LETO III. — Laško, j u n i j - j u 1 i j 1969 -Številka 6-7 (22/23) MARSALI TITU SO CESTITALI ŠTAFETA MLADOSTI IN KURIRČKOVA POŠTA SPREJEM LETOŠNJE MLADINSKE ŠTAFETE V LAŠKEM Predsedstvo Občinske konference ZM Laško je tudi letos organiziralo sprejem lokalnih štafet in kurirčkove pošte. 24. aprila je bil sprejem lokalnih Titovih štafet pred domom »Dušana Poženela» v Laškem. Tja so pritekli predstavniki gospodarskih organizacij, Zdravilišča Laško, osnovnih šol ter Planinskega društva Laško. Vsi so pritekli z eno samo željo: sodelovati pri Titovi štafeti in se pridružiti čestitkam mladine širom Jugoslavije k Titovemu sed enainsedemdesetemu rojstnemu dnevu ter mu zaželeti še mnogo let. Za večjo svečanost prireditve so poskrbeli učenci osnovne šole »Primoža Trubarja« v Laškem in godba na pihala. Sekretar predsedstva Občinske konference ZM tov. Fanika Lapornik je na koncu prečitala še pozdravno pismo laške mladine ih štafetno palico so ponesli proti Smarjeti, kjer se je pozdrav iz Laškega pridružil zvezni štafeti, ki je pripotovala iz Radeč. Zelo lepo so sprejeli zvezno štafeto tudi radeški mladinci in kot vsako leto dokazali, da so resnično sposobni organizirati tako prireditev. Sprejeli so jo v Vrhovem in pripravili program pred gostiščem Jadran v Radečah. Tudi tu so sodelovali godba na pihala in učenci osnovne šole iz Radeč. Zvezno štafeto so potem preko Smarjete, kjer so pripravili kratek program, odnesli proti Hrastniku. Povsod, kjer se je ustavila zvezna štafeta, so se delovne organizacije, ustanove in šole pridruževale pozdravom tov. Titu. Množičnost pozdravov je dokaz, da je štafeta mladosti odraz toplih čustev, ki jih goji mladina in starejši člani naše socialistične skupnosti do tov. Tita. Letos je potovala skozi našo občino tudi kurirčkova pošta. 6. maja ob 16. uri so jo pionirji osnovne šole v Bre- zi sprejeli v vasi Osredek. Ob sprejemu so pripravili kratek program. Tu je tudi prespala. Drugi dan so jo pionirji iz Brez odnesli, izogibajoč se cest in večjih naselij proti Malim Grahovšam, kjer so jo na zadnji javki predali kurirjem iz osnovne šole Vrh. Po polurnem postanku in programu pri spomeniku na Vrhu, sta kurirja pohitela proti Gračnici. Kljub slabemu vremenu sta jo varno in pravočasno prinesla točno ob napovedanem času k spomeniku, ki je postavljen v spomin Iliji Badovincu, padlemu v znani bitki v dolini Grač-nice. Tu so pošto prevzeli pionirji osnovne šole »Primoža Trubarja« iz Laškega ter jo prenesli do Globokega. Hud naliv je onemogočil realizacijo odlično pripravljenega programa pri spomeniku. Kurirja iz osnovne šole v Smarjeti sta potem pošto prenesla pred svojo šolo, kjer je bil lep program. Naprej je šla pot kurirčkove pošte proti Koj-zici in proti Sedražu, kjer so jo tudi zelo lepo sprejeli. Ob petih popoldne so jo pri Kozoletu predali kurirjem iz Hrastnika. Kurirčkova pošta je prijeten dogodek za pionirje, saj s prenašanjem pošte čutijo odgovornost zanjo, obenem pa se seznanjajo z zgodovino narodnoosvobodilne borbe in prenašanjem pošte v takratnem obdobju. Krašovec Peter JE ZDRAVSTVENA SLUŽBAV LAŠKI OBČINI PO ZDRUŽITVI NA SLABŠEM? Javnost v Laškem je bila v začetku leta seznanjena z nekaterimi problemi o delu zdravstvene službe. O teh vprašanjih je pisal tudi »Večer« (št. 7/69). Ugotovitev časnika, da temeljne težave na področju zdravstvenega varstva v laški občini izvirajo iz nezadostne razvitosti zdravstvene službe, so docela točne. Temeljno težavo pomeni pomanjkanje ustreznih prostorov, ki onemogočajo razvoj zdravstvene službe. V obstoječih prostorih ni mogoče organizirati učinkovitega zdravstvenega varstva, kar lahko presodijo že sami občani. V Radečah so najslabši pogoji. Zdravstvena služba v Laškem že več let prizadeto opozarja na ta problem in tudi zdravstveni dom meni, da bo moč zadovoljivo urediti ta vprašanja šele z izgradnjo novih prostorov. Akcija je v teku, načrti so pripravljeni, lokacija je odobrena na zemljišču, ki je trenutno še sporno, niso pa še zagotovljena vsa potrebna denarna sredstva. Predračun predvideva, da bo izgradnja veljala ca. 425.000 din. Za zdravstveni dom v Radečah je doslej zbranih sredstev ca. 300.000 din, dogovori so, da bi zagotovila skupščina občine Laško še 55.000 din, zdravstveni dom pa še IZ VSEBINE junijske in julijske številke • ŠTAFETA MLADOSTI IN KURIRČKOVA POŠTA 0 ZDRAVSTVENA SLUŽBA PO ZDRUŽITVI • POSLEDICE SLABEGA VARSTVA PRI DELU • KOMUNALNE TAKSE BODO VRNJENE • TURIZEM V JURKLOSTRU • OBČINSKA SKUPŠČINA V NOVEM SESTAVU • SAMOPOSTREŽBA V RIMSKIH TOPLICAH • RESNICA NA ZAGOVORU • OTROŠKO VARSTVO V RADEČAH • POSEBNOSTI NOVEGA ZAKONA O NARODNI OBRAMBI • PREDPISI S PODROČJA ZEMLJIŠKE POLITIKE • SOLE IN OSKRBA S PITNO VODO • DVA PARA NOVOPOROCEN-CEV NA KMEČKI OHCETI »PIVO IN CVETJE 1969« 0 PROGRAM PRIREDITEV ZA »PIVO IN CVETJE 1969« • KZ LAŠKO BO GRADILA PREDELOVALNICO MESA • SPOMENIŠKI OBJEKTI V JURKLOSTRU • ASFALTIRANJE CESTE ŠMARJETA—RIMSKE TOPLICE • RAZNE OBJAVE • POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO ST. 4/1969 70.000 din do srede poletja. Čeprav znašajo razpoložljiva amortizacijska sredstva letno le 36.105 din (zdravstveni službi v Laškem bodo v ta namen prispevale druge zdravstvene enote), bo zdravstveni dom prvenstveno financiral izgradnjo doma v Radečah. In čeprav bi zdravstveni dom želel nameniti za izboljšanje pogojev pri zagotavljanju zdravstvenega varstva več sredstev, tega ne more, ker že več let v ceni zdravstvenih storitev nima odobrenih sredstev za razširitev materialne osnove za svoje delo (čeprav mu zakon to zagotavlja!). Nič manj pereče je vprašanje opreme v zdravstvenih zavodih, ki ni obnovljena in je nepopolna. V Laškem ni laboratorija, brez katerega je težko opravljati zdravstveno dejavnost. Ta problem ni nastal šele po združitvi, bil je že dosti prej. Zdravstveni dom si prizadeva letos nadomestiti stanovanjske prostore nad reševalno postajo in tako usposobiti laboratorijske. Drugi splet nerešenih vprašanj zadeva organizacijo strokovnega dela, ki je na eni strani pogojena z neustreznimi prostori, na drugi strani pa, zlasti s tem, da primanjkuje strokovnega kadra (in seveda tudi sredstev zanje). Temeljno vprašanje pri tem je ureditev zdravstvenega varstva otrok, nič manj pa, zaradi precejšnjega števila rudarjev in invalidov dela, uveljavitev dispanzerskega načina dela za to kategorijo prebivalstva. Nekatera vprašanja se bodo urejala že v kratkem, ko bo nastopil delo še en zdravnik v Laškem. Nekatere oblike zdravstvenega dela pa so kljub temu že rodile sadove in so doseženi lepi uspehi, na primer sanacija zobovja šoloobveznih otrok (primer šole v Brezah in drugje). Večje število hepatitisa in ošpic ter obolenj prebavnega trakta infekcioz-nega značaja pa opozarja na potrebo po dejavnosti epidemiološke službe, za katero pa skupščina občine Laško ni namenila ustreznih sredstev. Na podlagi časopisne vesti je javnost v Laškem prizadeto reagirala ob baje nameravani ukinitvi dežurne službe, ki jo ima že več let urejeno zdravstvena služba v Laškem. Zdravstveni delavci v Laškem niso predlagali ukinitve dežurne službe, nasprotno, izrazili so zaskrbljenost, če bi zaradi nezadostnih sredstev prišlo do zmanjševanja teh oblik zdravstvenega varstva. Dohodek zdravstvene službe se po letu 1965 nenehno zmanjšuje. Tako tudi v Laškem. V odnosu na leto 1967 je znašal dohodek teritorialne enote Laško v letu 1968 le 91 % kljub temu, da je bilo več dela opravljenega in da so bili uvedeni ukrepi, ki so lani že znižali stroške poslovanja za 10 % na-pram letu 1967. Najbolj občutno se je zmanjšal dohodek za delo za zavarovance, za 8% za delavce in za 17 % za kmete. Z združitvijo vseh zdravstvenih zavodov v celjski regiji je prišlo do vsklajevanja osebnih dohodkov zaradi uvedbe enotnih meril delitve, kar je v posameznih primerih in v posameznih teritorialnih enotah pomenilo zmanjšanje osebnih dohodkov. Do tega zmanjšanja je prišlo zaradi zmanjšanega dohodka. Temu je pripisati, da se je osebni dohodek zdravstvenih delavcev v Laškem v letu 1968 v globalu zmanjšal za 3 % (po finančnih podatkih za redno delo za 13 %, za dopolnilno delo pa se je povečal za 49 %). Zmanjšanje dohodka je povzročilo tudi pri teritorialni enoti Laško poslovni primanjkljaj ob koncu leta 1968 v višini 13.984,65 din, čeprav je ta enota prejšnja leta odvajala ustrezna sredstva v sklade. Velja pa dodati, da v Laškem maloštevilna delovna skupnost opravlja obsežno delo in da je v preteklosti, delo pa se sedaj ni zmanjšalo, opravila mnogo dela izven rednega delovnega časa proti ustreznemu plačilu, sedaj pa zmanjšana sredstva ne omogočajo več ustreznega nagrajevanja. Zato je utemeljen občutek, da integracija ni pripeljala do zboljšanja materialnega položaja posameznika in enote kot celote. Pa tudi sicer integracija, obvezna po zakonu o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji ni dopuščala izbire za ali proti njej, ker je zakon za obstoj zdravstvenega doma določil pogoj, da tak zdravstveni dom nudi zdravstveno varstvo najmanj za 40.000 prebivalcev. Laški zdravstveni dom tega pogoja ni izpolnjeval, zato je bila integracija po zakonu nujna, v tej ali drugačni obliki. Ne glede na to, pa bo šele v integracijskem procesu, ki sedaj .prehaja v drugo fazo (menja se koncept razmerja zdravstvene službe do občana, ki ga napoveduje nova zakonodaja na tem področju že v letu 1970 in iz tega tudi odnos zdravstvene službe do koncepta nove organizacije) mogoče oceniti uspešnost izvršene integracije. Ce pa že sedaj zastavimo vprašanje v naslovu, moramo odgovor nanj iskati v luči prizadevanj in naporov, zlasti glede materialnega položaja zdravstvene službe, v katerem se ta nahaja v zadnjih dveh, treh letih. Zdravstveni dom Celje POSLEDICE SLABEGA VARSTVA PRI DELU V PETIH LETIH NAD 4,5 MILIJARDE STARIH DINARJEV ŠKODE ZARADI POŠKODB IN OBOLENJ Čeprav je bila lani investicijska dejavnost nekoliko manjša kot v prejšnjih letih, lahko še vedno trdimo, da je zadovoljiva. Posamezne organizacije so res vložile v izboljšave delovnih pogojev kar precejšnja sredstva tako za novogradnje, kakor tudi za adaptacije. Pa tudi za nabavo novih naprav in strojne opreme z izboljšanimi varstvenimi pogoji je bilo vloženo nekaj sredstev. Kljub temu pri pregledih ugotavljamo razne pomanjkljivosti in nepravilnosti. Se vedno predstavljajo glavne pomanjkljivosti in nepravilnosti električne napeljave in naprave, pa tudi neurejena gradbišča in delovišča in natrpani* delovni prostori in prehodi so takšni, da je kakršnokoli brezskrbno gibanje po takih delovnih prostorih ne le težavno, ampak tudi nevarno. Poleg tega razni stroji niso opremljeni z oklepi, ograjami in drugimi varovalnimi napravami. Pojavljale so se tudi nevarnosti za požar in eksplozije. Marsikje ni poskrbljeno za primerno higieno dela, manjkajo sanitarije, niti ni urejeno prezračevanje delovnih prostorov in obenem ogrevanje. Skratka, te pomanjkljivosti se iz leta v leto ponavljajo v skoraj istem zaporedju. Vse te pomanjkljivosti, da bi se odpravile, sicer v nekaterih primerih res terjajo več finančnih sredstev, vendar pa večina teh zahteva le nekaj dobre volje, nekaj več discipline in več razumevanja do varstva pri delu. V minulih treh letih smo sicer uspeli znižati število poškodb pri delu. vendar lahko o tem govorimo le na splošno, ker se Je v nekaterih gospodarskih dejavnostih število poškodb pri delu še celo povečalo. To velja predvsem za obrtno dejavnost in lesno industrijo. Delno se zmanjšuje tudi težina poškodbe, ko beležimo v zadnjem letu le 15 dni bolniškega staleža na eno poškodbo, z zmanjšanjem izgube na narodnem dohodku za 14 %. Iz analiz o prijavah poškodb pri delu povzemamo, da sta vzroka za nastanek poškodb predvsem dva: faktor delovnega okolja ter osebni faktor. Medtem, ko je opaziti, da število poškodb zaradi delovnega okolja upada, število poškodb zaradi osebnega faktorja narašča Zato lahko zaključimo, da bomo morali še vedno So možnosti za razvoj To vprašanje je bilo postavljeno že mnogokrat, toda jasnega odgovora do sedaj še ni bilo. Optimistično gledano, bo čas prinesel tudi na to vprašanje svoj odgovor. Sedanji položaj v tem pogledu res ni rožnat, predvsem za takšne od življenja in napredne civilizacije odmaknjene kraje. Toda marsikdo se je mestnega hrupa in dušljivega dima tovarn že nasitil in si zaželi vsaj za krajši čas čim bolj proč v objem sveže narave. S tem pa postajajo zanimivejši tudi takšni predeli, kot je dolina ob Gračnici, kateri tehnika še ni odvzela njenih prvotnih naravnih oblik in zanimivosti. Tu so dani vsi pogoji za razvoj domačega in tujega lovnega in ribolovnega turizma. Za daljše ali krajše izlete v hribe. Vredne so pozornosti zgodovinske zanimivosti iz NOV, kakor tudi iz daljnje preteklosti. Za vse, ki si bodo zaželeli enako pozornost posvetiti obema faktorjema, tj. ureditvi tako delovnega okolja kot tudi ureditvi človekovih psihičnih stanj. Poškodbe izven dela so prav tako važen problem, ki ga ne smemo zanemariti. Čeprav tudi tu zmanjšujemo število poškodb, pa ne zmanjšujemo teže poškodb, ki se celo veča. Končno moramo obvezno omeniti še obolenja, na katera prav tako posredno ali neposredno vplivajo delovni pogoji. Tudi obolenja smo po številu primerov uspeli znižati, nismo pa uspeli znižati števila bolniških dni, tako da se je dejansko bolniški stalež povečal. Na splošno povedano, smo sicer res uspeli znižati absolutno število poškodb in obolenj, nismo pa jih uspeli znižati v primerjavi s številom zaposlenih, ker odstotek poškodb in obolenj glede na število zaposlenih zadnji dve leti stagnira. Nerazumljiva je ugotovitev, da so organizacije, denarna sredstva, namenjena za var- turizma v Jurkloštru ? svoj tedenski oddih preživeti povsem sproščeno v miru in tišini, pa so dani idealni pogoji za taborjenje in tudi za postavitev vikend hišic. Našteli bi lahko še vrsto raznih oblik in možnosti, toda pred vsem tem stoji le eden in to najvažnejši pogoj — urejenost cest. Dokler bo takšno stanje cest III. reda, se o vsem nadaljnjem ne moremo pogovarjati. Sodobno urejena cesta, ki omogoča kulturni prevoz, je osnova za ves nadaljnji razvoj turizma. Takoj za tem pa je potrebna urejena in kulturna postrežba gostov in primerne nastanitvene kapacitete, ter prijetna ureditev okolja, v katerem se želi izletnik pomuditi, se okrepčati ali preživeti svoj predvideni oddih. In kaj od vsega tega je bilo doslej storjeno? Bomo mar prekrižanih rok pričakali letošnjo turistično sezono? LJ stvo pri delu, precej skrčile. S takim stanjem ne moremo biti zadovoljni, kajti bolje bi bilo sedaj vlagati v preventivo večja finančna sredstva, ker bi s tem občutno zmanjšali kurativna finančna sredstva, tj. sredstva za boleznine in zdravljenje. Zavedati se namreč moramo, da imamo danes v naši občini že 642 invalidskih upokojencev ter 339 delovnih invalidov zaradi poškodb in obolenj. Ta številka pa se bo še povečala, če ne bomo vlagali večjih finančnih sredstev za izboljšanje delovnih pogojev in varstvo pri delu. Na kratko bi želeli prikazati še celotno problematiko varstva pri delu v petletnem obdobju. V tem obdobju smo imeli v organizacijah laške občine 2.938 poškodb pri delu s skupno 38.849 bolniškimi dnevi in 1.041 poškodb izven dela s 17.765 bolniškimi dnevi. Vseh poškodb in obolenj pa smo imeli 25.878 z 279.566 bolniškimi dnevi. Če bi te dneve spremenili v leta, bi dobili 915 let, kar bi nam dalo pokojninsko dobo za 23 delavcev. V tem obdobju smo zgubili na narodnem dohodku 19,962.412,79 din; organizacije so v tem obdobju izdale za boleznine 3,129.986,16 din, medtem ko je komunalni zavod za socialno zavarovanje izplačal 23,919.228,05 din. Skupni seštevek nam da vrednost 47,01 i.627,00 din. Ta vsota pa predstavlja res precejšnjo izgubo za naše gospodarstvo. Iz teh finančnih sredstev bi lahko v tem petletnem obdobju zgradili 671 blokovskih stanovanj ali pa 392 enodružinskih stanovanjskih hišic. Če bi pa ta sredstva priključili k osebnemu dohodku vsakega zaposlenega, bi le-ta skozi vseh pet let lahko vsak mesec prejemal še po 100 din čistega osebnega dohodka, Ali nas te številke ne navajajo, da se ob njih resno zamislimo? RADO PRELOVEC Komunalne takse bodo vrnjene Z odpravo določb zakona o komunalnih taksah, ki se nanašajo na komunalne takse na cestna motorna vozila v zasebni lastnini, so vsi tisti, ki so to takso plačali, upravičeni zahtevati povračilo takse za leto 1968 in 1969. Oddelek za gospodarstvo in finance bo vračal vplačano takso vsem, ki bodo vrnitev zahtevali. V ta namen so v sprejemni pisarni Skupščine občine Laško na voljo posebni obrazci za zahtevke. Da bi vračanje hitreje steklo, vabimo vse upravičence, ki zahtevkov še niso vložili, da to storijo do konca meseca julija tega leta. Oddelek za gospodarstvo in finance Na volitvah 9. in 13. aprila letos sta bila izvoljena nov občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Občinska skupščina v novem sestavu ima 56 odbornikov, po 28 v vsakem zboru. Imena izvoljenih kandidatov so bila objavljena že v poročilu občinske volilne komisije. Za predsednika občinske skupščine je bil ponovno izvoljen PROSEN MIHA, za podpredsednika pa HOČEVAR DANILO. Na teh volitvah so občani naše občine volili tudi republiške poslance. Izvoljeni so bili: • PROSEN MIHA iz Laškega v republiški zbor za volilno enoto 26 Krško; 9 dr. PEČAR SAMO iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah v social-no-zdravstveni zbor za volilno enoto 12 Krško; • prof. PEŠEC JANEZ iz Radeč in 9 PLUT CIRIL iz Krškega v pro- svetno-kulturni zbor za volilno enoto 12 Krško; 9 BOŽIČ VINKO iz Sevnice in 9 ing. VIDMAR MARTIN iz Senovega v gospodarski zbor za volilno enoto 12 Krško. Vsem tem izvoljenim poslancem in nekaterim odbornikom obeh zborov občinske skupščine smo zastavili nekaj skupnih vprašanj : — Kakšne načrte imate za rešitev določenih problemov in za rešitev katerih se boste predvsem zavzemali ? — Kako si zamišljate rešitev nakazanih problemov in kaj nameravate osebno podvzeti za njihovo uresničenje? — Vkakšni obliki bodo obstajali vaši nadaljnji stiki z volivci? Večina poslancev in odbornikov, ki smo jih zaprosili za odgovore, se je naši prošnji ljubeznivo odzvala in nam takole povedali o problemih svojega področja. NOVOIZVOLJENI REPUBLIŠKI POSLANCI ODGOVARJAJO PROSEN MIHA, POSLANEC REPUBLIŠKEGA ZBORA • Na prvo vprašanje je težko v kratkem sestavku odgovoriti. Zato bi rekel, da se bom zavzemal predvsem za tiste ukrepe, ki bodo povečevali vlogo občin v našem družbeno-političncm življenju. Torej za povečano vlogo občin v materialnem pogledu, za krepitev kot samoupravne skupnosti, v kateri delovni ljudje in občani s skupnimi napori in na samoupravnih temeljih odločajo in sklepajo o vseh svojih vsakodnevnih potrebah. Zato se bom tudi zavzemal, da se zagotovi večji vpliv občin pri oblikovanju politike v širši družbeno-politični skupnosti. Konkretno vsaj v republiki. Na področju gospodarstva se bom zavzemal predvsem za tiste ukrepe, ki bodo pospeševali modernizacijo in integracijske procese ter širše vključevanje znanosti. Mnenja sem, da je modernizacija, integracija in znanost v pravem smislu teh besed edina alternativa za naš nadaljnji še hitrejši razvoj na tem področju. Glede na konkretno situacijo na tem področju v naši občini pa se bom zavzemal za večja vlaganja v tiste gospodarske panoge in dejavnosti, ki imajo določeno perspektivo in ki bodo lahko zaposlile več oseb. Predvsem pa za novo industrijsko dejavnost, ki bo v določenem času sposobna nadomestiti morebitno zmanjšanje obsega poslovanja našega rudnika in dejavnosti, ki bodo pospeševale razvoj turizma. Prav zaradi tega se bom tudi zavzemal za ukrepe, ki bodo pospeševali preliv kapitala na nerazvita področja naše republike. Na področju kmetijstva je še mnogo problemov. Mnenja sem, da so v kmetijstvu potrebna večja vlaganja tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Zato se bom zavzemal za tiste ukrepe, ki bodo stimulirali večja vlaganja v kmetijstvu ali z drugimi besedami povedano pospeševali modernizacijo kmetijske proizvodnje in tržno blagovno gospodarstvo. Sporedno s tem pa tudi za ukrepe, ki bodo pripomogli k odpravi že občutnih razlik v socialnem položaju med našim zasebnim kmetijskim proizvajalcem in delavcem v družbenem sektorju. • Tudi na drugo vprašanje, je prav tako težko konkretno odgovoriti, ker bo v veliki meri odvisno od tega, kdaj in kako se bo posamezno področje ali ukrep obravnaval v skupščini in od podpore, ki jo bom deležen pri tem ali onem vprašanju drugih — večine poslancev. • Na zadnje vprašanje bi odgovoril povsem na kratko. Glede na dosedanje izkušnje kot odbornik občinske skupščine smatram, da so neposredni stiki in razgovori z volivci najboljša oblika obojestranskega komuniciranja. Miha Prosen, predsednik občinske skupščine Laško in poslanec republiškega zbora Skupščine SRS Zato se bom, kolikor mi bo čas dopuščal, skušal udeležiti kar največ sestankov in razgovorov, kjer bodo volivci prisotni. Predvsem pa se bom potrudil za bolj pogoste in neposredne stike z najbolj odgovornimi predstavniki naših delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in druž-beno-političnimi organizacijami. Za zaključek naj še omenim, da računam pri tem na vsestransko pomoč in podporo vašega lista predvsem glede obveščanja volivcev o mojem delu in delu skupščine. Zato si dovoljujem predlagati uvedbo posebne rubrike, kjer bi bralce informirali o delu poslancev in odgovarjali na morebitna vprašanja naših volivcev. ING. VIDMAR MARTIN, POSLANEC GOSPODARSKEGA ZBORA V ospredju problemov na področju občine Krško izstopa problem premogovnika Senovo, ki bo zaradi svoje izčrpanosti slej ko prej moral prenehati z obratovanjem. Prav zaradi tega je bilo tudi zaželeno, da bi predstavnika tega kolektiva kandidirala v gospodarski zbor skupščine SRS. Zato ni težko ugotoviti, zakaj se bom predvsem zavzemal kot poslanec. Skušal bom čimveč prispevati, da bi se upravičene zahteve rudarjev neperspektivnih premogovnikov po družbeni intervenciji za rešitev njihovega problema kar najbolj odločno postavljale pred nove občinske organe in da bi se tudi čimprej našle ustrezne rešitve. Kar se tiče splošnega gospodarskega razvoja naše republike se bo moral bodoči skupščinski sestav zavzemati predvsem za naslednje: — da si bomo enkrat na jasnem, kako in kaj bomo v prihodnje gradili in delali, je treba takoj angažirati vse potrebne ustvarjalne sile, da bi čimprej dobili prepotrebni dolgoročni koncept družbenega in gospodarskega razvoja na Slovenskem; — praksa je pokazala, da je tržna blagovna usmerjenost zelo ugodno vplivala na dinamičnost našega gospodarskega razvoja, zato menim, da moramo tudi v bodoče tej usmerjenosti kar najbolj od- ločno slediti in utrjevati zakonitosti takšnega gospodarjenja; — neefektivnost našega gospodarstva izvira predvsem iz razdrobljenosti, razha-janosti in zaprtosti podjetij. Treba je pospešiti integracijske procese na vseh področjih gospodarstva in pri tem odločno rušiti vse prepreke, ki se porajajo predvsem iz lokalističnih in individualnih nagibov; — še nadalje bo treba delati na zmanjševanju obremenitev gospodarstva. Popolnoma jasno je, da je področje splošne porabe faktor, od katerega so v veliki meri odvisni tudi uspehi gospodarstva in da bodo potrebe na tem področju tudi vedno večje. Vendar te potrebe ne smejo presegati okvirjev realnih možnosti in sredstev, ki se bodo stekala iž gospodarstva za potrebe splošne porabe, ampak se bodo morala racionalneje uporabljati. — znanost bo morala imeti večji vpliv na dogajanja v gospodarstvu. Vzporedno s tem bi se morala v znanstvenih inštitucijah, zavodih itd. zbirati le smetana človekove umske ustvarjalnosti, ne pa največkrat ljudje, ki z znanostjo nimajo dosti skupnega. • Poslanec mora vsklajevati težnje področja, ki ga zastopa v skupščini s težnjami razvoja gledano z nivoja republike. Zato je važno, da poslanec ve kfej BOŽIC VINKO, POSLANEC GOSPODARSKEGA ZBORA Božič Vinko iz Sevnice, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SRS mislijo volivci in obratno, da volivci vedo, kako mnenje prevladuje v skupščini. Dober način obveščanja volivcev o delu skupščine je prav gotovo preko sredstev za obveščanje, kot so to občinska glasila, informacije in podobno ter bolj pogosti neposredni stiki volivcev s poslanci. Vendar je treba upoštevati, da poslanec ni profesionalec, ampak da ga vežejo obveznosti tudi na njegovo delovno mesto v podjetju. DR. PECAR SAMO, POSLANEC SOCIALNO-ZDRAVSTVENEGA ZBORA • Eno najvažnejših del, ki se jih bo morala lotiti nova skupščina, bo gotovo ureditev zdravstvenega varstva v skladu z novim zveznim zakonom o zdravstvenem varstvu, ki je že sprejet. Republiški zakon bo moral zagotoviti slovenskemu občanu kar najširše osnovne pravice, vsekakor pa ne manjše, kot jih večina naših občanov uživa že zdaj v delavskem in kmetijskem zavarovanju. Pri tem pa se bo poleg načelnih stališč treba ozirati predvsem na obstoječe finančne možnosti, sicer se lahko zgodi, da zavarovanci ne bodo deležni pravic, ki jih bo zakon zagotavljal. Ce bodo te pravice preširoke, bo pa zopet glavno breme nosila zdravstvena služba. Zelo bo treba tudi paziti, da izvajanje novega zakona ne bo zahtevalo od zdravstvene službe povečanega administrativnega dela. To namreč že zdaj močno bremeni in resno ogroža naše strokovno delo. • Poleg omenjenega se osebno zelo zanimam za problem alkoholizma in kajenja — dveh razvad, ki tudi pri nas resno ogrožata naše družbeno in osebno zdravje. Upam, da bomo na tem področju v kratkem prešli od besed k dejanjem. 0 Prizadeval si bom, da bom v stalnem stiku s svojimi volivci, kar pa bo znatno težje, kot je bilo v prejšnji mandatni dobi, ker obsega moja volilna enota zdaj 3 občine. Problematika zdravstva mi je znana, saj sodelujem v organih upravljanja regionalnega Zdravstvenega doma, nameravam pa občasno obiskovati tudi občinske skupščine. Najprimernejša oblika sodelovanja se mi zdi preko občinskih svetov za zdravstvo in socialno varstvo, ki me bodo seznanili tudi z lokalnimi 0 Osebno se bom predvsem zavzemal, da se realizacija naše gospodarske reforme nujno povrne v začrtani tir, iz katerega smo krepko odstopili, za izpopolnitev deviznega režima in s tem v zvezi carinskega sistema, za pravičnejšo prerazporeditev narodnega dohodka in pa že danes akutnih vprašanj na področjih naših treh občin, tj. vprašanje obeh rudnikov premoga (Laško, Senovo), Kmetijski kombinat v Sevnici, proizvodnja tanina v Sevnici in pa razvoj turizma in kar je z njim v zvezi v vseh treh občinah. Jasno je, da so problemi, ki jih bo treba rešiti ali v prvi fazi vsaj nakazati najboljše variante tako pereči, da nam bo nujno potrebna pomoč naše širše skupnosti, čeprav si v tem pogledu ne smemo ustvarjati nobenih iluzij in se že danes sprijazniti z dejstvom, da bomo glavno breme pri tem nosili sami. Mislim, da rešitve so, oziroma bodo morale biti, vendar vam zaenkrat na drugo vprašanje ne morem precizneje odgovoriti, ker je pač čas še prekratek in s samo problematiko vseh teh vprašanj nisem v podrobnosti seznanjen. 0 Najbolj delikatno je seveda vaše tretje vprašanje, ki pravzaprav konfrontira poslanca in pa volivca na relaciji, kjer pravzaprav imajo volivci vso pravico, da so od ljudi, ki so jih izvolili, obveščeni o njihovem delu in delu skupščine problemi, sam pa jih bom lahko obveščal o delu skupščine. ŽVEPLAN FRANC 0 Naš največji problem v kraju kjer sem bil izvoljen za odbornika, so ostareli kmetje. Kmečke domačije ostajajo same, nenaseljene ali pa na njih prebivajo ljudje, ki so glavni del svojega trdega življenja že pustili v zemlji, v delu na njej. Mlajši ljudje odhajajo v industrijske Jeraje, število prebivalcev pada, gozdni obrat zaposluje vse manj delavcev, ki si morajo iskati zaslužka drugod, na kmetijah pa ni ljudi, ki bi bili voljni prevzeti težko delo v današnjem nezavidljivem položaju hribovskega kmeta. Kmetijska proizvodnja zaradi izčrpanosti zemlje, neustreznega gnojenja in neorganiziranega odkupa pridelkov nazaduje. Druga težava, ki tare naše občane je prevoznost ceste iz Rimskih Toplic do Marofa oziroma do Polane, ki je zaradi ozkosti, ovinkov in izpostavljenosti ob poplavah in snežnih plazovih večkrat neprevozna. Skozi podvoz pri Rimskih Toplicah ne morejo daljša in višja vozila, zato je tu ureditev nujno potrebna. Tretji problem je postavitev sodobnega trgovskega lokala v Jurkloštru, ker je prostor sedanje trgovine za njen promet pretesen in ne ustreza. Poleg tega naši občani vztrajajo, da ambulanta v Jurkloštru vsaj enkrat na teden REDNO obratuje, ne pa da stalno strašijo, da ni ekonomsko rentabilna. Tudi pomožna pošta, ki kot pomožna deluje že nekaj mesecev, ne služi svojemu namenu. Ljudje so vezani na skrajšan delovni čas, sami morajo iz nekaterih vasi hoditi po pošto. Ker je področje veliko, saj gravitira k nam tudi del šentjurske občine, del Vrha in Planine, vztrajamo na tem, da postane pošta spet samostojna s polnim delovnim časom, kot je bila do lani Tudi šolanje učencev je v tem pasivnem kraju otežkočeno, ker nimajo zaradi prometne odmaknjenosti možnosti nazorno dojeti predvsem industrijskega kulturnega napredka drugih krajev. 0 Reševanje teh vprašanj ni odvisno od posameznika. Tudi odbornik ne more in pa poslanca, katerega dolžnost je, da to izvršuje. Mislim, da bomo tu morali najti neko kompromisno rešitev, čeprav sem v svoji praksi proti kompromisom in sicer vidim rešitev v tem, da je samo delo skupščine danes že tako odprto in široko publicirano, da vsak povprečen državljan, ki ga naša dogajanja zanimajo, lahko iz našega dnevnega časopisja vsaj v glavnem dobi vsa poročila in odločitve iz skupščine, posredno s tem pa vsaj v grobem tudi delo in rezultate svojega poslanca. Seveda se bom prav rad odzval vsakemu vabilu, bodisi na zasedanje občinske skupščine ali katerekoli gospodarske organizacije, kjer se bodo reševala res bistvena vprašanja ali problemi, v kolikor mi bo to dopuščal čas. Ker se bo velikokrat dogajalo, da bodo razni sestanki ali seje na isti dan, si seveda v takem primeru pridržujem pravico, da po svoji osebni presoji odločam prioritetno pomembnost takega sestanka. Da bi potekalo naše sodelovanje v res prijateljskem vzdušju, smatram za potrebno, da že v samem začetku akceptiramo mojo obremenitev na delovnem mestu, ki mimogrede povedano ni tako majhna, da pa se po drugi strani resno zavedam svojih dolžnosti kot poslanec napram volivcem in da bom po svojih močeh prispeval vse za naš dobrobit. to sam reševati, njegova naloga naj bi le bila, da bi težave obrazložil ljudem ali organizacijam, ki lahko to tudi rešujejo. Kljub temu pa bi le pokazal nekaj rešitev, pri katerih bo treba vztrajati. K našemu glavnemu problemu bi predlagal, da se hribovske kmete zaščiti, da se umetna gnojila pocenijo, da se organizacija odkupa izboljša, ljudi pa prepriča, da bodo s sodobnim kmetovanjem več dosegli. Spremeniti je treba tudi odnos do kmetov. Gozd jim je včasih pomenil nek vir dohodkov ob slabih letinah. Danes prodaja lesa ni v njihovih rokah. Morajo ga prodati za ceno, ki jim je že določena in tja, kamor jim določijo. (Nadaljevanje na 6. strani) Žveplan Franc je bil izvoljen v 17. volilni enoti ODBORNIKI OBČINSKEGA ZBORA O SVOJEM BODOČEM DELU ODBORNIKI OBČINSKEGA ZBORA O SVOJEM BODOČEM DELU (Nadaljevnje s prejšnje strani) FERLIČ JANKO Ceste na našem območju bo treba redno vzdrževati usposabljati in najnevarnejše točke odstraniti z rekonstrukcijo. Lepo bi bilo, če bi za 30-letnico osvoboditve Jurkloštra kot prvega osvobojenega kraja na Štajerskem peljala v ta kraj lepa asfaltirana cesta. Mogoče bi pri tem pomagala tudi JLA. Pri gradnji Merxove trgovine bi soinvestitor lahko poskrbel za prostor, ki bi bil namenjen družbenim organizacijam in društvom. Pošta in ambulanta bi lahko delovali tako, kot sta pred leti, da ne bo tudi s tem prizadet naš prebivalec. • Občane bom seznanjal s svojim delom na zborih volivcev in zborih občanov, preko krajevne skupnosti in SZDL, po potrebi pa tudi bolj individualno z ljudmi na vasi. Tudi v »Našem delu« jih bom po potrebi obveščal. Želeti pa je, da se jih čimveč naroči na »Naše delo«. STREL ZLATA • Posebnih načrtov za reševanje določenih problemov zaenkrat še nimam. Dovolj bo, da se bom kot odbornik zavzemala za uresničenje vsega tistega, kar Je v programu občinske skupščine za obdobje 1969—72. Vendar odkrito povedano, v teh programskih izhodiščih za naše področje, t. j. za Zidani most, ni mnogo. • Naše občane žuli predvsem komunalna in stanovanjska ureditev kraja. Zato se bom zavzemala predvsem za ta problem (t. j. ureditev kanalizacije, vodovoda, razsvetljave, poti, zelenic, itd.). Vem pa, da se v tem pogledu da marsikaj urediti, saj so Zidanmoščani tudi sami pripravljeni marsikdaj prijeti za de- lo, samo če vidijo, da jim kdo pomaga. Zdi se mi, da je osebno zavzemanje odbornika za nek problem v tem, da problem dobro pozna, da je vztrajen in da ne popusti, če ve, da se nekaj lahko uredi in da ima prav. • Stik odbornika z volivci samo na zboru volivcev, kot je to navada, je absolutno premalo. Predlagam naslednje: Ce ima občan našega kraja kakršnokoli prošnjo, predlog ali zahtevo ali kritiko, naj mi jo pove, da jo lahko prenesem na sejo občinske skupščine. V ta namen sem pripravljena sprejemati in dajati informacije, morda enkrat mesečno ob uradnih urah krajevne skupnosti v domu Svobode (morda prvi ponedeljek v mesecu). V volilni enoti 27 — Jagnjenica, Stari dvor, Cimerno — se v tem trenutku postavljajo za reševanje zlasti naslednji problemi: Dograditi moramo do konca cesto Cimerno—Jelovo, jo posuti z gramozom in urediti kanalizacijo, da bo pripravljena za promet. Cesta 3. reda v dolžini 2 km _Stari dvor —Jagnjenica je še vedno brez "zaščitnega sloja. Tu so občani, podjetja in skupščina vložili svoj trud in prispevke v denarju, cestno podjetje pa, ki ima to cesto v oskrbi, še ni izpolnilo svoje obveze in jo prevleklo z zaščitnim slojem. Težko je odgovarjati občanom, zakaj tu propadajo njihovi vloženi prispevki. Področje volilne enote 27 je zelo obširno, potrebe pa so zelo različne. Še v tem letu bo treba rešiti vprašanje pitne vode za vas Jagnjenico od novega naselja do žage Peta Radeče. Predračun znaša 60.000,00 do 70.000,00 din. Dobro polovico tega bi prispevali občani in Peta Radeče'za svoj obrat žago. Za ca. 20.000,00 din bi pa morali dobiti od skupščine. Občani se zavzemajo, da bi se obnovilo obveščanje objav in razglasov na krajevni običaj. Kraj že nekaj let ne dobiva nobenih obvestil ne objav od občine; tako občani niso seznanjeni o novostih in delu skupščine. Naši občani imajo pokopališče v Svib-nem, kjer je umrljivost področja obeh enot — Svibna ln Jagnjenice — od 8 do 12 na leto. Dohodki pokopališča so zelo nizki 240,00 do 270,00 din letno. Pokopališče je obzidano s 4 do 7 m visokim zidom, starim nad 600 let. Zob časa ga načenja na več krajih, obnavljanje je zelo drago, ni pa zanj nobenih sredstev in prispevkov, razen dela občanov. V zadnjih 4 letih smo v to obzidje vložili ca. 12.000,00 din, od grobnine pa dobili le četrtino tega. Z volivci imam stike zelo pogosto, ker živim med njimi, prav tako pa pridem z njimi v stik v službi. Poleg tega sem z njimi v stiku na raznih sejah in sestankih, za večje zadeve pa sklicujemo tudi zbor občanov po Krajevni skupnosti. ŠUHEL ERNEST • Volilna enota 3, katera obsega nase-selja Strmca, Udmat, Kuretno in Šmihel, ima še precej nerešenih problemov, vendar smatram, da je predvsem treba urediti ceste in prebivalcem zagotoviti pitno vodo. Urejevanja cest se je že pred leti lotila Krajevna skupnost Laško z močnim sodelovanjem občanov. Tako nam je uspelo, da imamo v glavnem vse ceste poravnane z buldožerjem. Za ureditev in utrditev teh cest pa bo treba še mnogo truda ter znatnih sredstev, da bodo vsaj za silo prevozne. Glede vodovoda obstoja možnost za priključitev na mestni vodovod in to za naselja Udmat del in Strmca del. Za predele Kuretno, Šmihel in Krištof pa bo treba poiskati izvire in zgraditi črpaini sistem vodovodov. • Za rešitev teh vprašanj bo treba angažirati občane zainteresiranih področij, na drugi strani pa bi tudi Krajevna skupnost Laško ter Skupščina občine Laško morali sodelovati z dodelitvijo finančnih sredstev. • Stike z volivci bom imel neposredno. Posluževali se bomo področnih sestankov, zborov volivcev pa, če bomo reševali vprašanja širšega pomena. KOREN MARJAN • Kot zdravstveni delavec bo moje glavno delovno torišče zdravstvo in socialno varstvo. Na tem polju se bom v glavnem zavzemal za rešitev dveh šibkih točk, ki tarejo mesto Radeče: izgradnjo zdravstvenega doma — ta bi se morala začeti že pred dobrim poldrugim letom — in graditvijo otroškega vrtca. Obe ustanovi sta za kraj več kot le nujni. • Medtem ko je dolgoletno vprašanje obstoja zdravstvenega doma že rešeno in se bodo gradbena dela kmalu začela, pa je načrt o gradnji ustanove za otroško varstvo šele v povojih. Za uresničitev tega objekta bom pripomogel po svojih najboljših močeh kot član režijskega odbora za izgradnjo otroškega vrtca. • Stik med menoj in volivci si predstavljam na vsakem koraku, kjer človek pride v stik z delovnim človekom. In ne le na zborih občanov, sejah SZDL, krajevne skupnosti, Zveze komunistov. Kot član aktiva Mladih komunistov bom lahko na teh sestankih seznanjal svoje tovariše z rezultati dela skupščine in svojim delom. SKALIC STANISLAV 0 Mene osebno, verjetno pa tudi druge občane zanima, zakaj npr. v Rimskih Toplicah ni prodajalne dnevnih časopisov, kjer bi lahko kupili tudi cigarete, ne da bi bilo treba zaviti v gostilno. Nadaljnji problem je vzdrževanje ceste Rimske Toplice-Brstovnica—Lože—Lažiše, ki je v skrajno zanemarjenem stanju in se veliko uporablja Občani so vložili veliko truda in tudi denarnih sredstev, vendar bo to vse zaman, če ne bo ceste nihče popravljal in obnavljal. Se veliko podobnih problemov bi se našlo, vprašanje je le, kako jih reševati. P01 mojem mnenju bi morali občinska skupščina in občani najti skupno pot, ker bi bilo le s skupnimi napori mogoče urediti določene probleme. • Smatram, da bi izvoljeni odbornik naj bil tolmač želja in zahtev občanov v občinski skupščini, ta pa bi jih morala reševati po svojih najboljših močeh v prid občanov, ker bi se le na tak način dosegla povezava in zaupanje občanov v skupščino in odbornike. CESTNIK RUDI Za svoje delo, tovarištvo, požrtvovalnost, nesebičnost, človečnost in fizičen napor, kakor tudi za znanje in strokovnost, ki ga gasilci morajo obvladati pri opravljanju svojega humanega poslanstva, gasilstvo še vedno ni našlo tistega mesta v naši družbi — občini, ki mu gre. Ce samo bežno preletimo 1968. leto, je bilo v naši občini 13 požarnih intervencij, v katerih je sodelovalo skupaj 154 gasilcev ter opravilo 455 efektivnih ur. Skupna škoda teh požarov znaša 165.280,00 din. Rešenega imetja tako družbene kot privatne Lastnine pa lahko računamo, da ga je bilo za najmanj 5-krat toliko. Vse to je pripisati hitri intervenciji gasilskih društev, kakor tudi požrtvovalnosti gasilcev in občanov. Ce upoštevamo, da so vse te naporne akcije na prostovoljni bazi in da je za naše članstvo dovolj le zavest, da je intervencija uspela in je bilo čim-več rešenega premoženja, potem menim, da moramo opremiti društvo oz. njihove člane vsaj z najnujnejšim potrebnim orodjem in opremo, ter osebnimi zaščitnimi sredstvi. Za vse to pa so pičla proračunska sredstva premajhna. Zato se morajo društva ukvarjati z najrazličnejšimi prireditvami, da si ustvarijo vsaj nekoliko finančnih sredstev, s katerimi krijejo najnujnejše potrebe svojih društev. Smatram, da proračunska sredstva ki so odmerjena Občinski gasilski zvezi ne bi smela biti odvisna »OD DOBRE LETINE«, temveč moramo najti način o stalnem pritoku sredstev, ki se morajo namensko investirati v gasilstvo. Iz leta v leto se Laško širi, gradbenih objektov imamo pa vedno več. Požarnovarnostne mere pa so pri tem popolnoma opuščene. Vprašam se, kdo je za to odgovoren in kdo je dolžan namestiti hidrant-no omrežje in najosnovnejša gasilna sredstva v stanovanjskih zgradbah. Zakon o varstvu pred požarom obvezuje občinske skupščine, da so odgovorne za organizacijo gasilske službe, smatram pa, da bi moral upravni organ Skupščine občine Laško pri prevzemu gradbenih objektov in kontrolnih pregledih predpisati najosnovnejša gasilna sredstva. Naj navedem le dva primera: naselje »OTOK«, kjer živi nekaj sto stanovalcev, vse zgradbe pa so samo z enim stopniščem, nimamo prav nobenih sredstev za gašenje, upoštevajoč, da se pozimi uporablja in skladišči precejšnja količina lahko vnetljivih tekočin. Drug primer. Na Starem trgu je bilo pred leti odstranjeno staro hidrantno omrežje, dohodi do reke Savinje pa so popolnoma nedostopni. V primeru izbruha požara v tem delu mesta bi se verjetno spraševali, kdo je za to odgovoren, kdo je po zakonu dolžan obnoviti ož. urediti te najosnovnejše pripomočke za gašenje. Občani v novih naseljih plačujejo komunalni prispevek, verjetno je v tej ceni vkalkuliran tudi strošek za namestitev vodovodnih hidrantov, vendar jih do danes še ni opaziti. Smatram, da so to vsaj za moje pojme zelo akutni problemi, ki jih bomo marali preko svetov Občinske skupščine čimprej obravnavati in realizirati. Ob upoštevanju pomembnosti gasilskih organizacij v vseljudski obrambi je gasilstvu odmerjena velika odgovornost. Za tehnično opremljenost gasilskih društev je bilo dodeljenih nekaj finančnih sredstev iz naslova »Civilne zaščite«. Vendar smo s temi sredstvi delno izpopolnili tehnično opremo le matičnih društev kot sta Laško in Radeče. Stremeti pa bi morali, da z opremo izpopolnimo tudi teritorialna društva, ki v primeru potrebe odigrajo tudi pomembno vlogo. Cestnik Rudi, odbornik 9. volilne enote Volivce v svoji enoti bom skušal preko glasila »NASE DELO« obveščati o delu in o sklepih, ki bodo v zvezi z navedeno problematiko realizirani. Kot član sveta za splošne in notranje zadeve bom skušal realizirati pomanjkljivosti, predvesm s področja požarnega varstva. FRECE VLADIMIR • Ker sem odbornik za podeželje, vem, da je za moje volivce osnovno vprašanje dograditev cest po vaseh, da bi lahko pripeljal v vsako vas kamion. Zato se mislim za to zavzemati. Še posebno pa se mislim zavzeti za pregled kultur, ker vem, da je nastalo veliko sprememb, ne da bi bile davčne osnove popravljene. • V stalnem neposrednem stiku z volivci mislim z njimi osebno iskati rešitve v vseh njihovih težnjah, zato jih bom o svojem delu in delu skupščine sproti obveščal. MEJAČ GABRIJEL 0 Vsem občanom — volivcem so več ali manj znani gospodarski problemi v celotni občini. Posebej pa so zainteresirani za komunalne ureditve na območju naše volilne enote. Zbori volivcev so že sprejeli tovrstne sklepe za čimprejšnjo realizacijo predvidenih del kot je: asfaltiranje ceste Smarjeta—Ogeče, postavitev mrliške veže in drugo. Smatram, da je izgradnja predvsem teh objektov nujno potrebna, za kar se bom tudi osebno zavzemal. 0 Znano mi je, da so planirana sredstva za izvršitev teh investicij nezadostna. Da pa bi se kljub temu ta dela v popolnosti izvršila, predlagam občanom, da ta sredstva dopolnimo s prostovoljnim delom, kjer bo to mogoče (izkop temeljev, urejanje bankin itd.). 0 Ze sama predlagana oblika sodelovanja volivcev pri reševanju komunalnih potreb bo zahtevala stalne in pogoste stike z njimi. Seveda pa bom sporazumno z družbeno političnimi organizacijami in krajevno skupnostjo izkoristil vsako priložnost za posvetovanja z volivci pred soodločanjem v občinski skupščini o zadevah, ki se neposredno nanašajo na našo volilno enoto. ODBORNIKI ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SO POVEDALI KOVAČ FRANC ERJAVEC JOŽE, dipl. ing. arh. • Volilna enota, v kateri sem bil Izvoljen je po panogah dejavnosti zelo heterogena, saj jo sestavljajo: stanovanjsko gospodarstvo, urbanizem, urejanje in oddajanje zemljišč, bančništvo in zasebna obrt ter delno trgovina (INA). Načrtov oziroma programov za vsako od navedenih dejavnosti še nimam; lahko pa rečem, da imam za področje svoje dejavnosti, to je stanovanjsko gospodarstvo in urbanistično načrtovanje, dokaj jasna stališča in program, ki bo potreben za smotrn razvoj občine. Slednja ugotovitev se nanaša tudi na ostale dejavnosti te vo-'ilne enote, vendar s to razliko, da se bom moral predhodno temeljiteje seznaniti z njihovimi problemi, da bi se lahko v občinski skupščini prizadeval za uveljavljanje načrtovanega dela na vseh področjih družbenega in zasebnega dela-, ki bo temeljilo na strokovnih ugotovitvah in družbenih interesih. Kot občinski odbornik nimam namena zastopati šarilo interese tistih ki so glasovali za; temveč tudi tiste, ki so glasovali proti meni ali pa niso imeli nobene teh dveh možnosti. Pri slednjem mislim na vse tiste dejavnike, ki predstavljajo predvsem širši družbeni interes, kot npr. razvoj šolstva, kulturnih in športnih dejavnosti, učinkovitejši razvoj zdraviliško-turističnega gospodarstva, gostinstva, trgovine, obrti, itd. • Rešitev nekaterih problemov in dejavnosti iz predhodnega odgovora vidim predvsem v odpiranju občinskih meja za poslovne interese izven občinskih partnerjev, kot npr. v trgovini, gostinstvu, turizmu vseh vrst in v tehnološki in fizični integraciji sorodnih dejavnosti. Posebno garancijo za uveljavljanje posameznih panog gospodarstva in njegove družbene režije vidim v zadostno' izobraženih strokovnih kadrih, za to se bom zavzemal, da se omogoči vsem tistim, ki kaj vedo, znajo in hočejo, da razvijejo svoje sposobnosti pri oblikovanju družbenih interesov. Med družbene interese prištevam tudi tisto obrt, ki nujno dopolnjuje industrijsko proizvodnjo in kateri ne škoduje razdrobljenost proizvodnih sredstev, tehnologije in kapitala. 2e v naprej lahko rečem, da bodo za moj »da« v občinski skupščini potrebni zadostni — strokovno utemeljeni argu- NOVAK JOŽE, ING. AGRONOMIJE 0 Kot odbornik zbora proizvajalcev Skupščine občine Laško iz skupine kmetijstva se bom zavzemal za rešitev kmetijskih problemov v okviru občine. Pri tem mislim predvsem na nadaljnje izvajanje že sprejetih predpisov o davčnih olajšavah za kmete, ki se specializirajo v tržno proizvodnjo. Smatram, da je to ukrep, ki je doslej eden najpomembnejših za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Prav tako bom prispeval po svojih močeh pri oblikovanju predlogov republiški in zvezni skupščini za rešitev vrste kmetijskih vprašanj. • Agrarni problemi so silno široki in povezani s celotno gospodarsko situacijo v državi in izven nje, zato lahko skupščina, kakor tudi posamezniki, prispevajo le v okviru celotnih državnih ukrepov. V okviru občine se bom zavzemal za korektno izvajanje predpisov in sploh gospodarske politike. • Na delovnem mestu v Kmetijski zadrugi Laško imam vsakodnevne stike s kmetijskimi priozvajalci. Posebno v zimskem času imamo več sestankov in ob tej priložnosti bomo vsekakor lahko obravnavali pobude volivcev ter sklepe skupščine, ki se nanašajo na volivce kmetijskega področja. menti in prikazan resničen družbeni interes. V tej zvezi lahko rečem, da bom nasprotoval vsakemu poizkusu podrejanja družbenih interesov v korist posameznih grupacij ali posameznikov. Eden od osnovnih principov ki jih bom zastopal v občinski skupščini bo tudi v uveljavljanju enakih kriterijev do vsakega občana. 0 Volilna enota, katero predstavljam v občinski skupščini je zelo pestra z dejavnostmi; to pa je tudi eden od večjih problemov, kako vzdrževati stalne stike z volivci. Z večino volivcev imam sicer poslovne stike, vendar obstaja po mojem mnenju resna težava, kako zbrati vse te volivcev iz različnih dejavnosti npr. na zboru volivcev. Poseben problem, ki je po mojem mnenju v večini primerov objektivnega značaja, predstavljajo zasebni obrtniki, ki so vključeni v to volilno enoto. Obrtnikov je v tej volilni enoti ca. 85 in po večini nimajo več zaposlenih, zato povzroča npr. udeležba na sestanku zaporo lokala za tisti čas. Iz razloga, da je obrtnike težko zbrati na skupnem sestanku, bo tudi vsaj v začetku težko zastopati njihove interese pred občinsko skupščino. Se posebno zato, ker ne obstoja ustrezna organiziranost obrtnikov. Mnenja sem, da bi morali imeti zasebni obrtniki »občinsko obrtniško zbornico« ali- sindikat ter da bi v prihodnje volili tudi svojega odbornika. No, ker je sedanje stanje na tem področju neurejeno in dejstvo, da bom v tem mandatnem obdobju zastopal tudi zasebne obrtnike, se bom moral pogosteje posvetovati z njimi, kar v njihovih delavnicah ali lokalih. Nekoliko računam tudi na to, da bomo v prihodnjem obdobju vendar uspeli zbrati tudi obrtnike na skupen sestanek, če bodo na dnevnem redu njihovi problemi. Za ostale dejavnosti, ki predstavljajo družbeni sektor, nisem toliko v skrbeh, saj je njihova organiziranost na dosti višji stopnji. Izjemo bodo verjetno predstavljali le delavci v gradbeništvu, ki se hitro menjujejo in s tem preprečujejo kontinuiteto svojih zahtev in stališč. Poleg omenjenih možnosti dogovarjanja z volivci računam tudi na »Naše delo«, kjer naj bi bili objavljeni prispevki o tekočem obveščanju volivcev. 0 Zaenkrat nimam nobenih posebnih načrtov za rešitev določenih problemov. Zavzemal se bom za vse napredne in realne rešitve problemov, ki jih bo morala reševati občinska skupščina, zlasti pa za rešitev materialnih in ostalih problemov šolstva, prosvete ter kulture v naši občini v mejah možnosti. 0 Kot izvoljen odbornik svoje volilne enote (VPD Radeče, osnovna in glasbena šola v Radečah) bom obveščal svoje volivce na zborih delovnih skupnosti in na drugih podobnih sestankih o delu občinske skupščine in o svojem delu. BO (NE BO) SAMOPOSTREŽNA V RIMSKIH TOPLICAH? VIZOVIŠEK STANKA • Trenutno je najbolj pereče stanje centralne šole v Rimskih Toplicah. V taki zgradbi je nemogoče izobraževati in vzgajati. Drugi problem je prešolanje otrok v višje razrede iz Jurkloštra in Henine. Nujno je — da se odpravi diskriminacija: mesto — vas in se nudi tudi tem otrokom enaka izobrazba kot mestnim. 5 Danes si ne moremo več predstavljati celovite osebnosti upravljavca in občana brez izobrazbe — saj je le-ta za humanizacijo družbenih odnosov vse bolj pričujoča. Ne moremo govoriti o sodobni osnovni šoli — če je nimamo. Z vso doslednostjo in če bo le v moji moči se bom zavzemala in zahtevala pri forumih — ki so za to odgovorni — za čimprejšnjo izgradnjo nove šole v Rimskih Toplicah — vendar pa pod nobenim pogojem — ne v taki obliki — da bi zaradi tega zanemarjali potrebe podružnične šole. Pa še nekaj: moji tovariši so pripravljeni požrtvovalno in odgovorno delati še naprej — če bo njihovo delo spet dobilo svojo vrednost in se primerno stimuliralo. 6 O svojem delu in delu skupščine bom obveščala svoje volivce na konferencah UZ in občasnih sestankih, ki bodo sklicani na željo mojih volivcev. OTROŠKO RESNICA NA ZAGOVORE Dogodilo se je nedavno tega na zboru volivcev, na katerem je bila prisotnih ena petina' vseh volilnih upravičencev območja, za katero je bil zbor sklican. Po uvodnih formalnostih z izvolitvijo organov zbora je delo potekalo po dnevnem redu. Diskusija je postajala vse živahnejša in glasnejša. Kritično so bili obdelani vsi najbolj boleči problemi volilne enote ter dani tudi konkretni predlogi za odpravljanje in reševanje teh mnogoterih težav. Da bi ti predlogi prišli v originalni obliki na merodajna mesta, jih je zapisnikar zbora sproti marljivo beležil. Ko pa so prišle na vrsto delikatnejše zadeve, je delovni predsednik odredil, da se o njih volivci izjavijo z javnim glasovanjem. V razpravi oblikovane predloge so prisotni soglasno potrdili z dvigom rok. Na vprašanje predsedujočega, če je kdo od prisotnih proti ali če se je kdo glasovanja vzdržal, se ni oglasil nihče. V razpravi oblikovani sklepi in izidi glasovanja so bili vpisani v zapisnik, ker bi se nasprotno smatralo za potvarjanje javne listine. Nekaterim »nenavzočim« pa takšni sklepi kot jih je zbor sprejel in prikazal zapisnik, niso bill pogodu, so dvomili v izid glasovanja in v podatke navedene v zapisniku. Hoteli so predsedujočega na zagovor, zakaj je dal takšne predloge sploh na glasovanje in zapisnikarja, zakaj je te stvari tako zapisal v zapisnik. Tu pa se sedaj ta zapis konča In se vsiljuje vprašanje — ali smemo vedno napisati tako, kakor vidimo in slišimo? VARSTVO V RADEČAH Prebivalce Rimskih Toplic zanima, če bo v letošnjem letu v Rimskih Toplicah zgrajena, oziroma če bodo v letu 1969 sploh pričeli graditi samopostrežno trgovino, kot je bilo pojasnjeno na zborih volivcev, ali pa bo, kot 1968. leta, ostalo samo pri obljubah. P. A. Na gornje vprašanje nam je oddelek za gospodarstvo in finance občine Laško posredoval naslednji odgovor: »Gradnja samopostrežne trgovine v Rimskih Toplicah se je resda precej odmaknila. Razlogov za to je več. Najprej je treba omeniti nesoglasje glede lokacije, nato vprašanje kritja stroškov komunalne ureditve okolice trgovine in slednjič pridobitev zemljišča. Medtem ko sta prvi dve vprašanji rešeni, ostaja še vprašanje pridobitve zemljišča. Toda tu je že bil dosežen sporazum, vendar — kakor nam je znano, pogodba še ni podpisana. Če ne bodo nastopile kakšne nepredvidene težave, gre torej očitno le še za formalni podpis pogodbe. Čim bo tudi to urejeno, obljublja investitor, da bo z deli takoj pričel. To pojasnilo dajemo le toliko, kolikor smo pri vseh teh vprašanjih sodelovali, razumljivo pa je, da ne moremo dajati dokončnih obljub v imenu investitorja. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE Nedvomno je otroško varstvo področje, ki mu je v naši občini potrebno posvetiti več družbene in javne pozornosti. Razen varstva predšolskih otrok v Laškem, na območju občine ni institucije niti objekta namenjenega za varstvo in igro naših malčkov. Temu neugodnemu stanju se končno napoveduje konec in lahko v bodoče z optimizmom pričakujemo hitrejši in načrten razvoj otroškega varstva. Jamstvo za boljše perspektive pri razvoju otroškega varstva sta gotovo zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji, ki zagotavlja sigurna sredstva občini in republiki, namenjena za razvoj otroškega varstva in perspektivni ter letni program razvoja otroškega varstva v naši občini, ki obetata načrten postopen razvoj otroškega varstva v občini. Kot prva naloga za realizacijo omenjenih programov, bo gradnja objekta za varstvo predšolskih otrok v Radečah. Z gradnjo objekta naj bi se pričelo vsaj v aprilu tega leta, svojemu namenu pa naj bi bil izročen ob dnevu republike. Objekt bo stal na parceli med telovadnim domom in stadionom. Poleg objekta bo zgrajeno tudi ustrezno otroško igrišče. Otroško varstveni objekt bo sodobno grajen in opremljen. Njegova kapaciteta bo zadostovala za varstvo 40—50 predšolskih otrok (otroci od 3 do 7 let starosti). Pri načrtovanju in gradnji objekta se bo upoštevala možnost razširitve za povečanje kapacitete varstva predšolskih otrok ali za dograditev otroških jasli (varstvo dojenčkov), odvisno od tega, kakšne bodo v bodoče potrebe. Stroški za gradnjo in opremo objekta (brez igrišča) bodo znašali približno 280.000 dinarjev (28 milijonov starih dinarjev) in bodo kriti iz že zbranih namenskih sredstev v znesku 60.000 din, dotacije proračuna v znesku 30.000 din, prispevkov delovnih organizacij v znesku 70.000 din in kreditnih sredstev v znesku 120.000 din. Za gradnjo objekta za otroško varstvo bo prebit led dolgoletne stagnacije na tem področju ter lahko upamo, da bo vsako naslednje leto prineslo kaj novega za boljše varstvo in vzgojo naših malčkov. JOŽE KOS Posebnosti novega zakona o narodni obrambi 11. februarja 1969 je Zvezna skupščina sprejela nov zakon o narodni obrambi in zakon o vojaški obveznosti. Zaradi izrednega pomena, ki ga ima zakon o narodni obrambi za našo deželo predvsem zaradi novega koncepta splošne narodne obrambe, želimo seznaniti bralce z nekaterimi posebnostmi novega zakona predvsem pa z novimi nalogami naših delovnih ljudi, delovnih in drugih organizacij in družbeno-političnih skupnosti od zveze do občine. Zelo pomembna so uvodna načela zakona o narodni obrambi, iz katerih na kratko povzemamo naslednja: Socialistična Jugoslavija priznava za opravičene samo narodnoosvobodilne vojne ter obrambne vojne napadenih dežel zoper napadalce. Socialistična Jugoslavija se pripravlja za splošno narodno obrambo za primer, če bi bila napadena. MARTIN KOLARIČ Izhajajoč od značaja sodobne vojne kot oboroženega spopada, v katerem ni meje med fronto in zaledjem, gradi socialistična Jugoslavija svojo koncepcijo splošne narodne obrambe, kot edino možno obliko zoperstavljanja oboroženim napadom sovražnika. Pri tem so zlasti poudarjene pravice in dolžnosti občanov, delovnih in drugih organizacij ter družbeno-političnih skupnosti do narodne obrambe naše dežele. To so predvsem: — pravica in dolžnost delovnega človeka in občana, da se bojuje za ohranitev svoje svobode in neodvinosti dežele; — pravica in dolžnost vsake delovne in druge organizacije, da mobilizira svoje pripadnike in materialne sile za opravljanje obrambnih nalog vse skupnosti; — pravica in dolžnost vsake družbenopolitične skupnosti, da organizira splošno narodno obrambo in neposredno vodi boj za uspešno zoperstavljanje napadalcu. Nihče nima pravice preprečiti občanom socialistične Jugoslavije, da se ne bi z orožjem v roki bojevali zoper napadalca. Oborožene sile tvorijo eno samo celoto, organizirane so pa v formacijah Jugoslovanske ljudske armade in v formacijah teritorialne obrambe. V danih vojnih razmerah lahko postanejo teritorialne enote glavni nosilec oboroženega boja. S tem da odločno brani svojo samoupravno pot v socializem, izvršuje socialistična Jugoslavija tudi svoje internacio-nalistične obveznosti pri graditvi brezrazredne družbe, družbe brez napadov in vojn. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveza komunistov predstavljata glavno moralno-politično in gonilno silo pri organiziranju narodne obrambe in pri splošni narodni obrambni vojni. Iz vsega tega izhaja, da novi zakon predvideva angažiranje vseh materialnih in duhovnih sil za obrambo socialistične Jugoslavije. Po novem zakonu sestavljata torej oborožene sile Jugoslavije JLA in teritorialna obramba. Novost pri tem je, da je svoje mesto v okviru oboroženih sil dobila tudi teritorialna obramba, kar je zlasti važno za organizacijo vseljudske obrambe. Teritorialno obrambo tvorijo: a) ENOTE TERITORIALNE OBRAMBE, katere ustanavljajo občine, pokrajine in republike, po potrebi pa tudi delovne in druge organizacije; b) SLUŽBE TERITORIALNE OBRAMBE, kamor spadajo izvidniške, obveščevalna, alarmna in druge službe, katere so dolžne ustanoviti družbeno-politične skupnosti, pri nas konkretno občina. Te službe v primeru vojne zbirajo podatke o vojnih dejstvih sovražnika ter z alarmi obveščajo prebivalstvo o pretečih nevarnostih, predvsem o nevarnostih zračnih napadov sovražnih avionov, gi- banja radioaktivnih oblakov ali padavin v primeru atomskega napada, o pojavih bojnih strupov ali bioloških agensov, povzročiteljev nalezljivih bolezni itd. Za zaščito prebivalstva je ta služba še posebno pomembna. V tesni povezavi s civilno zaščito bi ta služba uspešno delovala in varovala materialna sredstva in življenja občanov, če bo seveda prebivalstvo pravilno poučeno, kako mora v posameznih primerih ukrepati ter če bo disciplinirano izvrševalo povelja pristojnih organov. Odsek za narodno obrambo bo v kratkem začel z razdeljevanjem posebnih brošur »KAKO SE ZAŠČITIMO V VOJNI«. Te brošure bo prejelo vsako gospodinjstvo zastonj, bo pa dragocen pripomoček slehernemu občanu, ker v poljudni obliki pojasnjuje, kako zaščititi sebe in imetje ter pomagati sočloveku v primeru vojne ali elementarnih nesreč. Ker bomo brošure delili preko krajevnih skupnosti, prosimo tako vodstva krajevnih skupnost kot občane za pomoč in razumevanje. V teritorialno obrambo je vključena tudi milica, ki se v vojni dopolnjuje z vojaškimi obvezniki ter opravlja poleg svojih rednih še posebne naloge. Pri obravnavi pravic in dolžnosti družbeno-političnih skupnosti bi se omejili predvsem na pravice in dolžnosti občine. Občina mora sprejeti svoj načrt za obrambo (razvojni načrt) in načrt za delo v vojnih razmerah (vojni načrt). S pomočjo teh načrtov se v okviru ekonomskih možnosti občine planirajo sredstva in ukrepi za uspešno vodenje narodne obrambe občine. Za vodenje_ zadev narodne obrambe so občine dolžne ustano- viti pristojne upravne organe. Iz tega sledi, da tudi novi zakon predvideva v občini upravni organ za narodno obrambo (v laški občini je to odsek za narodno obrambo). Poleg tega daje zakon tem organom tudi pravico opravljati inšpekcijo zadev iz njihove pristojnosti. Tu je mišljena predvsem kontrola glede izvrševanja zadev narodne obrambe s strani delovnih in drugih organizacij ter upravnih organov. Za vodstvo celotne teritorialne obrambe in civilne zaščite v miru in vojni ustanovi občina STAB ZA NARODNO OBRAMBO. Ta štab ima v miru in vojni zelo veliko pristojnosti. V miru planira razvoj celotne teritorialne obrambe (vojaške enote, službe teritorialne obrambe in civilno zaščito), skrbi za njihovo bojno pripravljenost in strokovno usposobljenost, v primeru vojne pa poveljuje z enotami in vodi akcije skupno z enotami JLA, oziroma vodi oborožene enote v zaledju sovražnika v primeru začasne okupacije našega ozemlja. Občinski štab za narodno obrambo je podrejen Republi- škemu štabu za narodno obrambo, ki v vojni poveljuje vsem enotam oboroženih sil na ozemlju, ki ga je začasno zasedel sovražnik. Izkušnje iz NOB nam dokazujejo, da je tak način vodenja vseljudskega odpora najuspešnejši ter da pridobljene izkušnje lahko s pridom uporabimo v morebitni bodoči vseljudski obrambni vojni. Občina kot osnovna družbeno-politična skupnost opravlja poleg teh še naslednje zadeve: — opremlja in izobražuje svoje enote in službe teritorialne obrambe; — organizira civilno zaščito na svojem ozemlju; — skrbi za pouk na osnovnih in srednjih šolah v zvezi z obrambo in zaščito; — organizira pouk prebivalstva za obrambo in zaščito ter pouk svojih enot in služb teritorialne obrambe; V vojni občina na svojem ozemlju: — organizira in vodi delo svojih organov, gospodarstva in družbenih služb; — mobilizira ljudi in materialna sredstva; — organizira teritorialno obrambo in civilno zaščito; — vodi na svojem ozemlju splošni narodni odpor. Novi zakon o narodni obrambi daje na splošno zelo velike in odgovorne naloge v pristojnost občine. Občina postaja s tem tista osnovna celica, ki bi v morebitni vojni v okviru našega koncepta vodenja obrambe in osvobodilne vojne odigrala odločujočo vlogo. Menimo, da je to še en vzrok več, da mora biti sleherni naš občan seznanjen s temeljnimi načeli novega zakona, da mora najti svoje mesto v obrambni strukturi civilnega ali vojaškega sektorja priprav, da bi bil v primeru potrebe sposoben prispevati svoj delež za obrambo neodvisnosti in svobode naše socialistične domovine. Ker nam prostor ne dovoljuje, da bi celotno snov obeh zakonov obdelali v enem članku, bomo celotno materijo obdelali v nadaljevanjih. V prvem nadaljevanju bomo prikazali: Pravice in dolžnosti delovnih in drugih organizacij na področju narodne obrambe: pravice in dolžnosti občanov (vojaška obveznost, služba v civilni zaščiti, delovna obveznost ipd.) enote civilne zaščite ter pouk za obrambo in zaščito. Vse občane, ki žele podrobnejša pojasnila (izven pravnih nasvetov) prosimo, da pošljejo svoja vprašanja na uredništvo »Naše delo«. Z veseljem bomo podrobneje obdelali vsa vprašanja, ki niso dovolj jasna ali celo pomanjkljivo podana. PRIPRAVE MOŠTVA ZA DEKONTAMINACIJO (RAZKUŽEVANJE) Novi predpisi s področja zemljiške politike Zvezna skupščina je po obširni in vsestranski razpravi februarja lani sprejela zakon o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi. Oboje objavljeno v Uradnem listu SFRJ, št. 5/68. S prvo navedenim zakonom je deloma spremenjen zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč iz leta 1958. Prečiščeno besedilo zakona o razlastitvi pa je objavljeno v Uradnem listu SFRJ, št. 11/68. Poglavitni namen novosprejetih zakonov je njihova uskladitev z ustavnimi določili, hkrati pa tudi z duhom sedanje faze družbene in gospodarske reforme. Navedena zakona izhajata iz dveh osnovnih druž-beno-političnih karakteristik zemljiške politike v Jugoslaviji, ki naj veljajo v prihodnjem obdobju: 9 mestno oziroma zemljiško rento, ki se z razvojem tržnih odnosov vse bolj manifestira, naj zajema družba in jo usmerja v izgradnjo objektov mestne infrastrukture; 9 še nadalje se obdrži institucija nacionalizacije stavbnega zemljišča kot oblika pridobivanja zemljišč v primerih, kadar to najbolj ustreza. NAJBOLJ BISTVENA DOLOČILA ZAKONA V prvi vrsti naj opozorim na določilo, po katerem gre prejšnjim imetnikom pravična odškodnina po zakonu o razlastitvi. O pravični odškodnini bomo podrobneje razpravljali, ko bomo obravnavali zakon o razlastitvi. Drugo važno določilo navedenega zakona je, da se določajo stavbna zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja z republiškim zakonom in ne več kot pri zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč z odločbo občinske skupščine, potrjeno po republiškem izvršnem svetu. Opozoriti je pa na to, da doslej še ni bil sprejet republiški zakon o določitvi novih stavbnih zemljišč, ki bodo po tem zakonu postala družbena lastnina. Za stavbna je namreč mogoče določiti tista zemljišča, ki so urbanistično že zazidana ali je zanje sprejet zazidalni načrt, če naj bodo v celoti ali v večjem delu zazidana najkasneje v desetih letih od dneva, ko začne veljati republiški zakon. Razen teh določil je značilno to, da ne samo prejšnji lastniki, katerih zemlja preide v družbeno lastnino po določilih novega zakona, marveč tudi prejšnji lastniki zemljišč, ki jim je bila zemlja nacionalizirana po zakonu o nacionalizaciji iz 1. 1958, lahko prenašajo pravico uporabe do zemljišča, ki je postalo družbena lastnina in prednostno uporabo zemljišča prejšnjih lastnikov (glej 40. člen zakona o nacionalizaciji) samo na zakonca, potomce, posvojence, starše in posvojitelje. S tem so z dnem 15. 2. 1968 prenehala veljati obvezna tolmačenja 39. in 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. BOJAN TAJNŠEK Posebno pa je poudariti, da dobi prejšnji lastnik zemljišča, ki je postalo družbena lastnina, odškodnino po tem zakonu samo za zemljišča, ki postanejo družbena lastnina po prej omenjenem republiškem zakonu. Za prej nacionalizirana zemljišča pa se do nadaljnjega določa odškodnina po dosedanjih predpisih o odškodnini. S tem obstoja zaenkrat dvotirnost v določanju odškod- Na splošno velja ugotovitev, da oskrba s pitno vodo ni najbolj zadovoljiva po šolah v laški občini. Vzrok za to je deloma v hitrejši razširitvi naselij in industrije, kot pa je povečanje zmogljivosti obstoječih vodooskrbnih naprav, deloma pa tudi v raztresenosti šolskih objektov na podeželju. Prav tu je najbolj občutno pomanjkanje vodnih izvirov, saj se večina prebivalstva in jasno tudi šolarjev oskrbuje s pitno vodo iz vodnjakov, mlak ali celo kar iz potoka. Šole v Brezah, Jagnjenici in Se-dražu so sicer priključene na vodo- nin za stavbna zemljišča, ki so že in ki bodo družbena lastnina. Odškodnino za zemljišče, ki je postalo družbena lastnina po zakonu o določanju stavbnega zemljišča, dobi prejšnji lastnik izplačano v petih letih od dneva, ko je zemljišče izročil občini ali drugemu uporabniku, in sicer v enakih letnih obrokih. To odškodnino dobi prejšnji lastnik izplačano v 15 dneh od dneva, ko jo občina prejme od uporabnika. Tudi v tem je razlika pri izplačilu odškodnine napram zemljiščem, ki so postala družbena lastnina po zakonu o nacionalizaciji iz 1. 1958. Ob zaključku navedb bistvenejših določil zakona o določanju stavbnega zemljišča iz 1. 1968 je omeniti še, da pravice uporabe zemljišč, ki je pod stavbo in zemljišča, ki je potrebno za njeno normalno rabo, ni mogoče prenašati same zase. (Nadaljevanje v naslednji številki) vodno omrežje, vendar vode v sušnih obdobjih primanjkuje. Oskrba z vodo bo sicer urejena na šolah Vrh nad Laškim in Svibno, ko bosta priključeni na lokalni vodovod, vendar bo vprašanje komunalne higiene na šolah Sedraž in Lokavec ostalo še naprej kritično. Za ti dve šoli pripravlja celjski zavod za zdravstveno varstvo, ki o-pravlja tudi redne laboratorijske preglede vseh vodovodnih virov, načrt za ureditev težnostnega in črpal-nega vodovoda. Trenutno stanje, kakršno je, terja torej hitrih akcij za rešitev tega problema! Jure Jan SOLA NA VRHU — Kakor nekoč se tudi še danes oskrbuje z vodo iz primitivnih vodnjakov Šote in njihova oskrba s pitno vodo NA KMEČKI OHCETI »PIVO IN CVETJE DVA PARA NOVOPOROČENCEV ZA LETOŠNJO PRIREDITEV »PIVO IN CVETJE 1969« STA SE ZA KMEČKO OHCET ODLOČILA IN PRIJAVILA DVA PARA NOVOPORO-CENCEV, KI BOSTA TA DAN ZARES SKLENILA ZAKONSKO ZVEZO. TO STA: SLIMŠEK DARKO IN PFAJFER JOŽICA TER KRIŽMAN IGOR IN ZAHRASTNIK MARJANA. Ženin KRIŽMAN IGOR je rojen 31. maja 1945 v Kutini. Po poklicu je ekonomist. Pravkar zaključuje nalogo za diplomo II. stopnje in je od začetka letošnjega leta v službi kot pripravnik za strokovnega sodelavca v Biroju za operacijske in tržne raziskave v Ljubljani. Visok je 185 cm, tehta 75 kilogramov, oči ima zelene, lasje so svetlokostanjevi. Njegova nevesta bo ZAHRASTNIK MARJANA, rojena 17. septembra 1945 v Radečah. Po poklicu je uslužbenka in je kot vodja administrativnega in finančnega poslovanja zaposlena pri Občinskem sindikalnem svetu v Laškem. Oči ima sivozelene, lase črne, visoka je 172 cm in tehta 61 kg. Ženin SLIMSEK DARKO je rojen 15. decembra 1946 v Laškem. Je kvalificiran pivovar in sladar ter zaposlen kot varilec piva v Pivovarni Laško. Oči ima rjave, lase kostanjeve, visok je 177 cm in tehta 72 kilogramov. Njegova nevesta bo PFAJFER JOŽICA. Rojena je 27. januarja 1951 v Tevčah. Je delavka in dela kot vla-gateljka steklenic pravtako v Pivovarni Laško. Tehta 60 kilogramov, visoka je Ì61 cm, ima modre oči in je plavolaska. Njun prvi skupni cilj na novi življenjski poti bo čimprej dograditi hišo in se tako popolnoma osamosvojiti. Vsem štirim kandidatom za novo zakonsko zvezo smo zastavili nekaj vprašanj . NASA VPRAŠANJA: • S čim se ukvarjate v prostem času? • Kaj je vaš konjiček? • Kaj najraje čitate? • Kakšno glasbo ljubite? • Ali se ukvarjate s športom in kakšnim? • Zakaj ste se odločili za sklenitev zakonske zveze prav ob tem prazniku »Pivo in cvetje 1969«? so nam vsi po vrsti takole odgovorili: SLIMŠEK DARKO Drugi par na tej ohceti bosta novoporočenca: SLIMSEK DARKO PFAJFER JOŽICA Prosti čas porabim za gradnjo hiše ali za honorarno delo. Pravega prostega časa skoraj nimam. Ce pa se le da, si zaigram na harmoniko ali gitaro. Najbolj vesel sem, če imava oba prosto soboto ali nedeljo, da lahko greva na izlet, v kino ali na ples. Moj konjiček je zbiranje etiket s pivskih steklenic iz raznih držav, pa tudi glasba. Ko sem služil vojaški rok in pred njim, sem zelo rad segal po knjigah. Čtiva nisem izbiral, najraje pa sem prebiral pustolovske romane. Sedaj še za tako lepo knjigo nimam več časa. Upam, da se bo kmalu obrnilo na bolje. Rad poslušam črnske duhovne pesmi, dobre popevke in kvalitetno narodno glasbo. Do običajnih športov nimam posebnega veselja. Rad pa veslam in plavam. V zimskih mesecih drsam. Za sklenitev zakonske zveze na tej prireditvi sem se odločil, da mi bo ta pomemben dan v življenju ostal še v lepšem in trajnejšem spominu kot bi sicer. 1969« PFAJFER JOŽICA Nimam veliko prostega časa, ker je po službi doma še vedno dovolj za postoriti: čiščenje, pranje, likanje. Sicer pa to delo opravljam z veseljem in me prav nič ne utruja. Rada hodim na izlete brez cilja. Ni treba daleč, le toliko, da se spremeni okolje in pokrajina. Rada hodim na ples ali v kino. Posebno veselje imam z zbiranjem gramofonskih plošč od popevk ali narodnozabavnih pesmi. Najraje čitam črtice slovenskih pisateljev in njihova dela. Rada prebiram tudi domače revije, predvsem takšne, v katerih je za vsakega nekaj. Ljubim zabavno glasbo vseh vrst. Od zimskih športov se najbolj navdušujem za smučanje, poleti pa za plavanje. Želela sem si, da bi mi poroka ostala v čim lepšem spominu, zato se mi ni bilo težko odločiti prav za dan te prireditve. KRIŽMAN IGOR Med tednom prostega časa skoraj nimam (služba in študij za diplomo). Kolikor mi ga vendar ostane, najraje preživim ob šahiranju, branju, križankah ali v družbi prijateljev. Soboto in nedeljo Imam rezervirano za obisk pri Marjani in skupne izlete z njo. Trenutno najbolj aktualen konjiček mi je iskanje stanovanja v Ljubljani. Tolstoja, Hemingwaya, Joycea, Sartra. Od resne glasbe: opera in jazz. Zabavna glasba: dixiland. Ostalo: narodne pesmi, najraje v izvedbi moškega okteta. Športno se udejstvujem v smučanju, namiznem tenisu in lahki atletiki. Poroka se mi zdi tako pomembna odločitev, da jo želi vsakdo ohraniti v čim lepšem spominu vse življenje. Prepričan sem, da je tradicionalna prireditev »Pivo in cvetje«, zlasti pa »Kmečka ohcet« v njenem okviru najprimernejši, enkraten in iz vsakdanjosti izstopajoč dogodek, ki mi bo za vedno ohranil prijeten spomin na trenutke, ki odločajo o poteku vsega mojega bodočega življenja. ZAHRASTNIK MARJANA Cas poleg službe uporabljam za dopolnilni izobraževalni študij in pomoč doma. Moj konjiček je zbiranje razglednic. Literarna dela, ki obravnavajo področje medicine. Vse vrste glasbe, ker nimam posebnega nagnjenja za določeno zvrst glasbe. Zelo pri srcu mi je smučanje. »Kmečka ohcet« v okviru prireditve »PIVO IN CVETJE« ima zame poseben čar, ker sem pred štirimi leti že sodelovala kot »nevesta« čeprav takrat še ni šlo zares. Vendar mi je že takratna namišljena poroka ostala v trajnem spominu, zato sem si od takrat vedno želela, da bi tudi resnični usodni »da« lahko Izrekla v takem enkratnem In nepozabnem vzdušju. Program prireditev za »PIVO IN CVETJE 1969« Bralcem našega lista posredujemo razpored posameznih prireditev, ki so na programu v času od 2. do 6. julija 1969 za praznik »Pivo in cvetje 1969«. SREDA, 2. JULIJA ob 18. uri — Slavnostna seja Občinske skupščine ob 19. uri — Žalna komemoracija pred spomenikom NOB v Laškem ob 20. uri — Slavnostna akademija v domu »Dušan Poženel« v Laškem ČETRTEK, 3. JULIJA — Nogometni turnir v Radečah — Šahovski ekipni turnir v Laškem ob 16. uri — Rokometni turnir v Radečah ob 20. uri — Večerni tek v Laškem Razgovor z »OLIMPIJCI« v dvorani doma »Dušan Poženel« v Laškem ob 14. uri ob 15. uri ob 21. uri PETEK, 4. JULIJA — Tekmovanje lovskih družin v Laškem — Promenadni koncert v Laškem — Otvoritev hortikulturne, lovske in filatelistične razstave, razstave likovnih umetnikov — amaterjev in razstave »100 let gasilstva« v Laškem — Tekmovanje ekip osnovnih šol: »OBČINA LAŠKO V NOB« — Celjsko gledališče: »VESELE VINDSORČANKE« -uprizoritev na prostem. Sledi zabava in ples ob 7. uri ob 15. uri ob 16. uri ob 17. uri ob 20. uri SOBOTA, 5. JULIJA ob 9. uri — ob 14. uri — ob 16. uri — ob 21. uri — ob 21,30 - mopedov Košarkarski turnir v Laškem sambel »MIHE DOVŽANA« s pevko Ivanko KRAŠOVEC. V odmoru tekmovanje pivcev piva. Za zaključek vasovanje »Fant na lojtri« in ples na vseh zabaviščih NEDELJA, 6. ob 6. uri — ob 10. uri — ob 11,30 — ob 12,30 — ob 13. uri — ob 17. uri — Budnica Povorka mladosti in cvetja ter folklornih skupin Kmečka ohcet in šranganje na Starem trgu v Laškem »Dušan Poženel« v Laškem Prireditelj Turistično društvo Laško in vse sodelujoče organizacije in društva so prepričani, da bo ta program odgovarjal številnim obiskovalcem. Nasvidenje v času od 2. do 6. julija 1969 v Laškem! TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO Kmetijska zadruga Laško bo gradila novo predelovalnico mesa V Kmetijski zadrugi Laško posluje že skoro deset let obrat za predelavo mesa. Od skromnih začetkov v majhnih prostorih se je obrat razvil v pomembno zadružno dejavnost. Obrat ima eno četrtino zadružne letne realizacije ter zaposluje okrog 15 ljudi. Področje naše zadruge je zelo gorato in je živinoreja tista kmetijska panoga, ki ima še najboljše pogoje za proizvodnjo. Tudi živinoreja ni visoko razvita. Letno proizvedemo na področju okrog 800 ton goveje živine. Večji del so to voli, ca. 30 % je pitana živina. Do sedaj moramo preko dveh tretjin živine prodati žive in le slabo tretjino zakoljemo doma. Več let smo že razpravljali in proučevali možnosti, kako razširiti obrat, da bi vsaj večji del živine lahko predelali doma. Dosedanji prostori, kot že navedeno, so pretesni in razdvojeni. V njih ni možno urediti proizvodnje tako, da bi tekla po določenem proizvodnem procesu brez prenosov, križanj poti itd. Poleg tega sta dosedanja klavnica in predelava mesa v sredini mesta, kar je zelo in še posebno neprimerno. Zato smo se dokončno odločili za gradnjo novega obrata. Za ta obrat smo skoraj dve leti pripravljali načrte in iskali ustrezno lokacijo. Končno je bila lokacija potrjena na vzhodnem delu mesta ob Savinji pri Ana-kapeli. Lokacija je ugodna, ker je ob že zgrajenem prostoru za dogon živine ter blizu Savinje, kar je ugodno zaradi kanalizacije. Ta lokacija tudi izredno ustreza zato, ker je v neposredni bližini Pivovarne, od koder bomo dobili paro. To bo gradnjo pocenilo za 500.000,00 dinarjev. Obrat za predelavo mesa bo tako velik, da bo možno v njem vso govejo živino, ki jo vzredimo doma predelati v polproizvode in v finalne izdelke. V obratu bodo vsi prostori za sodobno predelavo mesa. Poleg razmeroma majhne klavnice s pomožnimi prostori bodo zgrajene hladilnice, ki bodo sposobne hladiti meso na najsodobnejši način. Obrat bo zgrajen s posebnim poudarkom na proizvodnjo mesnih izdelkov in so zatorej ti prostori najobsežnej- ši del novega obrata. V dosedanjih pretesnih prostorih izdelujemo kvalitetne zimske salame in vrsto drugih trajnih, poltrajnih in svežih izdelkov. Ti izdelki so znani širom Slovenije. V novih prostorih bomo to proizvodnjo povečali in izboljšali. Vsi prostori bodo opremljeni s hladilnimi napravami, tako da bo proizvodnja izdelkov vseskozi pri razmeroma nizki temperaturi, kar omogoča proizvodnjo kvalitetnejših izdelkov. V obratu so predvideni tudi posebni prostori za proizvodnjo suhih sa- lam v poletnih mesecih, ko ni možno naravno sušiti izdelkov zaradi previsoke temperature. Zadružni svet kmetijske zadruge je potrdil investicijski program za gradnjo obrata, ki bo stal 2,500.000 dinarjev. Za kmetijsko zadrugo, ki ni tako velika organizacija, je to velika investicija. Sredstva je zadruga dobila delno pri Skupščini občine Laško, delno jih ima sama, milijon dinarjev pa bo dobila kot kredit v banki. Roki odplačila v banki so komaj 5 let in razmeroma visoke obresti. Sredstva od skupščine so ugodnejša. Kolektiv Kmetijske zadruge Laško si bo moral močno prizadevati, da bo to investicijo, ki je vsekakor pomembna tako za potrošnike v vsej občini, kot za proizvajalce, uspešno dogradil in zastavil močno in sodobno proizvodnjo. Priprave za gradnjo obrata so bile precej dolgotrajne, objekt pa bo dograjen prej kot v letu dni. Prepričani smo, da so dolgotrajne priprave omogočile, da bo objekt solidno in funkcionalno zgrajen in bo tako služil več desetletij svojemu namenu. Novak ing. Jože VPISUJTE OBVEZNICE ZA MODERNIZACIJO NAŠIH ŽELEZNIC OBČANI! Z VPISOM OBVEZNIC VARČUJETE ZANESLJIVO VLAGATE DENAR DOBITE NA LETO 6 % OBRESTI PRIDOBITE PRAVICO DO BREZPLAČNEGA POTOVANJA Z ŽELEZNICO SE UDELEŽUJETE LOTERIJE Spomeniški objekti v Jurkloštru kličejo k obnovi Sedaj je ta stolp ponovno pred propadom in je nujno, da bi zanj poskrbel Zavod za spomeniško vastvo v Celju, na kar so razni zgodovinarji in krajevni predstavniki že večkrat opozorili. V letošnjem objavljenem programu za restavriranje spomeniških objektov tega primera zopet ne najdemo in tako obstaja resna bojazen, da se bomo obnove lotili prepozno, kakor je to bilo tudi s samim samostanom, ki pa je že propadel do kraja. CERKVENI STOLP — ZGODOVINSKA IN ARHITEKTONSKA ZNAMENITOST JURKLOSTRA JL Od nekdaj zgodovinsko znanega jezuitskega samostana v Jurkloštru je ostala še ohranjena samo samostanska kapela, ki je bila prvotno zgrajena v romanskem slogu nekako v 11. stoletju in fcasneje v 17. stoletju prezidana v cerkev v gotskem slogu. Iz tega časa izhaja tudi cerkveni stolp, ki spada po svoji arhitekturi med znamenite umetnine na Slovenskem in je to tudi edinstveni primerek na Balkanu sploh. Ta zvonik je že pred stoletjem začel razpadati, vendar so ga še pravočasno rešili, ko so ga leta 1857 na predlog takratnega Zgodovinskega društva v Gradcu obnovili. Popravilo je izvršil zidarski mojster Nest iz Celja v sodelovanju s svojim kamnoseškim obratovodjem Hofferjem. Stroški takratne obnove so znašali 800 goldinarjev. Vse je odvisno od občinske Ko smo o tem povprašali za mnenje Zavod za spomeniško varstvo v Celju, smo na gornje opozorilo prejeli naslednji odgovor: »iVeseli nas ugotovitev, da postaja zanimanje in skrb za pomembno kulturno dediščino naše preteklosti med našimi občani vse bolj živa. Enoladijska romanska cerkev o Jurkloštru, ki je bila pozidana okoli leta 1200, pa tOjkd zanimanje nedvomno še posebej zasluži, saj gre za reprezentančen primer kartuzijanske arhitekture z dolgo, križno rebrasto svođeno ladjo in prav tako križnato rebrastim pravokotnim kor-nim sklepom. Tudi poznejše prezidave, ki jih omenja avtor gornjega prispevka, tega temeljnega značaja jurkloštrske arhitekture niso bistveno spremenile. Če odštejemo nova okna na severni steni in novejšo predelno steno, ki je od ladje odvojila komi sklep, je značaj stavbe še povsem avtentičen, moti ga le recentna slikarija, ki kvalitetne prvobitne elemente zabrisuje, namesto da bi jih ustrezno poudarila. Posebno mesto o sklopu te arhitekture pa zavzema tudi zvonik, ki je iz gotske dobe in ki dejansko predstavlja edini primer gotskega kamnitnega zvonika o našem prostoru. Spomeniška služba že dalj časa spremlja usodo te stavbe in zato je tudi sanacija tega objekta že dalj časa v njenem programu. Po prizadevanjih zavoda je bila stavba uvr- stališča in posluha skupščine ščena o seznam tistih republiških pomembnih spofneniških objektov, ki naj bi imeli prioriteto pri dodeljevanju družbenih sredstev za njihovo ureditev. Ker pa je trenutna situacija taka, da mora dobršen del sredstev za družbene intervencijske posege na kulturnih spomenikih prispevati prizadeta družbena skupnost, o tem primeru Občinska skupščina Laško, je razumljivo, da mora biti uresničevanje naših želja v določe- nem sorazmerju z dejanskimi možnostmi občinskih proračunov. Zavod v letošnjem letu končuje prezentacijska dela v p. c. Marija gradeč pri Laškem, za prihodnje leto pa ima v programu začetek obnovitvenih del v Jurkloštru. Kojiko bodo ta njegova prizadevanja uspela, pa je seveda v največji meri odvisno od občanov oziroma njihovih predstavnikov v občinski skupščini, saj bo le ta o predvideni akciji izrekla zadnjo besedo.« ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V CELJU Ravnatelj Ivan Stopar l. r. RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO ZA JUNIJ 1969 V juniju 19G9 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu: 1969 Zivinozdravnik 31. 5,— 2. 6. 7. 6,— 9. 6. 14. G.—16. G. 21. 6.-23. 6. 28. 6.—30. 6. Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dr. Malenšek Slavko, Laško Dipl. vet. Kogovšek Jože, Laško Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj drugega dne. Dežurni veterinar vrši umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu. Kdaj asfaltiranje ceste Šmarjeta - Rimske Toplice? Že lansko leto so se Šmarjetčani veselili obljube in zagotovila, da bodo poleg nove ceste Šmarjeta—Dol, dobili tudi asfaltno prevleko na cesti od šole v Smarjeti do Tajhmajstra na Ogečah. Meseci tečejo, pripravljalnih del pa ni opaziti, čeprav je polovica maja že minila. Cas bi že bil, da se stvar premakne z mrtve točke, zlasti še, ker so bila sredstva za ta dela domala v celoti zagotovljena že lani. Ne bi smeli pozabiti, da je bila prav vas Šmarjeta, ko je bila v gradnji cesta Rimske Toplice—Radeče zaradi preusmerjenega prometa preko Dola pri Hrastniku stalno zavita v oblake prahu. Življenje v vasi je takrat postalo že naravnost nevzdržno. Te nadloge so se vaščani rešili z dograditvijo obeh cest, ostali pa so neurejeni priključki, od katerih je zlasti priključek v Smarjeti najbolj pereč. Z ureditvijo tega priključka mislim namreč tudi na urejeno cestišče do zdravstvenega doma in pa poti do šole, katere se turisti — obiskovalci Rimskih Toplic poslužujejo kot sprehajalne poti v našem turističnem kraju. Ne pozabimo, da v turističnem pogledu že itak močno zaostajamo za urejenimi cestami in potmi na Gorenjskem! Zato GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI od 21. 4. do 20 5. 1969 SMRTI: — CRESNOVAR Franc, (44), rudar, Huda jama 15; — TERBOVC Andrej, (66), upokojenec, Debro 48; — STARC Marija (81), prevžitkarica, Rečica 37; — BABIC Julijana (75), gospodinja, Rečica 73; — SMERC Ivan (18), delavec, Strmca 33; — MAČEK Karl (74), prevžitkar, Olešče 17; — MAROT Cecilija (69), gospodinja, Olešče 30; — PODLESNIK Maks (70), upokojenec, Zagrad 11; bodimo smeli in nadaljujmo po začrtani poti z asfaltiranjem v etapah, kot je bilo že lani obljubljeno, planirano in sklenjeno. Vaščani Smarjete, ki so vsa leta z razumevanjem in potrpežljivostjo prenašali neznosni prah ob zavesti, da bodo končno le dočakali ureditev cest v Smarjeti, danes ne morejo razumeti namigovanj, da se cestišče od šole do križišča v Smarjeti ne bi asfaltiralo, ker so te odločitve popolnoma v nasprotju s sklepi, ki jih je sprejela Krajevna skupnost Rimske Toplice lani v zvezi z urejanjem ceste Sola—Ogeče—Stara pošta. »Naše delo« je namreč v 6. številki junija 1968 objavilo članek Krajevne skupnosti Rimske Toplice pod naslovom »Akcija za asfaltiranje ceste Šmarjeta—Ogeče«, kjer je med drugim rečeno: »Cestni odsek od šole do križišča v Smarjeti bi ostal enake širine kakor dosedanji, vendar z asfaltno oblogo in zaščitnim asfaltnim slojem.« Ponatis teh vrstic naj spomni vse tiste, ki nameravajo odstopiti od teh sklepov, da hkrati odstopajo od obljube, ki so jo dali vaščanom na zborih volivcev in v »Našem delu«. Tudi ta del ceste od šole do križišča v Smarjeti bi se moral smatrati in obravnavati kot enakovreden del pri splošni akciji urejanja komunikacijskih objektov v našem turističnem kraju, ker bo sicer urejenost nepopolna, Šmarjeta, ki se je v preteklih letih dušila v prahu bolj kot marsikatero področje Rimskih Toplic, pa bo ostala še naprej komunikacijsko neurejena. To dokazujejo tudi sedanji nemogoči priključki na novo zgrajeno cesto Šmarjeta—Dol, za katero se kljub sezoni nihče (niti izvajalec, niti investitor in tudi ne KS Rimske Toplice) ne zmeni, da bi jih dostojno uredili. Upravičeno se zato vprašujemo: Kako dolgo bo še to stanje trajalo? Kdaj in kdo se bo zganil, ki bo poskrbel, da bodo ta cestni vozelj in cestišča v Smarjeti vendarle že urejena in asfaltirana? OPOMBA UREDNIŠTVA: Piscu gornjega članka in občanom KS Rimskih Toplic lahko sicer posredujemo nedoločno in v telegrafskem stilu napisano pojasnilo, ki ga je 7. maja letos poslal Cestni sklad SRS, ki dobesedno sporoča: »Navedeno cesto (Šmarjeta—Dol) bo dogradil isti izvajalec kot jo je začel, ker imamo z njim sklenjeno pogodbo. Dela so se že pričela 26. aprila 1969. Promet po cesti Hrastnik—šmarjeta poteka že od srede decembra 1968. Vsi priključki bodo rešeni do konca gradnje. V samem vozišču se preko zime niso pokazale napake, ker pa trasa poteka po plazovitem terenu, večji del pa so brežine še odprte, so se mestoma pojavili usadi, ki se bodo verjetno sanirali do kraja gradnje.« Takšnih odgovorov, ki so tako malo konkretni, kakor je tudi ta, smo sicer vajeni, ne morejo pa zadovoljiti nikogar, najmanj pa prizadetih občanov, zato upravičeno terjajo od investitorja in izvajalca manj obljub, zato pa več dejanj in hitrejših rešitev brez zavlačevanja! NOVIH 9,6 KM ASFALTA Dela na rekonstrukciji in modernizaciji ceste II. reda na odseku Radeče—Boštanj gredo h koncu. Tako bo pridobljenih 9,6 km asfalta, kar bo med drugim znatno izboljšalo zvezo z avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. Upajmo, da se število nesreč zaradi tega ne bo povečalo. — DRAKSLAR Anton (50), železničar, Suhadol 16 ; — ZAVRŠNIK Ana (79), upokojenka, Radeče 184; — ŠERGAN Anton (84), upokojenec, Ogeče 13; — LIPOVŠEK Julijana (74), upokojenka, Lože 3. »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški Odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava; Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Zdravstveni dom Celje RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA JUNIJ 1969 V času od 1. do 30. junija bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice to k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1969 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 6.— 8. 6. Pečar dr. Samo Maroša Marija 9. 6,—15. 6. Dolane dr. Jože Sološi Helena 16. 6.-22. 6. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 23. 6.-29. 6. Pečar dr. Samo Maroša Marija 30. 6.— 5. 7. Dolanc dr. Jože Sološi Helena Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki to poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, ki so v službi tisti dan.