štev. 17.
»SLOVENEC«, dne 22. januarja I9T7.
Stm 7
Mednarodna razstava v Pariza
Generalni komisarijal Mednarodne rawlave v Parizu nas naproša, da objavimo:
Opozarjamo javnost na razne namenoma neresnične vesli, ki se razširjajo glede otvoritvenega dni» pariške ruzalave. Dan otvoritve le velike med» narodno manifestacijo je in ostane 1. inajnik, kol je bilo sklenjeno. Zastopniki tiska so so lahko na lastne oči prepričali, da dol« м pripravo razstave z veliko brzino napredujejo. Generalni komisarijat Jo tudi naprosil svetovni tisk. naj I nJim sodeluje na nvoj svojstven način, da bo triuinf francoskega ugleda tudi odgovarjal ogromnemu delu, ki sa zahteva organizacija razstavo.
VOZNE UGODNOST! ZA OBISKOVAWK RAZSTAVE
Inozemski obiskovalri mednarodne razstave s rari/.u Ixxlo deležni mnogih ugodnosti, ki jim liodo olajšale vožnjo in bivanje v Parizu. V ta namen je bila izdana posebau legitimacija, katero noeilri imajo pravico do ugodnosti, ki jih Itomo navedli. Legitimacija bo izduna n« Ime udeleženca. l>o imela svojo številko ter bo imela tudi polni naslov nositelja. Izšla 1м> v najkrajšem času ter ho razposlana po vsem svetu, kjer s« bo labko dobila pri turističnih agencijah in pri odborih u propagando za pariško razstavo proti plačilu 20 frankov (okroglo 40 Din). Legitintaciju bo veljavna od dne 15. aprila tfl37 dalje. Svojo moč ho ohranila polnih вО dni («d dneva, ko jo hila kupljena). To velja do vključno IS. novembra 1037.
legitimacija bo dala pravico do naslednjih ugodnosti:
Videm ob Savi
Kakor večina «lovonskih občin, je tudi uprav« našega lepega Vidina kljub večmesečnim poskusom naših nasprotnikov, da hi obdržali svojo postojanko. pri zadnjih občinskih volitvah prešla v roko nasiti zavednih mol. Izvolili «mo ni župana, ki s celotnim odborom odgovarja tnačaju in mišljenju ttali- občino. Delo. ki ga je prevzel novi odbor, ni bilo lahko. Treba je samo pomisliti nn naše občinske poti, ki so v skrajuo slabem stanju, za katera pa seveda prejšnji odbor nI imel Sana, da bi jih vsaj za silo popravil. Novi odbor ksžo dosti dobre volje, no najde pa povsod razumevanja. Zadnji čas povzroča mnogo prahu sadova tukajšnjo pogodbene pošto, ki je bila svoj-čas odvzela takratnemu poštarju g. Karlu Pod-jedu. Na tem mostu tolmačimo samo voljo ljudstva, ki želi in po pravici zahteva, ds pridejo »lična odgovorna mosta v roko mož. ki žirijo z ljudstvom in se znajo zanj tudi žrtvovati. Obratno pa ljudstvo no moro imeti zaupanja do upravo, čo ona dopusti, da se šopirijo in bahajo. češ. >kaj na ni pn morejo:, ljudje, ki «o svojča* pripomogli Jevtičevemu režimu do zmage in ki še r«)o pri zadnjih volitvah niso spoznali časa. <"M najvišje uprave pričakujemo, da 1ч> upoštevala zolin ljud stva in oddala to važno mesto ljudem, ki so za to sposobni, sasluini iti — potrebni.
Rešitev Nagradne kriianice z dne 17. januarja 1937
Vodoravno: 1 ost. 4 Luka. 8 Amur 11 bor. s|4 ■grob. 15 korobnč. I« soba. tO lak. 20 val, 21 H»«i-2? W». 54 god. Mi kino. 26 dir. 27 slak. 20 «mota. 31 Nalan, 33 opora, »5 riba, Sfl dež. 38 lat
40 azil, 42 «ra. 13 rob. 44 ime. 4* vir. 48 obn, 47 Sara, 4» med. 51 sat. ГЛ plin, -W dnina. 54 sklad. 57 vroča. 00 dinar. 02 zajec. 65 F.va. 67 lok, 60 kap. 70 log. 71 tat. 72 Italijani. 73 oče. 74 osa. 75. Nada. 76 Alah. 77 Mal.
Navpično: t ogla«. 2 sram, 3 lok. 5 ukana, 6 kolo. 7 korito, ft Maks. 10 učilo, 11 Bog. 12 obok. 13 Redna. t6 ruda. 17 Пага. 20 vila. 23 sapa, 25 Kobarid, 28 kozol-e, П0 Miran. 31 nebesa, 32 navada, 34 ribič. 35 ras. 30 doni, 37 zid, 88 lee, 30 Tli, 41 lan. 18 anilin. 50 mlatlč. 52 prepih. 53 dleto. 55 krila. 36 Azija. 58 angel, 50 kvas. 61 nota. ' 63 .lana, (VI koča. 6« nln. «8 kad. 99 kal. 70 Um.
Izmed onih. ki м> križaniro pravilno rešili, so ' bili izžrebani v četrtek, dne 21. januarja, ob 3 uri pop. sledeči:
1. Trošl Vladimir. LJubljana. Gledališka ul. 3; 2. Potrlč Nikn, NorSinri 36. čuvajnica, p. Ljutomer; Oblak Stanko. Karlovšku ul. 28, p. äkolja Loka; 1. Brinšok Ina. zavod za slepo deco, Kočevje; 5. linear .lakob. čevlj. pomočnik. Ljubljana. Apihova 2«; в. Mohar loi-f. Ellerndorf, Krško; 7. Zoni Alojz. Prngorsko 41: 8. Kantellr Anton, posestnik. Veliko Pece 18. p. Si Vid pri Stični; 0. Zupnok Fratijo. dijak III. gitnn.. Užico; 10. Škofje Stanislav, dijak, Ljubljuna-Mosle, Prešernova ulica te.
1.	10-kratni obisk razstave za polovično ceno.
2.ZniianJe	voznine i*> železnicah izven Frnn-cijo za 25". do sol, (Kiiiosno oil |io*nuieziiih de* Žols in «1 lega. čo bo obiskovuler potoval sam ali v skupinah. «II pn ob priliki kukšncga istoču»ncga kongresa.
3.	Znižanje voznim» |io francoskih železnirah za polovico. Potnik «i lahko izbere katerokoli progo in se med potoma v Pariz lahko ustavi poljubtio-krnt. Ako ostane v Parizu 5 dni, vključno dnevn prihoda in odhodu. se I« potnik smel voziti za polovično ceno po vseh francoskih železnicah kamorkoli iti se ho lahko liatnvl|al jioljubnokrat.
4.	Znižana vornlna po letalskih progah »Air France« »a 10% za enostransko jolno "listke in )H% za obojestranske, kar predstavila zadnjo našteto znižanje za i-e|jh 28%.
5.	Znižanje voznine za vr||ko avtomobilsko prevozno progo, ki izvirajo v l'nrlzu.
rt. Posebno znižano vstopnico za gledališča, koncerte, kine, muzeje, državne palačo itd.
7. Na jiariških kolodvorih bo na razpolago po sobna pisarna. ki ho potnike z legitimacijo Inlor mira In o vsem, kar morajo vedeti (hoteli, prenočišča, penzije itd.).
A Velika trgovska podjetja bodo v kratkem «■bznanila tin odmisli, ki jih twio naklonila vsem obiskovalcem, ki bo«io Imeli pri ,ebi legitimacijo.
0. Legitimacija bo aula naposled tudi pravico <lo posebnih avtobusnih in železniških izletov — na pariško razstavo — s pavšalno cono za vožnjo, hotele, prehrano itd., ki jih bodo bodo organizirala razna turistična podjetja.
Za prihodnjo pravilno roSilov križaniro jo ropot razpisanih 10 nagrad v oldikl enomesečnega brezplačnega pošiljanja Slovenes ,
REÄITEV ZLOOOVNKE
Članek, okaekutor. sleme, vola, epoha. lolo, izgon, nnoda. napis, thiris, oktet. Nioinen. zemlja, drznost, otor. žnmet, Jelen. Erjavec, mlaka, ponev, Itjnvina. izpad, hlače. As jen. .lonhim. — tr sveti Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja naji«ja.
Radio
Programi Radio L|ablfanai
P, I, k, rs. januar)«: U Vilska ara: Kako so «1 narodi «Hill »vel »listne lvn.li At. Branko Vrčonl U! Iz naših lo«or In «sjev (|'|o..vs/ IZ.4» \ run», p..rodilu — U f Si>. spored. i.hvMtiU — IS.Ii operna ' irlasha (Iturllj,ki orkester. II Vreme, heran — I* žen-k« ure: Zon» pn tr»n«»k«-iii in obrtnem sakonil i m <1r. Pönal» f'apaderi IS.» Saint '»»n»: Žlvsl-.11 karneval plo-1-..i IS.SI FrsueonSinn I«, ilr. Ktnilkn Itrhsnl - ]» i* tu>. vreme, poročila, sporeil, ohvestlla — 'S.Sn Muc. ura: Srtoks triljlrs Jetrna Auliiusvskn («tr. Iiractulr Marli- Iz ll-luradai - is.;* Zsninil*o«ti si I'reuo* if murl bera: Simfonični knnrert «Itsstsns Mallen -- H fes, vreme.	«|i«t...l il.lü s«!«
vansks irlnaha na tHošSuh ■T'.in Nssleilr ptoš^e.
Drugi programi*
Prlrk. it. januiria. Н"огчН: » 7.«<rsh. — Za 9fb: "Jft KohroniSsv kourrri. Dnpai: 31.11 « ornelin «nva llrlfiis dram« «'Id'. lludimp. Ha: 31.М llnhna nrljsv knnrorl. Tr»l Milan; IT, IS Ptei.r» elivsh«
Him Hari: ^ft.lS nansl/i. yjs\« op, r.-lii • JnSI-, Praga: bji Ksbsrol. — i пптчц js.IA Koncert гићаг. monijs. — B«fi« Stuttgart; Zal,s .n. koneerl. ~ ?l r«J«*ks «"illui. K4aiti*hrra: js.tft M'ulfnva oiieru >« orreiridor'. Цршђп -PraHlifurt: ja.M Velik nihav ai konemrt. — hitu: ».»i Vujsski io«t.
Uradna vremenska poročila
T.rrrr ra tvjtl.i птчтаt * Vav»i)i. I.fihijann Тм)*кп-
агмИм irr« »•	Ј»ци.1и,»п■ Haasts
ipHftnr nvjr is	i.'il öl »i »A'r f/(j rlrii, f rti ;
'(»»•' II. Januarja i»X. T»nj|ieratnr» »e »nltsln, hi.rmneisr s» dvisrs, lab«ii zapadni veter zmanjšuj»' nMn'nost. V krajih vjsr je vfern) Jutnt veter raxninSII vrhnj«. pls»t «nr«ii. je siiniks neiiizodns, v višjih letrsh, kjnr teoilM-rnturs ni prišla nad nlttu. >e »maka uizn lta. š er ae vrlinja itiehkii nla-t nuvi-irn o.ejH ti» udira . lolKike.
Rakin/ßta Hi'trica. dano-i .1» C, 1« .-m )nšn«vs
•nrpi, suitika tieinrndn«.
ћат ХРП na š'™»,, «isnes:	>C. U ris novrjrs <n»(* na 7« en» |>ndla«i.
Pokljuka, ečersj: -»C. tč rn novega sаока s« Ji cm podi «Kl
(inrliie. včorsli t» O, » eni	nnrrgn inegn n« i. ein podlari
Vnfl vferaj: -S C, mi eni	novega »iisir» n«
jS ПЛ p.llIlHgl.
Krunjtka nora. dsn«»: 1Ла C. II em pršiču, »an knllsče Iu drsališče eporalisn
1'r/tf, dntnss: l»t\ ,]t eni susKa. Tomih ilsiiss: M etn nrSUs,
Hahy'r Planira, dnnm ■ —ISa C. II» fm nršlf-a. Hrsii li»«v ii|M>ruhn<«. skakstnlee U|iorsl»ir.
iflrHin. verrsj: »C, U» etn prši.-a ua Ml «u»
psdlact.
Speti
Državno prvenstvo v Mariboru odpovedano vsled slabih snežnih razmer
Izbirna tekms «s sestavo državna rcprezcataac«.
Maribor. 21. lanuaria.
K«r i« prvenstvo v Mariboru odpov «dano, priredi J/S/, v »ob uto 23. t. m. tn v nedeljo 24. t m izbirne tekme v teku in akoih, dostopne vtem verificiranim tekmovalcem klubov JZSZ. Izvedba lekarn je povenena SK Iliriji in SK Rateče—Planica ia se vrli pod nadzorstvom zveze. — Start za tek bo ob 13.30 uri v soboto, kraj b<i objavljen na postaji. Skoki se prične v nedelio ob I3J0 na skakalnici pri postaji I hO m).
Prijave je na zaveznih prijavnicah Izročiti d« sobote do ti. ure v penzijonu Jalovec, kjet se bo nato irvršdo žrebanje, h kateremu imajo pristop zastopniki klubov. Za ločene skoke ja možna pri
Občni zbor SSK Maratona
Maribor. 21. januarja
Sinoi. so ar zbrali zopet idealni športni de lsvci SSK Maratona k «vojemu šestemu rednemu občnemu zboru, ki «e je vršil v mali dvorani na Aleksandrovi 6- Kakor ob vsaki priliki, «o tudi pri občnem zboru pokazali Maratonci vso discipliniranost. Udeležba je bila namreč rekordna ter •e v tem pojtledu ne more primerjati z Maratonom občni zbor nobene mariborske organizacije Med drugimi sta poselila obin- zbor tndi častni predsednik kluba dr Wankmüller in preth-edsi'. Mariborske zimskošporlne podzvezv kap- v p, Ml loš Gnus. ki je pozdravil zborovale* v imenu MZP Občni zbor ie vodil predsednik kluba inž Ivan Lah. Poleđ njega «o poročali še podpredstdnil dr Josip Meiko. tajnica Lovšetova. blagainik Po-ženel. iORpedar Novak, «a preglednike Grešak nato pa načelniki sekcij: z« lahkoallet-Uo Grmov šok /a težkostletsko Sapec zaplavalno Kostaeher za kolosaieko Strncelj, *» boksarsko Sapec, za keglaško «Itrucelj. za iuhovsko Zagoršek in /i dansko Lovšetova mesto xlsotne ««ačelnice 2o! gerjeve.
Iz vaeh poročil je odsevaj«» veliko delo in pestro življenje v tej veliki naši športni organ' zaciii, ki si ie v teku >e*tih let utrla pot v težkih razmerah ter zavrela trdno f»o*icijo v našem špo: nem življenju. Tudi v preteklem ptvelovnem Jct.i er je vršile delo v klubu v onem okvirju, ki je bil začrtan klubu pred še«limi leti ofc niegov i ustanovitvi. Vodilo je bilo: zdrav duh v zdravem telesu in se zaradi lego poleg H*»rln« vzgoje ni zanemarjala tuji vzgoja duha. Maraton ut|>olniun-б tem va/no p<wlan»lvo v našem športu in vprav zaradi lega dosega zavidljiva športne uspehe kakor nobena druga naša športna organizaciia Delo kluba ne raste samo v globino, temveč tudi v širino Ustanovile so »e v preteklem poslovnem letu nove sekcije, ki so zopet zajele nove plaMi članstva, starim članom pa so podale možnost udej-stvovania tndi na drugih področjih. Omennmo «.imo kegltaško sekcijo, ki je prva pri пал začet» s športn-ra kegljanjem in pa «ihovsko «ekcijo, ki ie pridobila klubu večje število novih prijateliev V vseh panotfah športa, ki jih '«lub goji. se kažr znaten napredek V lahki ailsUki je v preteklem lotu posveča» klub "osehno naftno vzgoji ne-raščaja ler ae ponaš ■ danes z najboljšim pomlad-kom V težki atletiki eo se zopet proslavili stari klubovi borci, predvsem Ivsn Pirher. ki je zastopal našo državo v reprezentančni borbi z GrčHo mladi Dolinšek, katerega je «veza rarad- njegovih isipehm- poslala na berlinsko Olimpiiado.
Pngfvsl» se je lani tudi plavalna sekcija Ur as pomnožila t velikim številom izvrstnih mladih moči. tako da je Maraton z* ljubljansko lln-ijo danes v «lovenskrtn plavalnem športu drugi Od prireditev, ki (ih je klub imel v pretekli sezoni; omenjamo samo Jržavno plavalno prvenstvo, ki
Ka/rt, vflrraj: I» eni nov«4pv «ne«a sn » iWi podlnci.
I ellk»i /rfatiiK«. dane»; .-3»C. 7 nai novem -ne«s nn *m .-m i m. IIa kl
l)nm n« š'rraiT«, dunes: JSt', <i em -uhrau -n sea.
Pete*, danes; »C. Jnsnn, 1i em eršl^s nu I« eni •■кПпр1.
Sesjr,r>.-r rfi.il». dnne»! ГЛ I". S ein n rtiču nn Vi em |»inl1n«ri-
/'.Ml. dal»*. a" C. aa eltt wr»iea ua « «IS pod
ta*l.
java isto Isko na zavezmh pritavaieah do nedelje ob II. uri dopoldne v penzijonu Jalovec.
Kandidati za tek na It» .n in »tatato lečejo progo 18 km enkrat, dočim bodo marali kandidati za 50 km tek teti 18 km progo dvakrat z Istim startom in se jih bo tudi pri prvem pasiraniu ctlp vtopalo in klasificiralo tudi za 18 km tek Kandidati za kombinacija se klasificirajo «kupno >ko ki. Tekmuje se po pravilih ln pravilnikih JŽSZe Prijavnin« m.
Na podlagi rezultatov «e bo sestavila zvezna ■ eprezentanc« in bodo vsi tekmovalci, ki bodo določeni v reprezentanco, nato trenirali teke in »koke v Planici do odhoda aaše ekipe
je pridobilo klubu sloves naiboljšega organizatorja takih naslonov v državi. Klub ie širil smisel
za šport tudi na deželi trr tr priredil več uspelih jsropagaudnili nastopov. Zelo lepo se je razvijala tudi klohova seketta v Kušah. ki »e tako napre dovala. da šteje sedat 24 aktivnih športnikov in 15 podpornih članov ter si frsdi lastno telovadno dvorano, ki ho stala okrog 35.000 Din
Za prihodnje poslovno leto si r« izvolil klub naslednji novi odbor: predsednik ng Ivan I ah I podpredsednik mz. Erik Eiselt II podpredsrdnik .lote HlaninSek. I. latnik fvan Sušnik. U Poldka l.ovšelov,». III. Franc Ceiotifla. blagamtk Joae Mi leštč, gospodar Franc Seidler. revizorji ravnalel« Franc Hrastelj. Jože Pnzeni-I in Ciril Grešak. čla ni razsodišč« dr Josip Leskovar dr. Alotztj .luvar. tn dr Adolf (»hran. o<tborniki: ravnatelj Jože Le kan. Koros Martin. Krnmberger Frinio dr Josip Meško Sekolec Franjo in ni, Skarabot France, klubov i zdrav niska služba: dr Alfon/ Wankmüller dr Jože tilnik in dr Jane» Schrott nače'niki sekcij: lafckn.itlctske Joža Smerde! tezkoatlelske Joža Vidic. koletiarske Strucl Franc, plavalne Rnstachor Franto, boksarske Majved I kei>ljaške Strucl Fronjo, šahovske Koltnan I / m<ko*portne ^лоес Fric Na »btnem rboru se ie ustanovila še .able tenis sekcij», ki jo bo vod-1 Vrvtovšek 1 Ob /ak!>učl<ii občnega zbora so sc napravili važni sklepi ra bodoče delo Muha s katerim' n»i «r reorganizira klabovo živlienie v tem pravcu da bo mogel svoj# delo le v mnogo večii meri prenesti it orkih nu; /goli športnega udejstvovanja tudi na druga polja, da «aiame in združi v svo-i sredi tudi ono številno ml.sdino. k! dane« še stoji ob «'ram Obenem bo klub v bodočem letu posvečal vso skrb da si najde nov športni prostor, ki bo zadoščal vsem pošrebam kluba ler mu nudil večjo možno«1 odeistvovanja ni športnem p<djn, kakor Josed inii prostor na Livadi 7 novim pro «lorom hi bilo rešeno vprašanir tiid; ra vsa druga društva, v kolikor ista potrebujejo »porine prostor«. V tem svoiem delu bo klub upravičeno lahko apeliral na našo javnost k- ga mora podpreti z vsemi močmi, da zagotovi idealn- našt organizaciji šr večji razmah
/Jt.s/* 'tf'užfienoj. V 1*101 dne Ti. I m nh *» v ftninsš'1'i salonu ksvnrn*- Kinafli »ej« njiravnsas oltl nrs. Tl'SliO in «llfurtin.
«Л' Ilirija (.»«oioin/oi ч-kiija). V*ml»tv« onn čsr<k» «ekrlj«' ofce,i.vn »voje , Innstvn, <ls -r I redi ikvI fnoiaorstvoni ».vers v -i»l«.t«i In n»H«t|«. dne O. .n i. t. m., v Plunlei tekni» v tel.u us I* km m v -koVih -»tsrt In Olli ln tekr h<s»ta «ihjnvljens pravo,*s»nn «knkl »s vrstjn nspoldne na i»met.T«kl »ksLnlnlrl sli pro^t. Tekirs M» i»tr», л«ип irMme zs »e^tnvn itrtarn» rsiirrsi'slanee Xs na«1*-'lnji .'tnnr )e »tari sl.ieren-Knsi'. Mrak. I'rlls>šak, IstoiilO ilretror1. Mnleer, 7.unsn. tlnlrnik. fmenovanl inj bodo ртм.Лпкио пл -lar" rt«tl. ki i-rlilajn v postrv *n lilvnnjr v 'lomu dohlj.i iiiiksznler v dnmu oh prihod«. V »»-in o»taton 'lanom »•• »tsrt firtiMiroZn. Pri jnve se ttprr jrrna ie v sel,«>to dn |1 •fnpsMne v hotelu Jalovse.
V dom« na Kntcik nrieoo v nedeljo, dur M J» niiiirja. p«»<l i od* i von. <veznee*i nSItelja, 7 dnevni »nilj -ki tečaji, ki mi vr*e druir '» Hruaim od nertr'Je S-> všlrle sshnie. Popolni, oskrba tečajnikov rn v», h 7 «let A datira, donisčo štlrikrntn»! prphrnno nn dsn. |irriie AiS.Vin v kurji n.h »nlioh Iii honnriirjrm sinaškec« n^i trl.ln ««anr «SI t»ln. - V.n.nr «liijksve na tele*met Vi «t •tot h n v. Hrielnr prilike mi nefo ae«slne, lin eni prMZn na trdni podlnri. 1'rijsvf «t.rel»nn o.krhnlen nšinl* • кека domu nn Knfenh in dsjr tndi ess tnuidevn i pojasnila.
Naročajte in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom«
Opis našega prvega zdravilišča
* (Po raznih virih «eitavil dr. A. M.l (Konec.)
6. Se lri zdravilne reči.
Polog zdravilnih vrelcev so v zdravilišču gostom n« razpolago Se tri reči, ki niso brez tdru-vilnoga in blužilnoga jioinona za goslu. Ne mislimo na restavracije z diiotično kuhinjo, «lasi tudi to ni hrei pomena; tudi ne mislimo na dostojne zabave in predstave v kinu in gletališki dvorani; enako niiimmo v mislih knjižnire nli eolo k«^ljišča, kjer so vedri in kratkočasi duh in tolo. Zdravilišče ne smo hiti brez vesolja in vo«eltb ljudi. >Hilo ni godn. svetovanja, semnja, da tja ne bili bi vabili ga ..« nuni reč veselja in veselega človeka, kakor misli naš |ievec Prešeren.
Ko ц1е«1ашо na zdravilišče v zarji zdravja, mislimo hidi na sledečo tri re*i: Kopeli, gibanju v prostem zraku, glasil«.
Zdravilišče Ima tri glavna kopališka poslopiu: siv ris L Styria II. In ll.vdrolornjvljo Razen toh je Je novo plavalno in sončlio-zrnčno ko|mlišre. V >lvria I. in II. se oddajajo različne zdravilne ko-t»o"li v kojialnih kadeh, v |u»slopJii za H yd rotor« jiijo pa raxnnvrslno prwoiluro « tehničnimi nupra-vami jio zdravniških predpisih.
Zdravnik dr. Matiju Machor in * njim vsi vrskoVrntni kopališki zdravniki |iri|toročaju zmor no gllianjr v čislom in zdravem slalin«kom zraku. Prav jjitn ie v zdravilišču toliko krajših in daljših, bližnjih in daljnih sprehajali» v zdraviliškem ori inllu In okolišu
I udi glasim jo zdravnica. Vsako ««Iravilišče. ki hoče nositi to into, mora imeti zdraviliško godbo lilu-lia JO važen rinile!) v zdr«villškom |iro-nielu in zdravstvenem predmetu, fllasba oživlja gostu ueugo-lin' in mrtve trenutke njegovega Iii vanju v zdravilišču. Zdravniki vi«oko eonljo vr«il-no.t zdraviliške glasbo To uinevnnjo |e poknznlu Mi» uprava zdravilišč« zlasti prireditvijo dveh Izbranih n|M»riiih iiredstnv in šestorlh »imfonlčuih koncertov |mi I juMiauski operi in njenega or kost rn
Pohvala in zahvala go-d«»v iz modnarotliioga sveta Jo izzvenela v prošnjo in pobudo za stalno uvedbo toh predstav in koncertov v sleherni priho«lnji sezoni.
Dnher zdravnik je umetnik In dober umetnik je zdravnik. O tem bi mogla mnogokaj povedati kronika Rogaške Staline. Kadar jo bila Rogaška Slatina gospodarsko močna, jo bila tudi kulturno napredna V svojo zdravilišče ni privabila samo uglednih zdravnikov, ainpak tudi «loveče umetnike It našega in modnarodnegn sveta. Mogli bi našteti imena glashonikov in pevcev svetovnega «lovesa. ki ao s svojim glasbenim nastopom kskor f.iszl ali s svojem p« v«kim koncertom kakor Iti-ja vse po<'iii.tili in vedrlll zdraviliško g«Hto in j»r«i-sloro
Zdravilišče hrani n«-kaj lepih kiparskih in slikarskih umetnin. V zdraviliški kapeli, ki je lopo stavbno «lelo. ima podobo «v. Ano. zilrnviliško zašritnire. in podolio sv. Jožefa; obojo umetniško delo slikarskega mojstra Adama Womsonkirch-пегји It 17. stoletja. V Zdraviliškem domu« v j koncertni dvorani so Sliri /nanu-nlto. na presno slikano jnjdobe, ki predstavljajo štiri zgo«lovln«ko dogodke v Rogaški Slnllni: Odkritje vroirev |>o grofu Zrinskom. sprojoni trlruvilišt^a v deželno last [ki grofu Attemsu, ohi-k zilrnvilišča |io pokrovite-l|u nadvojvodi Ivanu poklonltev kralju Aleksandru po treh ui'lopnikili treh iti>dinjenih narodov: |H> srbskem državniku Stojnnu Proliru, po hrvatskem učenjaku don Ruličii, |"i slovnuskom pi-atclju «Ir. Ivnnu Tavčarju. Prve tri freske jo napravil Selirötior iz tirnilca. četrto Vavpotlč Ir Itjiihl|ano
Prezreti no smemo -olie sv. Janeza No|Kimuka v zdraviliškem parku, doprsnega kl|ia ob ixhn»lu sprohajališkoga hodnika, tin <lt>siii: Hvgeia. iim levi: Aewttlap Oboje It leta I4'»4. Precej in preveč »krilo mod ripre«nlm gajem stoji »pomenlk grof« Ferdinand« Attemsa Ir I. 1*>R.
Svojo s|>ošl«Aanio do slovenske kulture in slovenskih kulturnih delavcev |e pokazalo zdravilišče, ko jo |ki nagibn ravnatelja «Ir. -Чега 10Л1 sprejelo pod avnjo gostoljutino «frrho pisnteljn in (eunika lo-ipa ^lril.irja «a veči-r tlje|Ovrfa živ i ijenja. Slrllurjev «lom « -|MUilili»kn plrvščo >iam oliratijn osni sponiiii.
Zdravilišč«- ni razkošno in potratno podjetje. Iltdl no podjetje za pridobivanje dobiflia. mnneč je ustanova, ki jo |»osvečenn Ijiid-keinii zdravju. To bi morala predvsem upoštevati država jiri novih invo^tiei jnli za zdravilišč«. Drzavin-niii in liud-skanill tilngru bi mnogo več neslo, ko bi -•• s sezonskimi dohodki predvseni intŠirllo k0|»-ll. /:holj-»alo /gradlM». znižale cene: d« hI liilo mnogim tu-zoinskim in Inozemskim gostom oinogoeotvn in zaželeno (Hisetiti zdravilišče in l»i se lako tuj 'le-nnr zbirni v naši državi.
Zdravlliščern moro obstanek In «reč»-n razvoj oningoiiti samo država (Umnem bi morali vsi uio-rodaini činitolji skrlmti zu to. du zdraviliške, svojemu namenu in inionti zvesto, otiruni človekoljubno zdraviliško snior. Vsem stanovom In »loj«-ni naj hi bilo mogo«'e iskati In na|ti ozdravljenja in okrepljenja v tdravilišču Pa lu-li goatjo naj ne zahtevajo preveč letoviških in drugih manj potrebnih zahtev, zavedajo naj s»1 predvsem prihmla in oiija v rdiavllišču- zdr«vljon|a. In |irav pri zdravljenju pomeni v tem in nnem malo manj — v z/lravju in od|ioi-itku malo več. Kdor prihaja v zdravilišče » pravim namenom, «nihaja it zdrs-villšča diišnn in telesno okrepčan in oluigaton z lepimi spomini. Najslabši gosi za vsako zdravilišče jo tisti, ki za čas »voiega zdravljenja neprimerno razuzdano živi. Ako sn taki zgledi le preveč in prevečkrat pomito*«-, utegnejo škodovati ue |e ogledu takih zdraviliških go»tov marveč tndi pravemu smotru zdravilišča
štkof StroMsmaver |r I0":t r balkona svojega -tamivanj« v Rogaški Slatini j)ozdrav|j.il »|ни|«ј zlirane slovenske in hrvatske množice |«.r mod drugim, želer zilrartlišču najlepšo hodolnnsl, delal Не»«ч1е. ki žaro tare« v »arji zdravja: :Poleg milosti Ikižj»* so moram za svoje iWgo življenje zahvaliti Rogaški Slatini!'
7. Viri.
Pričujoči /api-ki »o |iovroti vsčiuuitia jio nemških viri It. navedenih v besedilu »aneni. in h-deloma tudi ih» slovenskih, ki so: Kollef» r dr. Fr.: Zdravilišč«- Rogaška Slatinn, IMO: Knvacič Fr.-Nadžuptiija Sv. Križa, t.juliliaua lili I; Mai dr. J. Zgodovin« «luv on-kegu naro-ln. t "olj«' Ifldl: Ro jaška sintiiia Zdraviliški V»-»lulk. b'tniki tUVl
1025 iu 102«: feorli dr Ivo: Rogaška Slatina, dri zdravilišče, 1022: Verk Miloš: Itognšk.i Platina, zloli, -prelio.li, Maninil 1W23: Sil v in Sardenko: Itognšk.i Platina vlisih -latinskega gosta. Celje HOI.
ZaL da je le malo slovenske literature o Ito gnški Slatini sjovenskn javnost s»- je začela jo polagntii» zanimati zu to naše najmodernejše zdr« vilišiV. (iloboko je Ivi In ukoreninjen« mržnja do Rogaške SluIIlie iz iioduvno preteklih časov v »-rr.il nnrodno čutečih Slovonrev dn jih ni m<v.;|n rar veselili uili dejstvo, <lu jo to sijajno zdravilišč,• z v-emi neprncenljivinu »vojitiu zakladi prišlo v njih lasi.
»Rlm»ki Nnrleum !«• Sltivonconi |iremalo znan spominja zg«v<|ovliinr Muriiar dr. Albert v eunko illH'novani knjigi, iirmlec Ii. V conitvi vr«Htnet Rogaške slutim- -n nniii N.iuci bodri|.-n zgled Posane-ztil pisatelji so napisali o Rogaški sln'ini |vo vič kinig Ola* tir Julij o«) t. 1*71 dn IHsri vsaka lnt<p jio eno; lloisel dr. JnŽel iriuajvt vtsčjili »|iimiv o Rogaški Slatini Večjo delo o zdravilni) vrolcili Rogaške Slnlln-' pripruvlja mladi hrvat-ki znan*hrenlk komik dr \dolf Re^ek.
Kolikor smo mogli presoditi, šiej«. n«'tnš|cti titerutnrs o Rogaški Slatini preko 1!|0 večjih .pl sov, «m manjše razpravo so nismo ozirali
Gotovo, dH ima naša Iržava veliko krajev, ki .o l« j>i kakor Rogaška Slatina in morda ir l«-pii Ali luilj ko pd svoji naravni krasoti pravično -1»vi Rogn.ška Slatina |>o zdravilni dobroti iu vrislnnst svojih rudninskih vrelcev Za Rb-duni nima sli. veni j« letovišča In nima f ugotavlja zdravilišča ki bi nn«o oži o in Mrši domovinsko tako lahko In neprisiljeni' -etnnniah. |n družilo s širokim -veloin
kakor Kognška Slatina.
Dudalrk. ob «klopu Ojiivi našega prvega tdrnvlliš'« liodl pri|iomnJeno, da oks-ir toh »«s dnvmskih zapiskov nI prav dopuščal, da hi ... v njem *pi«ak> šc vse to, kar se Jo v sajnsvojSrn) času lepega, dobrega In za blagor go»iov kakor zdravilišča koristnega za-mtvalo In naredilo |«»1 sedanjim ravnateljem Iv. liračnarjoni iu ob na-kloouuKrsli ««liunjegj bana dr M Natlačen«. To v»r ho»li prihranjeno t* posebne pomčikv ki naj prilirtio Itldo oli tačefku lotošnl« «-mi 10. « niain