjarsko čustvo. Ako k^alj tega neče, potem tudi oni nečejo kralja. In tako je prav. Gotovo je ogrska kriza vplivala na ]x>litične razmere v Avstriji. Vsaj tako si razlagamo ministerske izjave in obljube. Krona si je mislila, Madjari bodo tudi nam Slavjanom oči odprli, in moglo bi se zgoditi, da bi tudi mi kaj zahtevali. In zato so morali ministri govoriti in zato sta Gautscli in Hartel obljubljala Čehom češki uradni jezik in češko vseučilišče, a nam Slovencem slovensko vseučilišče. Ako nič druzega, dosegli smo vsaj to, da vlada prizna je v parlamentu, da so naše zahteve pravične. A. T. Japonci in Madiari. V vrlo uglednem ruskem listu "Razsvjet" čitamo člančič in ga prevedemo za čitatelje našega lista, da bodo videli tudi oni, kakih smešnih neprijateljev nima vse ta slavjanska Rusija! Makino, japonski poslanik na Dunaju, je prejel od madjarskega poslanca Karla Eotvosa pismo, na ktero je Japonec odgovoril tako-le: 1' Cenjeni gospod! Danes mi je bila čast, da sem prejel pismo, s kterim ste me obvestili, da se pripravlja maidjarska deputacija, ki ste jej Vi na čelu, da pojde na Japonsko, da bi v imenu madjarskega naroda ponesla l>oizdrav njegovemu veličanstvu japonskemu cesarju in da bi izročila častno sabljo maršalu Oyaimi Hitim, da Vam o tej priliki izrajzim hvaležnost na sijajnem dokazu Vaših simpatij, ki jih jaz visoko cenim. Pred nekoliko dnevi je bil pri meni gosp. Arpad Kandhord, pa me je naprosil, da obvestim japonsko vlado o Vašem prihodu ter da Lzjposlujem za Vas avdijenco. Jaz nisem zamudil, kar treba, da izposlujean to avdijencijo. Obvestil sem o tem ministerstvo cesarskega dvora in višjega ceremonij-skega mojstra. Porabljam to priliko, da se Vam zopet zahvaljujem in da Vam izrazim svoje osobno spoštovanje." In to dela narod — opaža omenjeni rusiki list — pod čegar "egido" živi 10 milijonov Slavjanov — dela to v dobi, ko je državo, pokroviteljico vseh Slavjanov, zadela nesreča. To dela narod, ki bi moral biti hvaležen — narod, kteremu je nedavno ruski car vrnil sabljo Rakoezyja, čegar gospodar (Fran Josip) je pozvan, da roka v roki z rusikim gospodarjem privede Macedonijo do novega življenja. Nemške in madjarske novine molče sedaj, pak se svojim molčanjem strinjajo in priključujejo madjarski de-putaciji. A kako je bilo leto 1SS8, ko je nesmrtni apostol južnega Slavjan-stva, djakovski škof Juraj Josip Strossmaver poslal v Kijev svojo znano pozdravno depešo? Koliko strel se je usulo tedaj na Strossmayerja? No, pozvan na red, je imel pokojni, biskup prav, ko je rekel cesarju: "Moja vest je čista". Je-li pa sedaj čista vest madjarskega naroda? To se bode videlo tedaj, ko odženejo od sebe spanje in ko se probude v novo življenje slavjanski narodi Ogrske. Bog dade to in mi doživimo te čase! A tedaj? Komu bodo tedaj Madjari nosili častne sablje ? ! To so zlate besede, ki si jih moramo dobro zapomniti mi Jugoslavjani. Da, Madjari so močni, ker smo mi be-dasti in razcrpljeni. Madjari so oholi in drzni, ker smo mi suženjski in ponižni. Spoznajmo vendar enkrat svojo moč, ki bode velikanska, če bode-mo složni. Rev. Josip Martinček, šLvSTi pravlja službo Božjo North 6th Street, Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 135 Bedford ave., Brooklyn, N. Y. Kje je JOSIP GREGORIC, doma iz Dolnje Težke Vode pri Novem mestu? Pred j ednina letom je bival v St. Louisu, Mo., ter državi Illinois. Rojake prosi za njegov naslov: JOSEPH BLAŽIČ, P.O.Box 1253, Durango, Colo. (12-15-7) Kje je JOSIP BAJK, doma iz Gaber j a pri Novem mestu na Kranjskem. Kdor izmed cen j. rojakov ve za njegov naslov, na j ga izvoli na-. znaniti na: ANDREJ BEDIK, Box 131, Madison, Pa. (13-14—7) Iščem svojo sestro JO SIPINO JANČAR, doma iz Denavasi far a Šmarjeta na Dolenjskem. V Ameriki biva že 4 leta. Ker bi ji rad nekaj važnega sporočil, prosim rojake, da mi izvoli kdo naznaniti njen naslov. FRANK JANČAR, 1139 First St., La Salle, Bi ' (12-25-7) NOTARSKA PISARNA. Rojakom v Clevelandn, Ohio, in okolici se priporočam za izdelovanje* vsega notarskega posla, nadalje prošenj o vjjaških zadevah itd. Vse listine vporabne za v staro domovino izdelujem natančno po predpisih avstrijskih postav ter imajo toraj ondi v vsakem ozira neomejeno javno veljavo. Oddaljeni dobe pismena pojasnila brezplačno, ako prilože 2c. za poštnino. WILLIAM SITTER, 26 Franklin Extension, Lakewood, O. Opomba: Peljati se je z W. Madison ali pa z Detroit poulično železnico do ^otant St. Vsaki večer sem do S. ure na razpolago, (v pon & četr — 11-5 11-8) SLUŽBO DOBI pridna, poštena in zanesljiva Slovenka, ne prestara. Delo bode imela prav lahko, ker bode pomagala pri gospodinjstvu moji materi in ženi Mesečna plača $18—20. Ponudbe naj se izvolijo pošiljati naravnost na: John Koma, vinski trgovec, 1S03 S. Washington St., Rutte, Mont. (10-13—7) Boulevard Add. ^ A A A """ " v ; ^QP ! < Ako hočeš dobro postreibo > 1 zmesemiogrocerijt, | 4 tako so obrni na > i Martin Geršiča, [ i «01-303 E. Northern > < Patblo, Cola. > Tidi naznanjam, da frnam * * T zalogi vsakovrstno sabo me- ' 4 so. namreč: * * ( < Uobaee, rebra, jezik«.. < šunko itd. ^ < Govorim t vseh slovanskih > • jesikik. Priporočim se a»oMl> > ni obisk. ■WHM.I 1 IPi Pojdite k najbližajoi imt« po ▼oinje liatk« via The Great Wabash železnice« Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izboraim vlakom * * CONTINENTAL LIMITED", kteri o*tavi Boston, Mass., ob 1. uri1 popoludne in je ▼ zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction k! "Continental Limited" iz New Torka. i Vozovi * komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco. Portland, Taco ma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede tožb jih cen, oskrbi j >nja Pulim anovih in turi« tiskih vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A_ 387 Broadway, New York. J. E. BARRY, agent zs turist«, 176 Washington St., Boston. Mass. POZOR! Rojakom Slovencem in bratoaa Hrvatom se priporočam najtoploj« tsa naznanjam, da prodajam raznovrstni parobrodn« listke, menjavam movc«, ter odpošiljam dmrj« v staro lon»-via*. Postrežba solidna in peltnaa. Z velespoitovanjem BOZO G0JZ0V1C MI Oheetart «1. JOHNSTOWN. PA. JOHN KRACKER 119» St. Clair St., Cleveland, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-' jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord), prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-'; portiral brinje iz Kranjske, velja 12 , steklenic sedaj $13. TROPINOVEC ■ $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Kajmanje posode za žganje so 4V2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1190 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Edina slovenska unijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnica so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"! JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Cleveland, Ohio. (13-6—13-9 tor čet sob) Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City", Pa. Inkorporlrano vino 31. januarju 1902 -v državi Pcnrwylvaniji. -O-O- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Fu. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa. > NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI. Dnrvea, Pa. ' ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Fa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fore«* City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". »Rojakom r^ztT^ m naznanjam, da je za tamošnji okraj moj C I edini pooblaščeni zastopnik za vse posle | 1 JAKOB ZABUKO¥EC, i # 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. J ■ Uradne ure: vsak dan od iT do iS ure, ter ob sobotah do ■ m 8 ure z\'ečer. M Rojakom ga toplo priporočam p g Frank Sakser. J TVRDKA TOBAKA! | y\Ji y 1* Mi triimo na veliko « pravim bosanskim trt tuf- 'Sj "Jftobakom in zamoiemo zato prodajati cigarete, cigara alt ^ tobak dosti cenejše, kakv-r kterasibodi amarikanska tvrdka. ifS » W 5 zavojtkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 ci- t N garet, vas velja samo --5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, >1 J VL toraj skupno 250 cigar, stane samo «3. — 6 velikih zavojčkov najboljšega %f. ,S[ bosanskega tobaka — Gigfirete, cigare al tobak: poši- 2/ I Vi ijaP° ^'sakemu 3sa«tor»J na poskušnjo, čf: se nam pošlje 50c v znam- ff; g/ kah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu T/ E.i natančen naslov in pošljite ga na ^ Sf The Croatian Tobacco Co., 43 Jefferson St. NEW YORK, IV. Y. Jj* § HP^ I. MB, I ^ Box 236, ^ Družinska ali Yelika Pratika 10 ct. Eazne amer. razglednice -12 za 35 ct. Cela st.-louiška razstava 15 ct. jedna razglednica. \ Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Rezervnega zaklada je: 7 OO.OOO.— kron. Hranilnih ulog je: -JtO milijonov kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje j>o 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen 'bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nigdar imeti nobene izgube To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Naj zaupnik v Združenih driarcli |c ie več let nas rojak 109 Oreen-.vlch S Jup A C A X^QTTT? 1778 Saint Clair St., NEW YORK, IV. Y. r 1VMINJ\ OiArVOi^iX, CLEVELAND, O. Jugoslovanska Katol. Jeflnota. fnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn-Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsbnrg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopi-i naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Prva filozofinja na Kranjskem Marija Wtr-rlfr iz Krškega je napravila po dovršenih študijah filozofije izpi- j te s slovenskim in nemškim učnim je-I jzikoin s prav dobrim vspebom. Stavbarska dela v Novem mestu in v Kandiji. V Novem mestu se bliža novo občinsko poslopje, v katerem bodo nastanjeni občinski urad v II nadstropju, mestna hranilnica v pr-, vem nadstropja it« policijska stražni- • oa v pritličju, svojem završku. Isto-tako je dozidana enonadstropna hiša Fr. Woka-ča v Kandiji in pod Božjim ( grobom enonadstropna hiša J. Kra-jeea. Polesr teh stavb si je postavil J. Olivo, stavb, mojster za svojo rodbi-, no in zn svoje delavce pritlično hišo pod Božjim errobom in Mazelle pritlično hišo prdepr hiše Cibra v Kandiji Na novo zida J. Wenzajs pritlično hišo v Kandiji. Obrtno nadaljevalno šolo v Rudol- fovem je obikovalo v preteklem šol-kem letu Sfl učencev. V pripravljalnem tečaju jih je bilo 41, v prvem razredu 21, v drugem razredu 10 in v trgovskem tečaju 10 učen. Šolski poduk prav dobro in z uspehom je dose-trio n!> učencev, 10 jih je ostalo nekla-sifieiranih, ostali z nepovoljnim uspehom. Ob binkoštnih praznikih so bila razstavljena v risarski dvorani c. kr. višje gimnazije pismena dela obrt nib učencev pretočenega leta, kjer so -se zaniosdi ire. mojstri in vsak obisko-valee te razstave prepričati o šolskem uspehu. Izmed razstavljenih del so najbolje kazali napredek in pridnost učeneev risarski izdelki iz obrtnetra Dolenjska železnica. Na Dunaju je bil občni zbor upravnega sveta dolenjske železnice. Dohodkov je bilo v minolem letu 1,300.702 kron. stroškov pa 702.42^ kron. potemtakem čistega dobička 598.772. Ker je za prioritete treba 511.553 kron. znaša preostanek ftfi.710 kron. Od te svote dobi dežela Kranj-ka na 4% obrestih 359S kron in 2201 kron kakor odplačilo ostanka te«» garancijskega dolga. Mesto umr-]e,,a (|r Sehafferja je bil izvoljen v uriravni svet errof Barbo. PRIMORSKE NOVICE. Poskus samomora. 10 letni clumeč Jul iS D., stanujoči v ulici Stadion št. *3 - Trstu se je v svoji sobi vstrelil z revolverjem v prsi. Krojrlja mu je prišla ven na hrbtu, ne da bi bila ranila kak življenski organ. Pozvan je bil zdravnik so zdravniške postaje, ki je mladeniča obvezal, in ga dal odvesti v bolnišnico. Tujci v Opatiji. Od 1. septembni 1004. do vštetega 21. junija 1905 je ■prišlo v Opatijo 19.525 oseb. Od 15. Suni!.. 1905. do vštetega 21. jnm.ia 1005 "je prirasla 201 oseba. Dne 21. junija je bilo navzočih 670 oseb. Tržaška statistika. Od 11. do 17. iuniia se je v Trstu in okoliei rodilo 119 otrok in sicer 52 možkih in 02 ženskih. Umrlo je 31 možkih in 41 ženskih, skupno 72 oseb. Zakonov se je sklenilo 41. Ministerski predsednik Gautsch in italijanska fakulteta.. Inomostski list "Tiroler Tapblatt" zatrjuje, da namerava vlada še pred poletnimi počitnicami rešiti vprašanje glede italijanske juridične fakultete. Baron Gautsch se je tozadevno že pogajal s predsednikom proračunske komisije, Kathreinom, ter istejra naprosil, naj pnvspeši razpravo o zakonskem na-.•rtu v proračunskem odseku, da bi bilo možno otvoriti italjansko fakulteto že na jesen. Odvisno ho pa od načelnikov klubov ako pride dotični zakonski načrt na dnevni red. Neveaeli konec neslane šale. 26 letni težak Ivan Kobol, stanujoči v uli-Mareo Polo Št. 4.v Trstu m je nahajal v neki krčmi pri sv. M. M. zgornji. Hoteči se kakor on trdi malo po-šaliti, je vzel enemu svojih tovariše-« Lovrencu Miheliču, iz žepa eno krono, v A. M i belič ni bil — kakor Kobol — P razpoložen za šalo in, ko je zapazil da mu je Kobol vzel krono iz žepa, r ga je začel zmirjat z najgrjimi priim- ^ ki. Kobol je nekoliko časa molčal na s Miheličevo zmerjanje, a ko se je sle- r dnjič naveličal, je lopnil zmirjalca s pestjo po obrazu, ranivši ga na desnem očesu. J <1 Stvar je končala na polieijskem i komisarijatu p>ri sv. Jakobu, kjer je j bil Kobol zaslišan na zapisnik, a po- f tem izpuščen na svobodo. • BALKANSKE NOVICE. 1 Avstrijski protektorat v Albaniji. "N. \V. Taq-blatt" poroča iz Carigra-da, da se je avstro-ogrski poslanik ' Calice v Carigradu zavzel pri sulta- 7 'nu in na turški vladi, da bi turške ob- ' lastnije priznale protektorat avstrijskega cesarja nad domačim katoiiš- ' kim prebivalstvom v Albaniji, T Otok Lokrum ni prodan. Javilo se 7 je nedavno da je otok Lokrum pri , Dubrovniku kupila od dominikaneev r jiinukinja cesarjeva Sedaj pa javljajo T da general reda ni potrdil prodaje, ( češ. da je prečen a. Poštni debit je odvzet za Bosno in E Hercogovino listu "Slovanski Jug", š ki izhaja v Belemgradu. p F.karliu Josipu je suit an. kakor poro ^ rajo iz Carigrada, dovolil končno, da z se srne radi svojega zdravja podati v ? inozemstvo. Eksarh se poda najprej T na Dunaj jn v Pariz, kjer se bode po- j svetoval z raznimi zdravniki; od to- g di se pa baje ]K>da v francosko kopelj j Vichy. t Nov vladni list bolgarski je začel < izhajati v Sofiji v francoskem jeziku 1 z naslovom "Le Courrior de Sophia" ? Ravi se s j>olitiko, književnostjo in \ trgovino. s 1 RAZNOTEROSTI. 1 Velika skladišča asfalda so nedavno odkrili v okolici Sukhono na Kav- i kazu. Profesor Mendelijev je ta skla- f dišča preiskal in poroča da je asfalt j izvrši ne kakovosti. V neki nunski samostan v Rimu je bil udri te dni Romeo Baiochi, ter je zahteval z revolverjem v roki od ' prednice 100 frankov. Ta Baiochi je 1 imel v samostanu svojo sestro katero < pa so premestili drugam, ker je pod- j pirala brata! Samomor kapucinjskega brata. V Kataniji je bil izginil iz samostana , brat T. Lupo. Truplo so našli v morju. Baje si je vzel življenje zato, ker < ni napravil izpita za patra! Najnatančnejo tehtnico za zlato ima | anjrležka banka, ki nikdar ne šteje " velikih svot, marveč jih kar položi na j tehtnico. Ta velika tehtnica je viso- J ka 2 in pol metra, težka pa dva tone-lati. Na tej tehtnici se z isto natan- j ■ čnostjo določi zrno prahu kakor četrt . kvintala zlata. Ena sama pisemska t znamka zdostuje da premakne ravno-. težje. Ako se položi na tehtnico več zlata, nego ga zamore tehtnica nositi, naznani to avtomatično električni ( zvonček. > > Nemški napisi padajo! Iz Brna poročajo : Češka večina občine Morav-, ska Bela Cerkev je sklenila mesto dosedanjih dvojezičnih napisov napraviti samo češke. Stroške zato je pre-1 vzel vrli tovarnar Kune. Poljaki na Nemškem. Nemški Poljaki se branijo tako junaški da razumni Nemci sami uvidevajo brez-uspešnost šovinistiške politike. Nem-l ški centrum se z odkrito in z vso ener-3 žijo poteguje za Poljake. , (Kolnihe ! Volksztg. št. 504.) Sedaj so se pa o-1 glasili eelo nemški učitelji na Po-7 znanjakem. Posener Lehrerverein se 1 je izrekel proti zatiranju Poljakov, j pred vsem proti terau, da se bije v o-. braz vsem načelom pedagogike in za-1 hteva nemški poduk v ljudski šoli. Učiteljsko društvo je namignilo "Ost- - markvereinu", naj se ne vtika v šolo, - g .rektor Driesner je označil politiko - vlade kot "šovinistično'' in-"zbad-ljivo." Resolucija protestira proti 1- temu, da se v šolo uvajajo politiški v nacionalni boji. Javstrl^I^D^ ^ 1 ® V NEW YORKU (f J m 31-33 Broadway. 4, floor, jj | £ J—*— C t ! Daje nasvete na tntor« ^ ^ J ^ raacije. posreduje brez- ^ ^ plačno službe, ter deli v * * potrebnih s>učajih pod. a t : Spore ^ IPisarns* oCprt* od % art- ^ ^ *jutraj do 5- are popoiudnr / t , v-zcmS- aedelt »n praznika« * f Nova povest Tolstega. Tolstoj Je spisal novo povest, ki kmalu pride na svetlo. Junaki so v tej pripovesti kmet in njegova dva sinova. Eden izmed teh dveh sinov ostane pri očetu in dela na polju, drugi gre pa v mesto kjer dela v tovarni. Tolstoj primerja oba sina in pride do zaključka, da more samo življenje v prirodi ohraniti čistost srca in vesti, dočim uniči velko mesto vse. kar je plemenito in vzvišeno. Pravijo, da krase • povest nedosegljive pesniške lepote in ljubka vsebina.' Rektorjem Dunajskeira vseučilišča za prihodnje šolsko leto je iraeno-va dvorni svetnik profesor dr. Philip- povieli. Župnik in župan morilca. V i?ir-ra franca pri Palermu so zaprli župana dr. Bonffirarija in župnika Vas-sopolija, ker sta obdolžena, da sta u-morila nekega bogatega posestnika ali pa sta vsaj morilce najela. Velika nesreča ha morju se je zgodila blizu Ko clan j a. Angležki parnik " Aneona" se je zaletel v dansko šolska iadjo '1 Georjr Satesr". Z ladjo f,e je potopilo 22 kadetov. Za rektorja češkega vseučilišča v Pragi je izvoljen kanonik dr. A. Vre-stal. ' _ Organizovani tatovi psov. V Londonu so tatovi psov izborno organi-zovani. Ženske sredo okoli, da si ogledajo najlepše pse. drugi del pse izvabi seboj in jih ukrade, tretji pa jih prodaja. Ti prodajalci so imeli nekdaj navado, da so pse po ovinkih prodali nazaj gospodarju, ki je rad plačal za ukradenega psička lepo vsoto. Sedaj so pa to opustili, ker so prišli temu početju na sled. Tatovi jih kar mogoče hitro prodajo in si razdele dobiček. Sijajni uspehi francoskih podmorskih čolnov. Podmorski čolni bodo v še večjo in usodnejšo vlogo, kot so jo prihodnjih pomorskih bitkah igrali v Korejski cesti, kjer so baje odloČili zmatro japonskega brodovja. Nedavno so se vršile v Tulonu vaje francoskih podmorskih čolnov, ki izkazujejo veliko okrožje, ki naj bi ga nadzorovalo šest torpedovk, dočim je imelo pet podmorskih čolnov nalogo, pluti pod to morsko površino, ne da bi torpe-dovke zapazile. Morje je bilo zelo mimo in prozorno, torej je bila naloga za čolne zelo težka. In vendar se je vkljub vse pazljivosti torpedovk posrečilo vsem petim podmorskim čolnom čisto neopazovano pljuti pod površino. Kaj se najde vse v žepih naših u- čencev? — Neki oče je pregledal žepe svojega sina, učenca III. razreda ljudske šole. V žepih je našel te-le predmete: beležnieo, škarje, svinčnik novčarko, brisalko, košček smole, polovico roga. zvitek motvoza, pol pod-kove. 3 gumbe za manšete, ročnik od solnčnika, kostko (kocko za igranje) komad tuša in pet barvic, školjko, ladjico, gnil zob, zlomjeno šetilce, črnilnik, lupino pomaranče, svetilnico 7 dateljevih koščie 2 peresnika. konico, iz oglja za električne svetilke ša-lieo za mešanje barv, škat-ljico žigie, s starimi peresi, bezalo za zobe, dva svnčena vojaka, palec od rokavice, gumb od plašča, majhen ključek, medeno kolee, dve stekleni prizmi, star krajcar, češelj, poveže val no steklo, star vozni listek, košček ložca, žabico od pasa, rožic srnjaka, magnet, košček voska, tri žreblje in nekakšno črevo, ki se je pozneje pokazalo kot kot lev kače. Ko so dečka vprašali čemu ta zbirka, čemu vse to nosi v žepih, je odgovoril, da vse to konečno neobhodno potrebuje in je hitel vso svojo zbirko zopet spraviti na varen " kraj v svoje žepe.. MALA OZNANILA. Važno za one, kteri iščejo po Ame-rifki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de lavskih moči j /aznih slc;fe\. ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dati. malega oznanila v nas list, ako imat > &aj na pradaj, želite 'kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden . uspeh. Cena za enkratno uvrščen je, če , oglas ne obsega več kot 7 vrst, 25c., - za 4kratno 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za • jedno uvrščenje 40c. in za 4kratno - $1.25. Računa naj se povprečno po 6 be-c> sed na jedno vrsto, j Svota naj se pošlje z c glasom na- • prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order. ''I' 1 , Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 15. julija ob 10.30 dop. iz Nev Yorka v Anttverpen. Nemški parnik FRIEDRICH DER GROSSE odpluje dne IS. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik RYNDAM odpluje dne 19. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 20. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 22. julija ob 10.30 dop. iz New Yorka v Autwerpen. Nemški parnik GROSSER KURFUERST odpluje dne 25. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik AMSTERDAM odpluje dne 26. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik TA LORRAINE odpluje dne 27. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 29. julija ob 10.30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 1. avgusta ob 6. uri z ju-' traj iz New Yorka v Bremen. Kdor naznani svoj prihod, po kteT!' železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisirro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, n« da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po žtev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenea po Vas. Le na ta naein se je moŽDo rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. m sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene pernikt prodajamo po isti ceni, kakor ▼ glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAC8EK, 109 Greenwich Street, New Tork City NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo NARODNO GOSTILNO (National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn. Ob jednem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji. Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami. Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni". . A M GERZIN, lastnik, 306 Pine St., Hibbing, Minn. Opomba, V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja v New, Yorku. (3-6—3-8 v d) VABILO NA SLAVNO ST povodom blagoslovljenja nove dru-žtvene zastave družtva Marija Pomagaj št. 6 J. S. K. J. v South Lorain, Ohio, ktera se bode vršila v nedeljo dne 16. julija t. 1. točno ob 9. u i dop. v cerkvi sv. Ivana ELrstnika s slovesno peto sv. mašo, ktero bode daroval naš rojak Rev. Andrej Smre-kar. Po sv. maši skupen odhod z godbo na čelu na Baerenwald, kjer se vrši piknik. Stop 48 Green Line. Godba bode domača iz Clevelanda, O. Skupno zbirališče pri Ani Zevnik, 1 508 10th Ave. in Globe St. Tem povodom vabimo vsa slavna družtva in rojake ter rojakinje iz ■ mesta in okolice. ODBOR. (1,3,7,10,13—7) 1 NAZNANILO. K i m Rojakom Slovencem to Hm* m , m torn, kteri potujejo čet Duluth, % m naznanjam, da sem ae preselil s m M mojim saloonom, in sicer prav bli- m . K so kolodvora. m i M MoJ L.OON *c taka}« pod št. % K W. Michigan St., 1 ■ in je samo pol bloka oddaljen od K e ■ kolodvora. Kadar pri deft is dipe, ■ , ■ kreni aadeeno in ai takoj pri menL ■ ■ Zahvaljujoč se an vso dosedanjo M m naklonjenost rojakov, se ca nada- m 1 m Ije najtopleje priporočam in vsa- m 3 m kema najboljio imaiiiflMi aso- m # tavijamT 1 ^ % m ^ tpfffll WR jp in M C JOSIP SCHARABON, 1 ... f 400 W- Michigan Su, 1 j 1 ^ OUUUTH,MINN, f CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO , ^ Zp^^JE!^. ^ j SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvifck in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost' in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevaoju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. ^to li zdravi ali T>olni pišite po to lviifi^o ! Ako ste bolni, to na v&ak poprej nego se obrnete na kakega zdravnika aii zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njij bodete našli natančno opisano §YQjO brezen m uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker o« potem, ko vam je vse natapl^ mano. veliko lažje lzzdravite. I Zato smo dolžni veliko hvalo PROFJ^SOHJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in totem več ker je tudi preskrbel tla se: l tisoo knjig- zast011 j raždf^i mod nas lifrvocl, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide naloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga posije zastonj. I£ 75 ct. | GoxcJcrvrtik. Povest iz meriškega življenja. i 11 Dalje. Ti trije možje stopajo proti gradu Grajska vrata najdejo zaprta, na to začnejo ropotati z težkim železnim tolkačem. Še le čez dalje časa začuje-,io plazeče stopnje, pTodoče po dvorišču. in žmerni prlas jih vpraša: Kdo želi ulioda o tako j*ozni uri? V imena postave takoj odprite! Nenavadno zločinstvo se je doprineslo pri vas! Zločinstvo? kaj je to'? poprašuje mož, zapah odmikovaje. Tvo ?e vrata odpro, zpoznajo ustopivši domačega opravnika crroiioe. Kje je njena svitlost, visokomilo->t t jiva t'ospa te pa videli, Don Juan? Nekaj strašnega, nekaj proznega, , nekaj pošastnepra. nekaj — —. Nekaj, — no ka j pa ? V iraenn postave zahtevam od vas v vsi resnobi da mi takoj povejte kaj ste videli! Grofica — — grofica — — je — Seveda, to ste pač videli, saj sem i vas poslal k nji. Od keclaj je pa dona tako strašna in pošastna dama? '4Od kar je zaklana!'* prisili se , beseda s trepetajočih ustnic starega , moža. i Zaklana? Virsren santa! Je-li ste , videli to natanko? Prav natanko, tako natanko in razločno da sem se jedva k vam povrnil od strahu. Pojdite z mano, pa se pre- . pričate sami. < Pelje jih v balkonsko sobo v kten je se svetilniea gorela, od tod pa v , stranske prostore, kjer je ležala grofica v krvi na postelji. Globoka, ze- j vajoea rana. naravnost v srce d rž era, ji je zadala hipno >:urt. Prestrašenost , vsem navzočnim dalje časa besw'o zapre. Alkald pride najprej k besedi, j, "Don Juan de Dios. imate li pero in papir?" "Tam na pihalni mizi je česar i5če- "Senor Eskribano, stopite k pisalni mizi. ter zapišite vse, karkoli boste J slišali. Zločnstveno preiskavo hočem i takoj pričeti, lznra.- vanje )n»klicane 'fužine in po-!ov je pokazalo da o storjenem zlodejtvu ni trohice ne znado in da ni!,, v pokoju ni bil moten ne z gla-soi" ne z navadnim >umnm. Malega Fabija je manjkalo. Razbito balkonsko okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec vlomil, vse drajrocenosti i ni> vzorne, nnj sobo 7;>>, -:e: zaklenivši jo, uzame ključ in Kn rntinko. ter se poda k u-trelje- Ko i • '"i c; • ■ irn'ica i : vzdrami se. Alkald te hoče stražnik se prebudi. * ■ Zdola pri mrtvecu. Ali slišiš, Pe-p- . ■ n-ej mi vendar kam si pismo del? "Menim da v hlače." |g| gotovo toraj ne veš!" "Pa ga vendar ni!" ' Od kodi to veste, don L. De- emie rt n f * Stotnik je bil po tem uprašljaju v nel:'ki zadregi, vendar je mislil dn "Mislil sem, da ti mora med tem l ur si z doma, dragoceno pismo kam r. iiti. in z;'to sem stopil v tvojo hi-il v že popreje ogledal. ' * ' fanes sp- inn-li Knsenanduo stra- ■/.o? d< don Ramon Pepotu. Knsenandno stražo." "Kdaj ste š!i tja?" "Ob devetih." "Ka i Ste storili tja pri.šedši ?' * " Jaz -em — — hm, sedel sem. "In potem"? "Potem sem zopet ostal." ■SMS "In med tem ste pač malo zaspali. Beseda "spati" je simpatno delo-lovala na stražarja: Pepo odpre usta pa zdeha. " Je-li danes niste spali tudi vi,' don Ramon f" "Da, a jaz nisem bil na straži. — NV> in potem ste zopet ustali nato pa? "Nato sem .sel 7)0 obali, pa sera 11-strelil tega le človeka skozi glavo." "Kako se je to izplelo ? Pe]» dopoveduje prigodbo. Eskri-bano počene med dve sveti'niei, dene papir na koleno, pa zapisuje poročilo. 'Zavoja bomo saboj vzeli, mrtveca pa tukaj pustili." odredi Alkald. mrtvec ostane pod vašim varstvom." "Pojte don L. Despierto, opravili smo! Trije možje se oddaljijo, Pepo leže zopet na zemljo. Ostal je do zamene povse nemoten, na to pa se je vrnil v vas. ne le na videz spat. temuč res. Ropomorstvo v gradu Elančevih je vzbudilo tudi v daljnih krogih neizmerno strmenje. Pravica v deželi ni bilo nikdar v pohvaljenem stanju, a zdaj najmanj. Storilo se je vse mogo-T-e ali vsa dejalo se je kako se je vse mogoče storilo, da bi odkrili hudodel-eeter izvedeli usodo Fabijevo, ali zastonj. Tista dva, ki bi bila mogla dati nekoliko pojasnila, stotnik in Pepo sta molčala, ker bi se bila z neprevidno izpovedbo spravila v nevarnost. Pošteni stražnik pa je čutil irlas vesti. Ni se raocrel iznebiti misli da tudi on nosi del krivice. Ukvarjal in trapil se ■ e z vsakterimi mislimi, knko bi se dalo te'.ko breme z duše odvaliti. Pretekel je bil en teden po tisti no či v Fnsenadi. ko je imel Pepo zopet dnevno lužbo pri luki. AngTežki tro-jadernik je na planem morju čakal nlime ter je zdaj ž njo v luko jadral. Videti e bilo da se hoče z vodo preskrbeti. imel je le enejra samepra potnika. ki se je bil dal takoj, ko je bilo sidro izpuščeno, k bregu vesljati. Peoo je stnl pole« onravnika .Tnan le Diosa. kterega je bi1 domač opravek z vai pregnal k obrežju. Juan je nehote gledal na čoln, v kterem je potnik sedel : zdajci pa vsklikne oprav-nik Juan ves iznenaden. Je-li vidite oneira človeka v čolnu? ■Te-li veste, kdo da je? Ne vem. Obraz je dejal v konec svoje mange (plašč meh i k an ski), da se varuje solnČne pekočine. Tn vendar ca poznam! O to je čudo sveto čudo! ^ Trt vi se oživljajo. Santa Laureta! Vi me strašite! Je li bil mrtev ta človek? "Kaj niste nikdar slišali da je mrtev grof Antonio Medijana?" "Mrtev ali izgubljen! Kaj ima ta senor opraviti z srrofom Antoniom?" 'Kaj ima opmviti ž njim? Per dios mnoero, prav veliko, on sam je taisti! Poznam rra. ter itan, od kterega sem • ;-«tf(n o-zdravlja. kakor gospod služabnika pozdravlja." Obadva srof in opravnik kreneta "*..fi M-adu. Morala «ta prav blizu •nimo Pepota ki je prišleca prebadal leskečih o<;ij trej>etaje iznenadenja. Orof ie moral to ostro nogledovanje •inaziti. ker črno svoje oko zabode v stražnileovo. ter mrliški prebledi. Peno stopi, vedoč da je na čistem, brž korak nanrej. 11 Dovolite don Juan do Dios! .Te-li •a rospod res svitiot Medijanska,?" "T7es je, Pepo imel sem prav. Moj -o s no d je. in zariovednik, ki z daljne- ■a notovanja prihaja nazaj v Elanče-_ '' Pepo se obrne k crrofu. "Potemtakem prosim razgovora do Antonio." "om iznebil muke, ki mi jo vest prizadeva. Tožil ga bom res. bom ga, naj si je svitlost, jaz pa le Pepo spnč." Jedva je čakal šeste ure, ko je bil dnžbc oslobojen. stopa z velikimi, urnimi koraki v grad, \ 'de > «ra v ono balkonsko sobo. v kteri je bila grofica napadena. Grof je slonel pri oknu ter gledal na morje \ brž se okrene, ko stopi pobrežni stražnik. "('emu puške nisi zunaj odložil?" " Ker nisem uverjer, da je moram tukaj pagrešati," Odgovori Pepo mirno. " A ! No ? kaj češ? "Hotel sem prašati, hočete li svoj prstan nazaj?" "Kakošen prstan?" "Ivi sem ga dobil od kapitana fEs-meralde' v Enenadi tam doli saj veste."' "Izgubi se. Nimam ni časa ni volje tvojih ugank ]>oslušati!" "Niso uganke vam. Kje je don Fa-bij, deček s kterim i ste mi ušli?" Grof drkne par korakov bližje, krči pesti, vzdigaje pa zopet pobesi roke. vide, da Pepo karabinec prijema. "Človeče! je-li blazniš?" "Ne!" de smejaje stražar. Moje misli in čuti so tako zdravi in dobri, da se ne dadem motiti nikakoršnemu nasdovu. Dajte mi otroka nazaj!" "Dal te bom zvezati ter poslal v norišnico!'1 "Dal vas bom zvezati ter poslati na šafot (obglavnieo) ali pa na galejo!" (veliko ladijo, na kterej so kaznjenci veslali.) Don Anton io stopi prav pred njega. Na njegovem obličju se bori izraz zaničevanja z onim pdrogljivosti. "Cloveče, je-li res misliš da se te moram bati? Jaz ti čem pa nasprotno dokazati, da boš imel več nego dosti! Da jaz sem kapitan 'Esmeralde,' jaz sem dal grofico za bost i in dečka odvesti. Izpostavil sem ga v čolnu, ker nisem hotel neposrendo dotakniti se; ali je skoprnel ali pa je plen somov. Zdaj pa hodi, pa ovadi, ti črv, ki si!" Dalje prihodnič. se je obnašal W Dr. RICHTERJEV ^ SVETOVNI, PRENOVLJENI 1 "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZE1E, P0E0STNIC0, ? PODAGRO itd. in razne r en matično B SAfl°: 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah 1 aH pri ft, F. Ak Richter L Co. A ■■k 215 Pearl Street, JM| ^^nl^ New York. NAZNANILO. Družtvo Vitezi sv. Jurja štev. 49 J. S. K. J. v Kansas City, Kansas, j je pri zadnji redni seji sklenilo zni-' žati pristopnino k družtvu za polo-1 vieo, a le za mesec julij. Toraj tisti rojaki, kteri še niste! pristopili k nobenem katoliškem dru-| žrvu, vas s tem vabimo za pristop. Tukaj se vam lepa priložnost ponuja. Toraj, dragi rojaki, ne zamudite te' lepe prilike. Zdaj je čas, da pristopite z z. mal denar k družtvu. Pristopnina k draztru je po starosti, od 18. do 30. leta $3, od 30. do 40. leta $-1, od 40. do 45. leta $5. Zdaj pa samo polovica. K družtvu se zamore pristopiti ie s zdravniškim spričevalom. Mihael Novak, tajnik, 422 N. 4th St., Kansas City, Kansas. (11-31—7) '■p- I prevideu na potovanju! Kupi |l B & 11 I tvoj parobrodn: listek pri FR. I II I SAKSEKJU, 109 Greenwich W AM A St., ker ta te odpošlje s prvim d<- brim parnikom, preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Coktland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za. telefon prihrani dolarjel 4iooo in tisoče ljudi botuje na obistih bledicah) in o tej bolezni prav nič nevedo. ' Slabe in bolne obisti so vzrok naj-| razlienejšili bolezni in noben orgiin I človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela, kakor ravno obisti. I zato je potreba, da se posebno nanje; pazi. Da ste na obistih bolni, spoznate najlažje na ta način: Svojo vodo pustite skozi 24 ur v časi ali ■ steklenici mirno stati in če se po pre-j teku tega časa najde na dnu usedek,' podoben grisu, ali ako je vaša voda j meglena in dimasta, je to znak vaše bolezni na obistih in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za v?e bolezni , na obistih, jetrah, mehurju, za vrto-• glavico, slabo prebavo, nervoznost, I vzburjenost, revmatizem, za vse kož-I ne bolezni proti slabosti in liujšanju , itd. so Dr. Thompsona zdravila za ' obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO; v dokaz mnoga priznanja: Dragi gospod Dr. J. E. Thompson: Sprejmite od mene in moje žene srčen pozdrav in Vam damo s tem na znanje, da sva po Vaših zdravilih za iedice popolnoma ozdravila in se Vam prav lepo zahvaljujeva. Josip Mance, Coal Basin, Colo. Da se o dobroti zdravil za ledice prepričate, pišite na: Slovensko>Hrvatsko zdravišče Dr. J. E. THOMPSON 334 W. 29th St. New York City, in dobili bodete jedno bočico teh zdravil brezplačno, samo priložite vašemu pismu znamke (marke) za poštnino. I Math. A. Schauer,' West Blocton, Ala. priporoča cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom svojo staro in obceznano trgovino za raznovrstno obleko in perilom, čevlji, špecerijo in vsemi potrebščinami za rudarje. Cene nizke. Blago izvrstno. Postrežba točna. Svoji k: svojim ! _________ Op. Pošiljam tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. SCJAKOM priporočamo našega zastopnika Mi. I JANKO PLESKOTA, ki se mudi se daj na potovanju ter bode obiskal ce njene somiseljnike in naročniice pu vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vslui ben ter ima pravico pobirati naročn-no za list, sprejemati naročila za knji ge, oglase in drugo. Upravništvo 4' Glasa Naroda' RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba »Rudeca zvezda1' posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom * * + -r * 4- * Philadelphijo ia Antwerpenom ~ ... . - I ;; % Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VšOERLAND dva vijaka n ten. KROONLAND............12760 ton ZEELAND.............. 11905 ton. FINNLAND..............12760 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete v»« potrebščine^ dobra hrana, najboljša pomrVDE31-*~ PMIJi3 vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašaj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 THE STANDARD BREWING GO. izdeluje najboljšo vrsto pive. 13^ Train St. Cleveland, O. 'A Cast mi je naznaniti slavnemu M jf občinstvu v Chicagi, 111., kakor Jf y tudi Slovencem po Zjed. državah, H f^ oa sem otvoril novo urejeni n S satoon pri "Triglavu", $ j| 517 S. Center Ave., Chicago, III., ^ bliru 19. ulice, £,. i? kjer točim pristno uležano Atlas P B pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja y vina in diSeče smodke so pri meni X ^ na razpolago. Nadalje je vsakemu y [K) na razpolago dobro urejeno kegtlgče (S JU in Igralna miza (pool table). Potu- X jf joči Slovenci aobrodošli! Vse bo- M p dem dobro postregel. Za obilen o S, obisk se priporoča V Mohor Mladič, 0 617 So. Center Ave., Chicago, 111. y -Cr-' . - « • ----- ZASTONJ I ' Hfc. se naši občezciani "Jersey električni pasovi' tembolj udomačijo, oziroma uvedejo « bne kraje in pri onih strankah, kjer se bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega sca-stonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re ■ elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati. ker tc darilo. Kedar zgubljate vašo telesno moč, ah Ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "lersev električnega pasa" ozdravljeni. s**- Dobro vemo, da naš električni pas isti« nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi ludi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Obina priznanja. Val električni pas je toraj vse učinil, kai mi obljubili, in še več, pas me je imeva zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111, Jaz sem uporabljal vai električni pas za neko «elc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 JE. 152nd St, N. Y. City, Kar govorimo, tudi držimo! Izreiite to tarnam dopošljiie vaše ime in naslov ter Sidenite zraven znamko za odgovor — pas van* bode došel čisto zastonv Pišite / Jersey Specialty Co., 125 Cedar S: New York H ^ | Skušnja učil ^ Podpisani naznanjarn rojakom, v ^ da izdelujem /f) 1 ZDRAVILNO tiRcNKQ VINO | ^ po najboljšem navodilu, iz najbolj-a Sih rož in korenin, ki jih je dobiti v /h Evropi in. Ameriki, *er iz finega, fl naravnega vina. (§) | Kdor^ boleha na želodcu ali ® prebavnih organih, naj ga pi- /S Vv je redno. ? Požilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapaa-nih držav Severne Amerike. « V obilna naročila se priporoča Vj j JOSIP RUSS, i 324 South Santa Fe Ave., Fuebh'. Cilo. ^ miVTim ZA PAROBROD ALU 1 8 IV "j I ŽELEZNICO je najbolji 1 1 AV JLJ l kupiti pri FRANK SA^ KSERJU ;o9 Greenwict Str., >7trw York. Na kolodvor te pride iskati, sprem na parnik; preskrbi CENO in snažne*, BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pr. n]t:m. Z=.»o naj se vsak Slovenec in Slovenka na n^ega obrne. Brzojavite k niaj in na kten kolodvor pridete, v New York, ali ga pa pokličite na telifon 3795 Cortlandt in ootea. si ? rensko govorne- Gompagnie Generale Transatlanfique. »Francoska parobrodna družba.) •'••'• ifiiinfrrimffnr ^ DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE. PARIZA. ŠV/Ut. INOMOSfA IN UUBUANl POSTNI PARNIKI '"u- Lorrain«-* M cva » ;aka ....---- ---- I1CCD ton £>,0u0 kontskih moft 'LaSavo-.e* - • ■ .12.000 - >5,(.XX> ' LaTouraine 1 " - . . ..iO,OUO 12,Ou ''I.sAquitaine" u 4 ' , .. 10,000 4 - La Bietagne" .. ......... ..... 8,0tX» - .\OiX• 'L?. Champagne". . , ____ 8,000 \00b Cri&cogne* . ... ........... . ^COC' ' y.OOC Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK, **r*Skt oflPUitejo uo yedai napiej vedno od cetrtkki UD 10. uri Copoludiir a f,r* ^ »iac® Ši. 42 'Nortb Rivev. Morton St,, Nev Vorfri La B retain e 20. julija 1905. *LA SxVVOIE 24. 1905. •LA LORRAINE 27. julija 1905. *LA TOT RAIXE 31. av-. 1905. •LA TOURAINE 3. avgusta 1905. -LA LORRAIXE 7. sept. 1905. ' La Gascogne 10. avgusta 1905. La Bretagne 14. sept. 1905. La Bretagne 17. avgusta 1905 * LA SAY01E 21. sept. 1905. Pajulkii x svezdo zunamovutl imajo po dva rijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, 111. ^mmmm^^mmmmmfm^. twiwr^nm mn —-mtfvif'» » Nižje podpicacia pripo/o 5am potnjočitn Slovencem in Hrvatom svoj...... \ II * 107-109 Greenwich Street, 4. ^ f J NEW YORK . e T ▼ katerem točim vedno pivo( doma prešana in i importirana vina, fine S likerje ter prodajam iz-; ' ' vrstns smodke...... . ~ Imam vedno pripravljen dober _ prigrizek. SifL^:^ Potujoči Slovenci in O/ - vatje dobč...... .. _-____ stanovanje in hrano i prozi nizki ceni. Postre Li, $ m mm i-nL-,. ^ ^ba solidna............ j Za obilen poaet se priporoča i FRSDA VON*KROGE f I E07-IC9 (ireeowscb Street, New York, j T? i TIT kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako RiljDI priti k FRANK SAKSEE-JU Poki.Či številko 3795 Cortlandt. in govori slovensko. USTANOVLJENO LETA 1893. !l ^^ ^^ tvt e .4 r^ \ Sedai poš!j2m i » : j100 kron za i i GLAVNA PISARNA: ^ f 7 S20.45 v 109 GREENWICH STREET, NEW YORK " * i '—--'—-— TELEFON 3 7 OS CORTLANDT. <> Podružnica: * ^^.^...,, ^ . ,77g st_ G!aj|. st CiEye|and —-— ( ^""^ ^■■■■■i"" mm ZASTOPNIK Jl^ j j Parobrodne listke prodaja Vsakdo naj pazi na hišno Stev'.lko IOr> I - p O IZ- v i r n i li c e 11 a li. JL. \ ^g^J^ SLOVENFO najbolje stori, ako se obrne na me, ker Xew York je najpripravneje mesto za naseljence in delujem ze nad 10 let v tej stroki. Pazite na.niojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spet-* v ZS"ew York na klik kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. p* Z velespoštovanjein FRANK SAKSER, ^ 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. ^^ ^ "•^■■■HMMinilMPMmililirirT! Tif m TTH------rnMMBBMiMUldm^ I Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dcnaju.