DECEMBER 1 Cv Elisrlj. Skor 2 P Bitijnn.i + 3 S FranJHkk Ksav. 4 N 2. Advontr.a 5 P Suha. opat 6 T Nikolaj 7 S Ambrož Q S <": P poč. M. P. 9 P TVter Knnmj + 10 S Jane?. Veliki 11 NrS. Adventna 12 P Otilija 13 T T.ucijn. dev. Ti 14 S Kv.-Spiridijon+ 15 f) Kristina 16 T Uv. - Evzebii+ LOVEN PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do ttnagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) HAJITAKKJCI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH... ŠTEV. (NO.) 236. CHICAGO.. ILL., ČETRTEK, 3. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMEER 8, 1938 LETNIK (VOL). XLVII, j- . V «• Med zastopniki francoske in nemške vlade se podpisal pakt, s katerim izjavljate obe državi, da boste spoštovali sedanje medsebojne meje. — Zagonetka, ali se naj pakt smatra resnim, ali je samo ena fraza več. Pariz, Francija. — Nič dru-Sega kakor en podpis več. Tako je mnenje povprečnega Francoza o paktu, ki se je ta torek podpisal tukaj med zastopniki francoske in nemške vlade. Ne pripisuje se mu torej posebne važnosti, marveč ga smatrajo za "diplomatskih čenč", kakor-snih je bilo v letih po vojni podpisanih že skoraj nešteto število, a ni nobena pomagala Evropi stalno iz vojne nevarnosti. 0-značujejo ta pakt tudi podobnim tisti frazi, ki sta jo izrekla Hit-'er in Chamberlain po mona-kovskem sporazumu, ko sta zabičala v svet, da "med Anglijo •n Nemčijo ne bo nikoli več voj-ne"; že zdaj pa, dobra dva meseca pozneje, besedno tako obsujete obe državi druga drugo kakor kdaj poprej. Ali bo res zdaj podpisani pakt *ned Francijo in Nemčijo tudi taka prazna fr^a? Ne ve se sicer, ali bo rodil kake pozitivne uspehe, ali ne, omeniti pa &e more z gotovostjo, da pakt 111 izraz nikake iskrenosti, mar-VeČ je nekaj prisiljenega; skle-nilo ga ni javno ljudsko mnenje, Marveč je stvor le francoske v'ade. Kako pa je vlada oprezno Poskrbela, da ni nikjer prišlo do l2raza javno mnenje napram *^etnčiji in s tem tudi njega starce napram paktu z Nemčijo, Se jasno razvidi iz tega, ko je v'ada dala tako zastražiti kolo-Vor. na katerega se je pripeljal jtemški zun. minister von Rib-bentrop, in ceste, po katerih se J® vozil proti hotelu, da se ni ni-1 zdaleč mogel nihče približati; eč tisoč policistov je bilo v . Uzbi, da so zastražili kolodvor n zaprli ceste. Ribbentrop je Prispel v Pariz ta torek in prvi ^Jegov uradni čin je bil, da je sol?'831 omenJ'eni Pakt' na kar bila š^le na vrsti druga pogaja s francosko vlado. -Besedilo pakta govori, da bo-® °be državi spoštovali sedaj jih °Je^e meJe med njima in da ' 'le boste skušali izpreminja-' to bi pomenilo, da ne boste ije RAZBURKANA POLJSKA Ukrajinci vložili zahtevo po avtonomiji. Riga, Latvija. — Sosednji državi Poljski se obetajo burni dnevi, ki utegnejo znatno izpre-meniti notranjo obliko države. Nekaj podobnega namreč doživlja Poljska, kar je Čehoslo-vaška ravnokar prebolela, namreč ostro borbo poroti sistemu centralne vlade. Ukrajinska manjšina se je očividno navzela upornega duha, ki je privel od zunaj, in zdaj tudi ona zahteva samoupravo. Poljaki so ogorčeni nad to zahtevo, katera je dosegla celo že parlament, in skušajo s silo in zlepa udušiti gibanje. Ukrajincev je na Poljskem po uradnem štetju nekaj nad tri milijone, a drugi viri jih računajo na šest milijonov. SIJAJNI SPREJEM Kardinal Mundelein prisrčno pozdravljen od množic. Chicago, III. — Kardinalu Mundeleinu, ki se je povrnil s svojega potovanja v Rim, je bil ob njegovem povratku ta torek prirejen pravi kraljevski, sprejem. Do 10,000 oseb je bilo zbranih na La Salle kolodvoru, ko je pripeljal vlak kardinala, in z navdušenimi vzkliki je množica pozdravila došleca. Razni govorniki so'proslavljali kardinala, kot "pravega Amerikan-ca", kot "prvega ameriškega poslanika miru," kot vnetega zagovornika demokracije, podobnega predsedniku Rooseveltu, in kot dobrega očeta, ki ima srce za revne, ostarele, oslabele in zapuščene. — Na kolodvoru je bilo večje število škofov ter druge duhovščine, zastopniki civilnih oblasti in množice drugih lajikov, predvsem dijaštva tukajšnjih katoliških šol. NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi zapovedanega praznika, Spočetja M. D., fco delo v naši tiskarni počivalo, vsled česar bo izostala petkova številka našega lista. KRIŽEM SVETA ^a druge napadli. Vpraša-J6i ali velja to za vsak slu-J' lle glede, kaj se drugače Peti. Ako bo to res veljalo, "' em ima pakt lahko velik pomeri 7a ^ TJ ... 1 to 1 Evropo. Italija ga goto jim b° odobravala> kaJU z p,,j lz£ublja svojo zaveznico Tin • Za francosko kolonijo f0 Vs i« otok Korziko, na kate-,la-ibrž z gotovostjo raču-Pnl °sanil.icna se bo težko u-lahlr Udariti na Francijo, ker sluti, da bi imela s tem z Anglijo. Z zani- «................. ba> tujezemstvo zdaj ugi- Du'sti],1 10 niožno' lla Nemčija j0 lepem na cedilu svo- Votre;OZnico Italijo, ko je več ne svoj,, ni,le' in ,J0 gledala sama na lahko !nterese' namreč> da se bo cije J. "'°z ovire od strani Fran- Aki'1? ir-'ala Pr°ti vzhodu. menj torej ta pakt res kaj po- toi«e8el° rr" je m°Žn°' da b° Vo gr Evropi popolnoma no- ^ožePaCij0' namrcč» 8e bo nila ' na. Vzh°dna Evropa naslo-* Itar HANKOV BREZ KURIVA IN ELEKTRIKE Hankov, Kitajska. — Tukajšnje mesto, ki ima nad 400,000 prebivalcev, je točasno brez elektrike in brez kurjave. Potrebni premog je doslej zalagala neka angleška družba, kateri pa so Japonci, ki so pred poldrugim mesecem zavzeli mesto, postavili na pot take ovire, da ji ni mogoče dostaviti novih zalog v mesto. Med drugim trpe zaradi pomanjkanja kuriva in elektrike zlasti bolnice, kjer se niti operacije ne morejo vršiti. -o- PES REŠIL KRAVE PRED POŽAROM Huntley, 111. — Tukajšnji bližnji farmar De Goy B. Ellis e ima svojemu razumnemu psu zahvaliti, da si je zadnji ponedeljek rešil 30 krav. V hlevu je namreč izbruhnil požar, toda krave se niso dale izgnati iz gorečega poslopja. Tedaj pa je pritekel pes ter pričel lajati in griz-ti krave zadaj za noge, da so tako bile prisiljene, umakniti se. Požar je povzročil škode do $20,000. -o- STAVKA PRI HEARSTOVIH LISTIH Chicago, 111. — Člani časnikarske unije American Newspaper Guild, spadajoče pod CIO, so zadnji ponedeljek, proglasili stavko pri dveh tukajšnjih Hearstovih listih, namreč Evening American in Herald and Examiner. Oba lista pa sta redno izšla, k čemer so pripomogli člani delavske federacije, ki so se postavili na stran podjetja proti svojim stavkujočim sodelavcem. PAR NENAVADNIH NEZGOD Chicago, 111. — Narodni varnostni svet, organizacija za pospeševanje prometne in industrijske varnosti, je izdal zadnji ponedeljek poročilo, v katerem navaja nekaj nenavadnih nezgod, ki so se pripetile tekom letošnjega leta. Tako je neki Wm. De Lorenzo, ko je vozil s svojim dekletom preko nekega žel. mostu v New Yorku, pod katerim je tekel vlak, krenil v stran, da se izogne koliziji z drugim avtomobilom, pri tem pa predrl ograjo in zdrčal navzdol. Padel pa je avto na kolesa in ravno na žel. voz, toda gu-mij na kolesih je preprečil pretres, da se ni nikomur nič zgodilo. Nekemu vozniku v Berwy-nu je priletelo nasproti kolo, ki je odletelo od nekega truka, ter je povzročilo stik dveh vžigalnih žic, da se je avto vnel. Neki govornik v Palestine, Tex., se je med kretnjami z rokami udaril po strani in pri tem obdrsnil in vžgal vžigalice v žepu. —Haag, Nizozemska. — Mednarodno društvo za kolonizacijo Judov je v ponedeljek zaprosilo za pomoč razne krščanske organizacije pri naseljevanju begunskih Judov. Kakor se trdi, se bodo odzvali katoličani in protestanti. —Hendaye, Francija. — Španska vlada polagoma odpošilja iz dežele tujezemce po razpustitvi tujezemske legije, v kateri so se ti za njo borili. V nedeljo je prispelo v Francijo 442 mož raznih narodnosti, a v petek prej 332 Amerikancev. — Berlin, Nemčija. — Nadaljnji ukrepi, ki so bili izdani proti Judom ta teden, prepovedujejo tem vsako sodelovanje v ekonomskem življenju Nemčije kakor tudi prodajanje raznih vrednosti; k^koi delnic, bondov, draguljev in drugega. JUGOSLOVANSKO ODLIKOVANJE Chicago, 111. — Ravnatelj chicaškega mestnega sanatorija za tuberkulozne, dr. Leo M. Czaja, je prejel zadnji ponedeljek od jugoslovanske vlade odlikovanje reda sv. Save. Izročil mu ga je jugosl. poslanik Fotič ob obedu, ki je bil prirejen za to svrho. Qdlikovanje je bilo izraz priznanja za delo, ki ga je vršil dr. Czaja kot ameriški zdravnik v Srbiji v letu 1914. NAPREDEK ZAGOTOVLJEN Začasrti poraz liberalnih sil ne more ustaviti napredka, je zatrdil predsednik. Chapel Hill, N. C. — Načrt, ki ga je spravil v življenje predsednik Roosevelt v letih svojega vladanja, bo Amerika morala obdržati. V takem smislu se je izrazil predsednik sam v svojem govoru, ki ga je imel pretekli ponedeljek pred dija-štvom tukajšnje univerze. Nove razmere in hitre izpremem-be, ki jih doživljamo v sedanjih časih, je povdaril, zahtevajo, da moramo na drugačni način obravnavati probleme, kakor smo jih v prejšnjih desetletjih. Glede izida zadnjih volitev se je predsednik izrazil, da ta ne pomeni, da so liberalne sile na poti na pokopališče, kakor kriče konservativci. Te sile, je povdaril, so bile že dostikrat prej potlačene, a so prišle vedno zopet k življenju z večjo močjo kakor prej. Ako se torej napredek začasno ustavi, to še ne pomeni nikake velike tragedije, kakor jo slikajo temnogledi liberalni elementi, in enako se tudi moti konservativec, ki se veseli, ako socijalne in gospodarske reforme ne napredujejo 100 odstotno. ---o- GOSTJE UJELI ROPARJA Chicgao, 111. — V salun na 22 So. Kostner ave. je stopil zadnji ponedeljek neki moški ter oropal lastnika za $16 in zbežal. Gostje, ki so bili tedaj v lokalu, pa so se spravili na lov za njim in ga tudi res ujeli ter izročili policiji. Bil je to neki A. Etchingham, star 39 let. Iz Jugoslavije Zagorju se obeta boljša bodočnost; za razna moderniza-cijska dela je nakazanih več milijonov dinarjev. — Nepremišljeno dejanje užaljenega moža. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz stare domovine. KDO JE NEKI TA FIGURA? NERAZUMLJIV NAGIB Chicago, 111. — V torek zjutraj je policija aretirala neko ! 22 letno Miss Esther Carson, ki pa ni povedala, kje živi. Kakor je izjavila, sama ne ve, kaj jo je prignalo, da je izvršila čin, zaradi katerega je bila prijeta. Dekle je namreč brez vsakega povoda zgrabila kos opeke in ga vrgla v steklena vrata na Art Institute na Michigan ave. Kakor pravi, jc menda želela slišati žvenket stekla. —o- Najlcpše božično darilo je, če naročiš staršem, bratom ali sestram za eno leto "Amer. Slovenca", ali pa mesečnik "Novi Svet"! kako vlogo boste igrali zapadni »Jo proti Nemčiji, a, I dve velesili, jc še zagonetno. SPORAZUM PORAVNAL STAVKO Flint, Mich. — Stavka, ki jo je proglasila avtomobilska unija 'zadnji petek v Fischer Body podjetju, se je po doseženem sporazumu med družbo in unijo j končala zadnji ponedeljek. V stavki je bilo okrog 6,400 delavcev, vendar pa je bilo zaradi pomanjkanja produktov, ki jih ti izdelujejo, postavljenih v brez-l delje drugih 20,000 delavcev. Z radovednostjo in rešpektom ugiba mali James Lloyd, vnuk min. predsednika Chamberlaina, kdo naj bi bila ta nepremična figura, ki stoji pred vhodom v kraljevo palačo v Londonu, s svojo čudno obleko in smešno kapo. Fantku, ki je sin Chamber lainove hčere, je moral bržkone ded pojasniti, da ta mor čuva njegovega kralja. Novo življenje v rudarskih družinah Zagorje, 16. nov. — V dobi krize se je število zaposlenih pri rudniku znatno skrčilo, kar je povzročalo v vsem okolišu velike skrbi.Govorilo se je celo o popolni ustavitvi obratovanja. Z odkritjem novih premogovnih zakladov pa število delovnih moči iz dneva v dan narašča in zro rudarji z vedrim obrazom v bodočnost. Po cestah srečuješ tež-, ke, z, jamskim lesom natovorjene vozove. Jamskega lesa porabi rudnik zdaj ogromne količine. Vse prebivalstvo sledi z zanimanjem delu pri novem obratu, ki bo dajal zaslužka rudarjem in vsej okolici več desetletij. Tudi v kotredeškem obratu se pripravljalna in modernizacij ska dela, ki jih izvršuje pod_-jetje Duklič, bližajo koncu. V Potoški vasi, kjer je pod zemljo sploh najboljši premog, čigar plasti segajo pod Kotredešco in še dalje proti Slačniku, so bila izvršena dela in bo tam v kratkem dobilo zaslužek večje število rudarjev. Posebno zanimivo je delo lesenega korita, po ka-Iterem je stekla voda iz preloženega potoka Kotredešce. To praktično delo je baje po obsegu edinstveno v Evropi. Korita so iz prepariranega borovega lesa, ki ne gnije. Ker so se graditelji odločili za nadzemsko korito, je bilo treba izkopati več tisoč kubičnih metrov zemlje. Potem so šele pričeli polagati po novi strugi temelje za polkrožno korito v dolžini 300 m. Napravljeni so tudi trije jezovi, da je les vedno v vodi. Vsa naprava je stala nad 1,500.000 din. Poleg tega sta za kotredeški obrat napravljena dva nova kompresorja — eden za zalivanje izkopov, drugi pa za vrtanje premogovnih plasti, oba po 600 konjskih sil na električni pogon. Iz vsega tega sledi, da se zagorski dolini obetajo časi večje jzaposlitve in boljšega življenja ' za vse. Vsi želijo, da bi se delo nikdar več ne omejilo, marveč v sedanjem tempu nadaljevalo in še stopnjevalo. -o--- Užaljen Pred dnevi je bila v Balantovi gostilni pri Sv. Duhu pri Virma-šah skupina pivcev, ki so preganjali dolgčas z vsemi mogočimi pogovori. Vmes so seveda tudi pridno zalivali, in tako je nastal prepir, katerega se je posebno udeleževal opekar Leopold P., družinski oče, ki ima v Virmašah svojo hišico. Vse kaže, da se je morala nejevolja ostalih gostov osredotočiti prav na Leopolda, ki so ga postavili na cesto in vrhu tega še nabili. Kaj hudega mu sicer niso storili, kljub temu pa je menda poraz vplival na Leopolda tako zelo, da je sklenil obračunati sam s seboj. Čudno redkobeseden je prišel domov. Vzel je nož in si ga zasadil globoko v levo stran vratu, ki ga je pri sunku tudi precej prerezal. Domači so ne-mudno poslali po zdravnika v Škofjo Loko. Došli zdravnik dr. Kocijančič je ugotovil, da na srečo ni bila prerezana nobena glavnih žil. Veliko rano je zdravnik zašil.' -o- Drzen tat Janez Lušnik in Roman Ambrož iz Janževega vrha pri Sv. Lovrencu sta bila zatopljena v večerno molitev, ko se je v njuno stanovanje utihotapil pretkan zlikovec in jima odnesel obleke, čevlje in druge predmete v vrednosti nad dva tisoč dinarjev. -o- Smrtna kosa V Bukovici nad Škofjo Loko je umrli1 Marija Fojkar, zaseb-niea. — »r Ljubljani je umri Josip Novak, podpolkovnik v pokoju. — V celjski bolnici je u-mrla žena posestnika P. Kozinc iz Žabjega pri Sevnici, stara 34 let. Zaradi psa Dninarju Janezu Vogrincu iz Levarjev pri Sv. Urbanu je nekdo zastrupil psa. Tega dejanja je Vogrinc obdolžil soseda Franca Horvata. Nekega dne je Vogrinc pridrvel z naotiko do Horvatove koče in ker so bila vrata zaprta jih je z motiko tudi razbil, nato navalil na Horvata in mu z motiko prizadejal hude poškodbe po vsem telesu, da se je moral iti zdravit v ptujsko bolnico. -o- Nezgoda Težka nezgoda je zadela posestnika in lesnega trgovca Ha-dla v Radohovi vasi na Dolenjskem. Po naključju mu je spodrsnilo na železniški postaji da je padel in se nevarno pobil. Prepeljan je bil v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. -o- Usoda begunca Iz Maribora poročajo, da je pred tremi leti pobegnil preko meje 31 letni Franc Zore, ki je služil pri svoji vojaški edinici v Kruševcu. Vojaški begun je tri leta živel v Nemčiji, dokler ga niso nemška oblastva izgnala in izročila Jugoslaviji. -o- Kap Ko se je posestnik Jakob Ter-buc iz Središča vračal iz bolnišnice v Ptuju, kjer se je zdravil zaradi srčne bolezni, mu je naenkrat postalo slabo, zgrudil se je na tla in obležal mrtev. Zadela ga je srčna kap. — Zdravniki so mu sicer branili domov, toda jih ni poslušal. -o- Nesrečen padec Nevarno se je poškodoval hlapec Franc Kožuh iz Maribora, ko je na ulici padel z voza in so ga morali odpeljati v bolnico. [ » a« -jam BSSŽBB •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, S. decembra 19,08 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši sfovenski litt v Ameriki. U»t»fi«*lja*ieEtut številka ........................ 3e the first and the Oldest Slovene Mew*paper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. -Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year .............................. 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one vear ...................................$6.00 For half year .................................... 3.00 For three months ............................ 1-/5 Single copy ........................................ 3c B*pisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas 4* četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredništva n* vrača. Eaterec} as second class matter November 10. 1925, at the post ofticc at Chicag*. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Položaj Kitajcev in Japoncev Ko «o se Japonci pred nekaj dnevi izkrcali na južni kitajski obali, nedaleč od Hongkonga, je pomenilo to velike senzacijo za ves svet. Zakaj veljalo je poprej za opas-»0 podjetje raztegniti vojno akcijo v bližino ozemlja v katerem so najbolj prizadeti interesi evropskih velesil. Pričakovalo se je, da se bodo ponovile komplikacije, kakor so se dogajale v okolici Šanghaja, ob času, ko so se tam bile srdite bitke med Kitajci in Japonci. Nadalje se je pričakovalo, da bodo mogli Japonci od Biaškega zaliva napredovati le počasi v notranjost in da jim bodo pokazali Kitajci večji odpor, nego si predstavljajo v Tokiu; saj se je tako dogajalo dosedaj domalega na vseh bojiščih. Nič takega se ni zgodilo. Ni bilo niti mednarodnih komplikacij niti kitajske obrambe. Neverjetno naglo je uadel Kanton Japoncem v roke, naravnost senzacionalno hitro. Očividno so bili Kitajci presenečeni ter niso računali s tako naglim in tako močnim japonskim naskokom. Toda v poštev je treba jemati, da so se Japonci že dolgo pripravljali na ofenzivo v Južni Kitajski, saj so tudi velesilam, sporočili to svojo namero. Ker pa je vendarle tako dolgo niso izvršili, se je mislilo, da so se sploh odrekli načrtom zoper Kanton. Podoba je, da so vsaj v Cangkajško-vem taboru računali z odlogom, pa da zato niso pripravili na jugu toliko bojnih sil, kakor bi bilo za uspešno in učinkovito obrambo potrebno. Saj so jih krvavo rabili na bojiščih pred Hankovom. Zdi se tudi, da je Čangkajšek računal z izdatnejšim sodelovanjem južnokitajskih bojnih sil samih; nemara ni neupravičeno domnevati, da kanton-ska armada sama ni storila v zadostni meri svoje dolžnosti Prvikrat v tej vojni se je zgodilo, da so Japonci dosegli uspeh bolj poceni, nego se je pričakovalo. Odnošaji med Kantonom ter osrednjo vlado in Čangkajškom, njenim predstaviteljem, niso bili najboljši. Morda bi zares ne bilo povsem zavračati domneve, da so nemara Japonci na diplomatski način pri kantonskih oblastnikih in vojaških funkcionarjih pripravili teren za svojo zmago. Vsekakor kantonski poraz ni v stilu Cangkajškovega vojskovanja, pa je zato verjetno, da odgovornost zanj pade na koga drugega. Preseneča pri tem samo način umika. Ako so točna najnovejša poročila, so Kitajci razdejali, razstrelili ter požgali v Kantonu domala vse, kar predstavlja količkaj vrednosti. Ob teh poročilih se človek nehote spomni na umik Rusov iz Moskve pred Napoleonom. Bodi s tolmačenjem kitajskega poraza kakorkoli, uničenje Kantona pred umikom priča, da na kitajski strani nikakor ne mislijo iz poraza izvajati konsekvence, marveč da se nameravajo boriti dalje. Seveda pa se kljub temu | pomen padca tega največjega južnokitajskega mesta ne sme podcenjevati. Neštetokrat »e je že naglašalo in ob pričetku japon ske ofenzive na jugu še posebno podčrtavalo, da bi imelo zavzetje Kantona ogromen pomen, ker bi se s tem izpod-rezala možnost uvoza vojnega materiala za kitajsko armado preko Honkonga na Kanton in nadalje oskrbovanje osrednjih armad po železnici od Kantona na Hankov. Dovoz skozi Hongkong j« s padcem Kantona zares onemogočen, kar bo nedvomno imelo velike posledice. Javlja pa se, da so Kitajci z ofenzivo pri Kantonu že dolgo računali, pa da so ta čas popravili in dopolnili prometna sredstva na poteh do francoske Indokine, tako da bodo od tam mogli še vedno dobivati obilo tega, kar potrebujejo. Toda prav gotovo je upravičena skepsa glede obsega teh možnosti, podobno kakor je nedvomno težko misliti, da bi mogel dovoz d ruske strani nadomestiti to, kar bo izpadlo spričo padca Kantona. Nadaljnja velika škoda za Kitajce je izguba velikega tigovskega središča in pristanišča Kantona v tem, da izpade za Cangkajškovo vlado s tem važen vir dohodkov, ki »o dotekali iz carin ob uvozu. Na Kitajskem pomeni to izredno veliko finančno izgubo, ki bo zanjo komaj mogoče Kobiti nadomestka. Da je vrh tega umik iz tako velikega in imenitnega mesta, kakor je Kanton, tudi zelo pomembna moralna izguba, se ne more zanikati, dasi je podoba, da take vrste udarci na Kitajskem manj zadenejo, nego bi bilo soditi na splošno. Toda kakor je videti, se tudi Hankov ne bo mogel več dolgo braniti; moralna vzpodbuda za Kitajce s tem vsekakor ne prihaja. Vojaški položaj sam po sebi se s padcem Kantona za Kitajce ni kaj prida poslabšal. Raztegnitev fronte gre bolj v prilog Kitajcem nego Japoncem, saj je že sedaj gverilski način bojevanja za prve zelo prikladen. Japonska ekspedicijska armada se nahaja daleč od operacijske osnove domače dežele, kar pač ne bo ugodno. Položaj bo postajal nedvomno še težavnejši, kolikor bolj se bodo japonske čete odmikale od obale, prodirajoč za umikajočimi se Kitajci. Po dosedanjih poročilih se umikajo kitajske bojne trume od Kantona proti zapadu; bojišče se bo potem takem raztegnilo v hribovite predele ob reki Sikiang, hkrati v bližino francoske kolonialne posesti, odkoder bodo mogla armadi dotekati vojna sredstva. Zato je zelo verjetno, da se bodo Japonci omejili na zasedbo Kantona ter bližnje okolice, toda tudi v tem primeru bodo vezane znatne njihove bojne sile. Nič ni torej podobno, da bi zavzetje Kantona Japonce neposredno približalo zmagi. Še vedno ni opaziti znamenj, ki bi pričala, da se je kitajska odpornost zmanjšala, pa da je nastopila večja pripravljenost za kompromis, ali celo za kapitulacijo. Tudi zunanji dopisniki potrjujejo, da imajo Japonci zasedena samo večja mesta in razmeroma ne širok pas ozemlja vzdolž ob železnicah, povsod vstran od njih pa gospodujejo manjše kitajske oborožene trume, ki operirajo po načelih gverilske vojne. Pomanjkanje vojnega materiala in slabšo kvaliteto orožja odtehtava vsaj do neke mere večje število in izredna žilavost ter skromnost kitajskega vojaka, zraven tega v novejši dobi še prebujajoči se kitajski nacionalizem. Evropskemu človeku se zdi, da bi tako pomembni dogodki, kakor je eden od njih padec Kantona, znatno prevesil tehtnico bojnega razpoloženja in razmerja sil, toda na Daljnem vzhodu je marsikaj drugače kakor v Evropi, a na Kitajskem še prav posebno. Zato bo treba šele počakati, ali se bodo res uresničile japonske napovedi, da pomeni padec Kantona začetek naglega konca kitajskega odpora. nistov je šlo na pomoč, ki so se "hrabro" borili za "demokratii-* jo". In ko sz Dobre-polja, veste v kakšnem položaju se te naše vasi nahajajo v DobrepoJjskih vaseh zelo zelo veliko. Stopimo nekoliko v zgodovino. Tam vidimo da je leta 1865 požar uničil več hiš v Zdenski vasi. Leta 1869 je pogorela težnarija pri sv. Antonu. 1877 je ogenj uničil 58 hiš 7. gospodarskimi poslopji v Kompoljah. L. 1879 je pogorelo več hiš v Mali vasi. In zopet enkrat pozneje j,.-ogenj vpepeli! več hiš v tej vasi. Marsikateremu seda j živečemu v Ameriki, je še gotovo v dobrem spominu strahovit ogenj, ki je vpepeli) Zd'ensko vas 26. aprila 1902. Zopet. 2-1. julija 1904 je požar uničil vas Podpeč. Med svetovno vojno je požar uničil vas Podgorlco itd. Škoda ki jo je povzročil požar v Do-brepoljski fari v zadnjem po! stoletju gre v milijone. Zato so pa pričeli kmetje misliti na prvo pomoč. Skoro slednji si je dal napraviti cementiran vodnjak, v katerega streže po zimi vodo ki kaplja od streh. Vaši so si pa z velikimi žrtvami nabavile ročne brizgalne. Prve so bile Zdenska vas, Videm in Kompolje. Pozneje so to storile še nekatere druge vasi. Le uboga revna Za-gorica, ni premogla toliko, da bi si kupila brizgalno. Toda, dasi revni, so pa imeli vaški fantje korajžo. Ustanovili so takozvano prostovoljno gasilno društvo. Bili so pripravljeni ob vsaki nesreči pomagati svojim sosedom. Pričeli so nabirali prostovoljne prispevke in s tem postavili malo poslopje, ki naj bi pozneje služilo kot dom za novo bri zgalno. Dom so imeli, toda brez brizgalne. Bili so kot vojak brez puške. Tako so 10. avgusta 1931 imeli svojo prvo veselico z namJenom, da gn čisti dobiček za novo brizgalno. Toda jaz, ki sem bil takrat na obisku v domovini, sem bil povabljen na to veselico. Imel sem tudi prilike spregovoriti par besed ter jim razložil življenje naseljenca v Ameriki. Obljubil sem jim konečno tudi to, da ko se razmere v Ameriki izboljšajo, da bom jaz skrbel za to da se nabere nekaj prostovoljnih prispevkov od naših Dobre-poljčanov za motorno brizgalno v Zagorici. In tako mi ta obljuba še danes dolg dela, kajti človek obrača in Bog o-brne. . . Moj namen je bil, da ko se povrnem nazaj in se delavska razmere v Ameriki vsaj neko-Mko izboljšajo, bom napravil prošnjo skozi naše časopisje in tako se bo nekaj nabraio. Pa. kakor sem rekel prej, človek obrača ;n Bog o'brn \ Predno sem zamogel kaj storiti, predno je naša Amerika se začela boljšati mi pri de iz stare domovino tužnal Dogodki med Slovenci po to* Ameriki JVuto jo je podrl Cleveland, O. — Ko je pretekli teden Mrs. Helena Kupe stopila na 55. cesti iz varnostne zone, je že zavozil vanjo neki avtomobilist in jo pod« na tla ter je dobila nevarne poškodbe. Odpeljana je y Polyclinic bolnišnico. bila Smrt rojaka Rockdale, 111. — Tukaj Je preminul rojak Frank Vidi<-> rodom iz Ajdovca na Dolenjskem. V Ameriki je živel z® od leta 1899. Zapušča soprogo Jožefino. — - Pokojni j« *>'' dolgoleten naročnik "Amer-Slovenca" in tudi naročnik "Novega Sveta". Pokopan je bil na pokopališče sv. Jožefa v Jolietu. — Vsem žalujoči® sorodnikom globoko sožalJe-pokojnemu pa večni mir in P°" ko j. Milv/auški bolniki Milwaukee, Wis. — B°'ali Andrew Nebec, ki je bil PreC' nekaj tedni poškodovan, je njegov avto kolidiral * vornim vlakom na železniškem križišču, je že toliko M, da je prišel iz bolnišnice ^ se zdravi doma pod zdravniškim nadzorstvom. — Na ie zadnje dve leti živel v Len10"' tu, poprej pa dolgo let Lockportu, kjer je bil več zastopnik Amerikanskega venca. — Pokopan je bil pondeljek 5. dec. na poKt Ja Ant«11" poK d,. J* ljudstvo- (Dalje na 5. str.) TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs Pri leni. ko jr žeiiftktt rekla, d;i morajo ivt pol nagtg* 11 rje a ugrabili, jc skrivoma opazovala Tarzanu. l!olj ko fla i«- gledala, Holj je bila prrpriČHuh, da if to ros pravi Rriun. "Moramo na dobiti," je ponovila. Naglo je napisala nekaj hesrd na listek in ga po shuali-mku odposlala Tarsqmt. Komaj jo bila lo storila, jc naglo izginila od mize v notranjost bedela. Služabnik je pa prinesel pisanje Tarzanu. ki ga ic prehral in rekel: "\'el mi Pa nim Slovencem v Indianapolisu! Ista zahvala in pripoznanje gre tudi vsem dragim glavnim zmagovalcem kot g. Johnu Pri-selu v Clevelandu, ker tudi on je veliko žrtvoval in deloval v tej kampanji. Vneto pri tem mu je pomagal tudi naš veliki prijatelj g. Anton Grdina. Obema čast in pripoznanje. Zahvala tudi g. Josephu Ra-kovecu na Greenwoodu-Willar-du, Wis., ki se je s svojo okolico tudi tako častno odrezal. Hvala tudi vsem ostalim, ki zavzemajo na listi nižja mesta. Vsem gre iskrena zahvala za vse karkoli so storili v tej kampanji za list "Novi Svet". Mnogi, kakor smo dobili po- križem roke držimo, kadar je čas agitacije za naše katoliške liste. Odgovor na ta vprašanja si lahko damo vsi in vsak. Zato pa mora katoliška zavednost med nami še bolj poži-veti po vseh naših naselbinah, le na ta način bo mogoče priti do še večjih uspehov in še širšega napredka našim katoliškim u-stanovam med nami! Spodaj objavljamo še enkrat skupni seznam vseh agitatorjev j v kampanji, ki so pridobili nove 1 naročnine "Novemu Svetu". Ti' so: ših naselbinah in ki širijo meje' ročila so pomagali tudi, ki niso naše katoliške miselnosti. Zakaj navedeni v seznamu. Pomagali v vsako slovensko hišo, ki pride katoliški list, pride z njim počasi tudi nekaj katoliške miselnosti. In to je kar šteje. In tisti, ki žaneso list v take hiše so tisti v°jaki, ki širijo meje katoliški miselnosti. Zato vsa čast in pripoznanje vam vrli zastopniki (ce) in vsem drugim agitator-tern katoliških listov. Naj vam v ponos to, kar ste storili v kampanji za mesečnik "Novi «vet". Naj vam vsem pravični ki nikomur ne ostane ničesar dolžan, bogato poplača vse vaše žrtve in v vaših srcih pa naJ prevladuje vedno prijetna ?'avest, da s tem, ko žrtvujete in elate za razširjenje katoliške-tiska, vršite veliko misijonsko delo med nami. Hvala vam ]unaki in junakinje! Mi smo P°nosni na vas! G- FRANK URAJNAR, naš ^'dušeni in hrabri zastopnik v Indi ku mnapolisu je takoj ob začet- Kampanje zasnoval svoje na-G. Urajnar je oče sloven-v ega duhovnika, pomožnega *uPnika č. g. p. Ralpha Uraj-*arja OCM. pri sv. Trojici v ^ilwaukee. Globoko veren mož ani, zaveden Slovenec, ki se za-iiecJa. da je katoliški tisk v dajanjih dneh najvažnejše sred- stvo. za obrambo in propagando j^tolištva med nami. Že na De-vski praznik se je dvignil in začel bil navdušeno agitirati. Do- Je že tedaj 41 naročnin na j, vi Svet". Že to je bilo precej va Jndianapolis. Tam ni tako v? 0 število naših ljudi. Pra-Jo. da menda okrog 70 do 80 z'n, to je brez tu rojenih že li r?enih- In dobiti pri taki ma- Poroč, li skupini 104 nove jiaročnine so agitatorjem na en ali drugi način. Tudi takim vsem izrekamo ob zaključku kampanje najlepšo zahvalo. Bog plačaj vsem, karkoli je kdo storil v tej kampanji za ta list. Z razširjenjem družinskega mesečnika "Novi Svet" smo si ameriški Slovenci postavili najlepši spomenik. V tistih naselbinah pa, kjer tekom te kampanje morda radi gotovih vzrokov ni bilo mogoče razširiti lista tako, kakor v nekaterih drugih priporočamo, da naj zdaj med letom pridno agi-urajo naprej. Razširite ga tudi i po vaših naselbinah. List "Novi Svet" je namenjen sleherni slovenski hiši v Ameriki. In kjer katoliški listi niso razširjeni, tam s katoliško zavednostjo nekaj ni v redu. To da naši ljudje v takih naselbinah ne čitajo, ne drži. V vsaki slovenski hiši so časopisi. Ako niso katoliški, so pa časopisi druge barve. In ali naj katoličani podpiramo in vzdržujemo brezbarvne in brez-verske časopise, naše katoliške liste naj pa zapostavljamo? To vprašanje bi si moral staviti vsak, ki le še količkaj katoliško čuti. Katoliški Slovenci začnimo odločno! Dvignimo svoje glave. Zavzemimo se vsi in pomagajmo, da bo katoliška miselnost prodrla v zadnjo slovensko hišo v Ameriki. Kako? Tako, da bomo vneto in požrtvovalno raz-širjevali naše slovenske katoliške časopise. Zapomnimo si enkrat za vselej, mi v uredništvih, vi vsi zastopniki (ce) po naselbinah in vsak naročnik katoliškega tiska, da mi vsi skupaj MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.....104 naročnin MR. JOHN PRIŠEL, Cleveland, Ohio..................85 MR. JOSEPH RAKOVEC, Grefenwood (Willard), Wisconsin .................................-.......81 MRS. ANA GLIHA, Cleveland, Ohio...................78 MRS. JUSTINA PAUL, Lorain, Ohio..................72 " MR. JOHN UDOVICH, Sheboygan, Wis............64 MRS. JOHANA MOHAR, Sheboygan, Wis.......44 MR. FRANK SMOLE, Barberton, 0.....................38 MRS. ANTONIJA NOVAK, Cleveland, 0.........36 MR. JOHN DOLČIČ, Girard, Ohio.....................26 " MR. JOS. FAJFAR, Chicago, 111.............................19 MR. FRANK LESS, Ottawa, 111.............................18 MRS. J. MEGLEN, Pueblo, Colo.....................,.....14 MR. FRANK STAVECj Bedford, Ohio..........1Ž' " MRS. MARY CADONIC, Pittsburgh, Pa.............13 " MRS. JOHANA KASTELIC, Eveleth, Minn.....12 MRS. MARY KOTZE, Walkerville, Mont.........12 MRS. MARGARET POZNICH, Cleveland, 0...11 MR. JOS. KOSTELEC, Kansas City, Kans.....10 MRS. ROSE BOKAL, Pullman, 111.........................10 MR. ANTON GRDINA, Cleveland, 0.................10 MR. JAKOB RESNIK, Cleveland, Ohio.............. 9 MRS. LUCIJA GREGORČIČ, Milwaukee, Wis. 9 " MR. STEFAN PODGORNIK, Elmhurst, 111..... 9 MR. ANTON STRUKEL, La Salle, 111................. 9 MR. FRANK LAURICH, Chisholm, Minn......... 9 MRS. ANGELA BERUS, Conneaut, Ohio........ 8 MR. MATH. KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa..... 8 MRS. MARY USENIČNIK, Morgan, Pa............. 8 MRS. KATARINE HRVAT, Tooele, Utah........ 8 MRS. MATILDA ROPERT, Cleveland, O......... 6 " MR. KONŠT. PODLESNIK, Kemmerer, Wyo.. 6 MRS. ALOJZIJA ZUPANČIČ, Imperial, Pa..... 6 MRS. MARY MLACH,. Lorain, Ohio.................... 6 MR. RAFAEL REBEK, Elmhurst, 111................. 6 MR. GEORGE WESELICH, Pittsburgh, Pa..... 6 MR. JACOB DRASLER, Moon Run, Pa............. 5 MR. JOSEPH BREGAR, Standard, 111............... 5 MR. MARK BADOVINAC, Boon, Mich............. 4 MRS. J. KAŠČEK, Bingham Canyon, Utah........ 4 " MRS. MARY POGAČAR, Lorain, Ohio.............. 4 MRS. M. KAPSCH, Colorado Springs, Colo....... 4 MR. MARTIN BAYUK, Terrace, Pa.....................4 MRS. MARY SPEHAR. New Duluth, Minn..... 4 MRS. FRANCES LOUSHIN, Soudan, Minn..... 4 MRS. FRANK PIERCE, No. Braddock, Pa....... 4 MISS MARY KLUN, Leadville, Colo................... 4 MR. ANTON ANSLOVAR, Brooklyn, N. Y..... 4 MR. ANDREW KOŠIR, Waukegan, 111............. 4 MR. MATT LAURICH, So. Hibbing, Minn....... 4 MR. LEON MLADIČ, Chicago, 111......................... 3 REV. JAMES ČERNE, Kenosha, Wis................. 3 MR. JOHN KRAMARICH, Joliet, 111................. 3 MRS. KAROLINA ŠENICA, Oglesby, 111......... 2 MR. JOHN PRAH, Chicago, 111............................ 2 MRS. MARIJA PETERLIN, No. Braddock, Pa. 2 MR. JOŽEF PERME, Windham, Mont............... 2 MRS. KAT. KOCHEVAR, Greaney, Minn......... 2 MR. FRANK DOKL, Milwaukee, Wis................ 2 MRS. CHARLOTTA KOSIR, Pueblo, Colo..... 2 MR. MARK BADOVINAC, Boom, Mich........... 2 MR. LOUIS BELAJ, Virginia, Minn.................. 2 MR. GEO. PAVLAKOVICH, Denver, Colo..... 2 MR. FRANK PEROVŠEK, Willard, Wis........... 2 MRS. JOSEPHINE SPECK, St. Louis, Mo....... 2 MRS. KATHERINE BAJUK, Ottawa, 111......... 2 MRS. FRANK ULČAR, Gilbert, Minn................. 2 MR. JOE KONDA, South Chicago, 111............... 2 MRS. MARY LUKSICH, Milwaukee, Wis......... 2 MR. STEVE POTOČNIK, Detroit, Mich........... 2 " MR. MATH LUSHEN, Mt. Iron, Mich............... 2 MRS. DOROTHY DERMEŠ, Steelton, Pa......... 2 MR. GABRIEL DRAŠLER, No. Chicago, 111... 2 MR. JOE ŠABEC, De Long, 111............................. 2 MRS. JOHN BRAYER, Marshfield, Wis............. 2 MR. LUKAS DERNOVŠEK, Morgan, Pa......... 2 MRS. FRANCES GLACH, Pueblo, Colo............. 2 MR. PETER GROHAR, Reliance, Wyo............. 2 MRS. F. HOCHEVAR, Grand Junction, Colo..... 2 MRS. URSULA IVSEK, Rock Springs, Wyo..... 2 MRS. FRANCES STANIŠA, Lafayette, Colo..... 2 MR. JOSEPH KOSAROG, Union Grove, Wis... 2 MR. JOHN POTOKAR, Cleveland, Ohio............ 2 MRS. ANG. SCHNELLER, Virginia, Minn....... 2 MR. rVAN BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa....... 1 MRS. JULIA VIDMAR, Leadville, Colo............. 1 « MRS. MARY GRUM, Forest City, Pa............„... 1 «' MR. JOS. J. PESHELL, Ely, Minn..................... 1 MRS. URSULA TRATNIK, Ely, Minn............... 1 Skupaj ......................................................1017 novih naročnin TO IN ONO DEKLETA SE VEČ UČE KAKOR FANTJE Chicago, 111. — Na tukajšnji De Paul univerzi se je vršilo poizvedovanje, da se dožene, kateri več študirajo, dijaki ali dijakinje, in ugotovilo se je, da so dijakinje znatno bolj pridne. Dočim namreč dijaki porabijo za študiran je okrog 25 ur na teden, posvete dijakinje učenju dvakrat več, namreč 50 ur. Povrhu tega tudi prečitajo ženske slušatelj ice dvakrat več knjig kakor moški, namreč povprečno 0o štiri na mesec, dočim fantje izdelajo komaj po dve. -o- BRIHTNO DEKLE Z DOBRO IDEJO Chicago, 111. — Neko dekle, ki pa ni navedlo svojega imena, je zadnji petek zvečer poklicalo policijo in naročilo, naj jo v soboto zgodaj, zjutraj čaka patrul-ni voz pred nekim nočnim klubom, kjer je zaposlena, da jo bo odpeljal dqjnov. S policije pa so ji z obžalovanjem odgovorili, da ne morejo za njo opravljati taksi službe, pač pa, da jo bo počakalo policijsko spremstvo, ko bo stopila s cestne kare, da jo vzame od tam domov, ako se boji. Dekle je nato popolnoma odkrito povedalo, da je ni nič strah, pač pa, da želi policijski voz zato, ker ve, da bo z njim prej prišla domov in bo imela tako več časa za spanje, ker mora iti podnevi na drugo delo. Pametna ideja, pa se ji ni obnesla. V enem mojem dopisu, ki sem ga še v domovini spisala, sem bila omenila, kako me je na Jesenicah na kolodvoru nagovorila' priletna ženica, moralo ji je biti čez 80 let. Pokazala mi je zaru-javelo koverto pisma, ki ji je bila zadnja poslana iz Amerike od sina pred 14 leti. Vprašala me je, če jaz poznam njenega sina, tega, čigar ime je bilo na naslovu za nazaj zapisano? Ženica, dasi sključene postave, je s težavo obračala obraz gori proti meni v vagonu, in me motrila, kot bi mi hotela še na obrazu či-tati odgovor. Bilo je to prvo vprašanje, takoj zvezano s prošnjo, ko sem se pripeljala na slovenska tla. Da sem se izognila odgovoru, ki bi znal ženico uža Iostiti, sem odgovor zadrževala Če bi ji hotela pravilno odgovoriti, reči bi morala: oh, mamca, kako naj vašega sina poznam, ko pa živi, kakor razvidno iz tega naslova na drugem koncu A-merike in veste mamca, Amerika je velika, zelo velika. Tako bi morala odgovoriti, a — nisem mogla. Rekla sem osiroteli ženici : niseift še ravno govorila z njim, ampak — ko pi/3em nazaj v Ameriko, veste, tedaj pa bom govorila in mu bom povedala, da sen^vas videla, z vami govorila in da ga vi lepo pozdravljate in med tem sem si pa že v mojo knjižico zapisavala sinovo ime in naslov. Mamca mi je naročala: pa pisal naj bi mi. Ko sem nekaj časa po mojem prihodu v Ameriko prelistavala mojo knjigo, v kateri sem imela razna naročila zapisana, sem zopet ugledala ta naslov. Sicer brez kakega velikega upanja sem pisala temu sinu na štirinajst let star naslov. Toda par tednov nazaj sem dobila odgovor, da je ta sin moje pismo sprejel in tudi materi že pisal. Sicer mi omenja brezdelje, da težko preživlja družino, to je bilf vzrok, da materi toliko časa ni pisal. Vesela sem bila že jaz tega pisma, koliko bolj se bo še mamca razveselila sinovega pisma. —o- DOBRO SO SE ZALOŽILI V istem času, ko so lahko že vsi slutili, da je Avstro-Ogrske konec, v oktobru 1918., ko so se na frontah sto tisoči in v zaledju milijoni od gladu komaj še držali pokonci, je bila na cesarskerti dvoru na Dunaju še preobilica vsega, kakor da vojna ni razsajala že štiri leta. V c. in kr. dvornih kleteh je bilo ob koncu oktobra istega leta po uradnem seznamu n. pr. še 56.511 steklenic vina, med temi je \)i-lo 2139 steklenic domačega penečega se vina in 5455 steklenic francoskega šampanjca. V sodih pa je bilo 98.000 1 pijače, in sicer najboljšega vina 36.185 1, konjaka 1262 !, likerja 2150 I in najfinejšega špirita 600 1. T,e številke povedo dovolj. -o- NJEGOV AVTO MU PRIRA-STEL K SRCU Mount Ayr, la. — Za avtomobilsko licenco se je priglasil zadnji teden neki Asa Rains, kar bi sicer ne bilo nič fienavadnega, ak<( bi njegov avto ne bil nekaj izrednega Ta avto je namreč izdelek iz leta 1911 in je to edini avto, ki ga je Rains kdaj imel, Ven dar pa pravi, da mu še vedno dobro služi in mu nič ne nagaja. O tem-le ne bi pisala, če se ne bi nam ravno sedaj približevali božični prazniki. Ravno dandanašnji čas je po mojem mnenju čas, ko nas je pretežna večina slovenskih priseljencev v Ameriki v starosti tistih let, ko imamo starše v osiveli, stari dobi. Dnevno čitamo žalostne vesti iz domovine, da so temu ali onemu oče ali mati u-mrli. Ko gremo na obisk v domovino, večina nas gre, ker imamo očeta in mater že stare v rojstnem kraju. In to je prav, da gremo. Iz lastnega prepričanja jaz svetujem vsakemu sinu ali hčeri, če imaš še žive, osivele starše y domovini, daj, pojdi k njim, kadar ti prva prilika dopušča, pa magari še take žrtve. Ne bi bilo mi moči, najti pravih besed, da bi mogla povedati, kako ti osiveli, osiročeni ljudje žele za svojimi otroki v tujini. Ne samo enkrat mi je bilo povedano, da: le morje je na poti, da ne moreva k svojemu sinu ali hčeri. Ko bi ne bilo morja, bi šla.h nogam, enkrat bi že prišla do njih, samo da bi mogla še enkrat, predno umrjeva, videti svoje otroke. To so iskrene želje naših staršev v domovini. Vendar, bridka resnica je pa le tudi, da sleherni Slovenec ne more v domovino, dasi vsakdo goji upanje, — s časoma že poj-dem. Ničesar pa nam ne more zaustaviti — pisati našim staršem. Kako rada bi zapisala besede, da bi šle slehernemu, ki že dolgo ni pisal staršem, do srca. Videla sem te solze, slišala sem prošnje, oh, če boš kaj vidla mojga ali mojo, daj — reci jima, naj pišeta. In vsem sem ob-Ijubovala: bom že, bom že za gotovo povedala. Je tudi mamic v naši Borovnici, ki so me prosile. Torej, ljubi Borovničani in vsi drugi, katerih se to tiče, ali praznike? Jaz kar vem, da je moja sleherna sopotnica dobila enaka naročila, glejte, kakšno dobro delo bi izlet Ženske Zveze naredil že s tem, če bi se dalo po njem omehčati sleherno srce, ki polagoma pozablja svoje osivele starše. Ko bi jaz le mogla to pre-žalostno sliko vsakemu pred oči pravilno vpostaviti: Udobnost meriškega življenja, katereg? tu otroci uživajo, in revščina v domovini, katero starši uživajo. Krpa na krpi, cunje v težkih čevljih, ker nogavic ni, dosti trdega dela, pa malo dobrega je-la. — Marsikdo mi bo oporekal: o, saj naš oče in mati sta dala "čez" mojemu bratu ali sestri, saj zdaj njima ni treba delati, in živež imata pa tudi zgovor-jen. Res, kje je že tako. Toda, verjemi mi, ko pišem, da v večini ni tako. V domovini sem veliko tega videla in govorila o tem. V par slučajih so mi duhovniki tudi povedali, da nespošto-vanje staršev in grda, tuja kle-tvina, ste dve rani na našem mlajšem narodu. Ne mislim s tem tako nekako grditi domovine, vsaj je meni tako pri srcu, kot vsem drugim. Da pišem o tem je, ker sem to bridkost tam tako zelo občutila, da želim iz dna srca to gorje ublažiti, toda kako? Pred mnogimi leti sem videla tu v Chicagi moving picture "Over the Hill". Slika je kazala družino, očeta, mater in devet otrok. Oče je že v zgodnji mladosti umrl in mati, vdova, je preživela 9 otrok, ki jih je še pri vsej revščini izšolala. Najmlajši sin je bil med brati in sestrami zaničevan, imenovali so ga norca, bil nekako črna ovca v družini. To je fanta bolelo, zato je materi povedal, da — ker tega ne more več prenašati, dasi šele 16 let star, poiskal si bo kruha kje daleč v kakem mestu. Šel je. Tudi drugi otroci so s&. sčasoma poženili in razšli na vse vetrove, le starejši sin je ostal doma, ker on je dom dobil. Osivela mati bi imela pri temu sinu. živeti, pa je spoznala, da ne pri njemu kot pri snahi, ni dobrodošla. Oh, bom pa h temu otroku šla, ta me bo pa rad imel pri sebi, tako je upala, pa čim die j je šle, dlej ji je kazalo tako, da je že okrog vseh svojih otrok obredla, izvzemli ta mlajšega, pa nikjer ni bilo prostora za njo, vsak se jo je na en ali drug način iznebil. Med vsem tem časom pa je mlajši fant, črna ovca, redno pošiljal denar za mater na ta starejšega sina, katerega je' pa on zase spravil, a mati je pa morala "over the hill" v revno hišo. Čez leta je prišel mlajši sin domov k materi, katere pa ni našel doma. S strahom mu je starejši brat povedal, da je mati v revni hiši. Ves ogorčen je mlajši premikastil svoje brata, dobil pozneje voz, da je šel po mater, a zadaj za vozom pa vlekel s seb,oj zvezanega starejšega brata, katerega je v revni hiši vrgel na kolena pred mater, da jo je prosil odpuščanja. — Glavni pomen ven iz te slike se lahko vzame, da ena mati je lahko preskrbela za 9 otrok, a devet otrok ni zmoglo matere oskrbeti. Morda se v naši domovini kje ravno tako dogaja? Ne v vsakem slučaju docela iz hudobije, ampak — radi okoliščin, radi revščine. — Mlajši žele napredovati, otroke izšolati, to pa vse stane, ne zmorejo vsega in nezadovoljstvo, jeza, prepir in sovraštvo se včepiri v domove. Toda — kakor Mussolini ne more našim starim ljudem v zavzetem ozemlju niti z bičem prisiliti, da bi le-ti kar čez noč govorili in razumeli italijanščino, tako tudi ne morejo naši starejši zapopasti modernega časa, ki se hoče razviti tudi v naši domovini. Oni imajo še vedno pred očmi, da grunt pravi: delaj ti mene, če ne, bom jaz tebe. — Mladina pa želi v šole. Tega jim tudi nihče ne more zameriti. To-(Dalje na 4. strani) y Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek. 8. decembra 1938 LEPA SLAVNOST V CLEVELANDU Trije odlični slovenski kulturni delavci in srbski odličnjak odlikovani z visokimi redi Jugoslavije. — Gospod Anton Grdina in vsi drugi odlikovanci želi splošno priznanje od strani navzočega naroda. Cleveland, Ohio. (Izvirno) V nedeljo dne 4 decembra je slovenski Cleveland proslavljal kar dvojno slavnost. Slavil je 20 letnico osvoboje-nja Jugoslovanov, obenem MR. ANTON GRDINA, ki je prejel zadnjo nedeljo red Jugoslovanske Krone III. stopnje. pa tudi časten dogodek, ko je Jugoslavija odlikovala tri odlične slovenske kulturne delavce, gospoda Antona Grdino, znanega slovenskega prvaka in navdušenega voditelja ter gospoda Jožefa Grdino, tudi zelo požrtvovalnega narodnega delavca v Cleve-landu ter gospo Marian Kuhar, navdušeno in .zelo aktivno Slovenko v Clevelandu. Vs,i trije so voditelji in uradniki ( ca) Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. G. Anton Grdina je predsednik JKV. g. Jožef Grdina, tajnik JKV. in ga. Marian Kuhar, blagajničarka JKV. Praznovanje in vsa proslava se je začela že dopoldne. V veličastni slovenski cerkvi sv. Vida, se je dopoldne ob 10 uri služila sv. maša, katero je daroval preč. g. Matija Jager, pomožni župnik pri sv. Vidu. Med mašo je imel preč. gospod tudi krasno pridigo, v kateri je temeljito razjasnil, da katoličani so bili in bodo vedno zvesti pravični državi. Saj je zvestobo do države in vlade učil že sam Ustanovitelj katoliške cer kve na zemlji Gospod Jezus Kristus sam, ko je odgovoril na vprašanja Judov: dajte cesarju kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Sv. maše se je udeležila skupina gostov, katerim jc nače-loval Dr. Vladimir Rybar, ki je zastopal na proslavi jugo-slovenskega poslanika Dr. Fo-tiča iz Washingtona, ki je pa moral na enako slavnost,, v Pittsburgh. Po maši se je podala skupina k ogledu mesta, med tem tudi Kulturnega vrta in nekatere druge kraje. Zvečer pa se je sešla velika množica ljudstva v Startler hotelu v mestu, kjer se je vršil v veliki obširni dvorani slavnostni banket v počast odlikovancem in pa v počast spomina na dvajsetletnico ujedinjenja .Jugoslovanov v eno skupno bratsko državo. , Kmalu ,po osmi uri zvečer je vodja programa g. William Vidmar, slovenski odvetnik, točas-no nastavljen v odlični službi mesta Cleveland, Ohio kot pomožni mestni pravnik, pripeljal v dvorano častne goste in med njimi odlikovanee. Med častnimi gosti so bili tudi vsi trije slovenski Monsingnorji kot IU. Rev. Vitus Hribar; Rt. Rev. J. B. Ponikvar in Rt. Rev. John Jerome Oman, kanonik. Burni aplavz je sprejel pri ha joče, ki je trajal več minut. Stoloravnatfelj je nato naprosil veleč. g. Monsignorja Vitusa Hribarja, slovenskega župnika v Collinwoodu, da je opravil običajno molitev, nakar se je ser-viralo okusna jedila. Po ban* : ketu pa je otvoril stoloravna-telj g. Vidmar govorniški program. V lepih besedah je naj-prvo sam kot načelnik Slovenskega univerzitetnega kluba, pod katerega vodstvom se je slav-nots priredila, obrazložil pomen dneva in slavnosti. Čestital je v zbranih besedah odličnim odlikovancem. Ta dogodek je pomemben za naselbino in naše ljudi, ki kaže, da se tu dela za ugled domovine slovenskih priseljencev. Zahvalil je vse došle goste od blizu in daleč in vse, ki so sodelovali. Nato je stolorav-natelj prebral številne brzojavke iz vseh raznih krajev, ki so dospele in izražale čestitke k proslavi dneva, kakor tudi odlikovancem. Nato je pa izročil nadaljno vodstvo programa g. Ivanu Zormanu. znanemu slovenskemu pesniku in odličnemu učitelju petja. G. Zorman je nastopil burno pozdravljen in je najprvo sam navdušeno govoril o pomenu dneva in domovini v angleškem jeziku. Nato pa še v slovenščini. Zanimivo je bilo poslušati njegovo besedo, ko je dejal šmarno tu že drugo generacijo v A-meriki rojeno, ki prepeva lepe slovenske pesmi in govori našo besedo. Ker se je mestni župan mudil v Bostanu ta dan, ga je nadomeščal g. Linn in je pozdravil nav- jugoslovanskega poslanika g. Dr. Vladimirja Rybarja, ki je nastopil navdušeno pozdravljen. Dr. Rybar, je govoril obširno o vehkih borbah, ki so jih dopri-našali Jugoslovani za svobodo bratskega troimenega naroda lepe Jugoslavije. S krvjo in velikimi žrtvami je bila kupljena ta svoboda. S tisto jugoslovansko krvjo, ki se preteka tudi po naših srcih. Potem je izrekel iskrene čestitke v svojem, kakor v poslanikovem imenu odličnim odlikovancem, ki so prejeli visoka odlikovanja, ki jih jim vlada v imenu domovine poklanja za njihova velika dela za narod in domovino. Opisal je pomen odlikovanj in nato je pripel odlikovanja po vrsti vsem štirim odlikovancem. Prvemu je pripel odlikovanje na prsa gospodu Antonu Grdini, red Jugoslovanske Krone III. stopnje. Potem je pripel g. Marinkoviču in g. Jožetu Grdini vsakemu red Jugoslovanske Krone IV. stopnje. Ge. Marian Kuhar pa red sv. Save. Odlikovanje reda sv. Save pa je Dr. Rybar izročil gospodu Antonu Grdini, da ga izroči ge. Marie Prisland, predsednici Slovenske ženske zveze, ker ni mogla priti v Cleveland, Ohio na to prireditev radi bolezni. Izročil ji ga bo o priliki gospod Anton Grdina. Ob vsakem odlikovancu, ko mu je Dr. Rybar pripenjal odlikovanje na prsa je občinstvo stoje aplavdiralo v počast in priznanje odlikovancu. Nato se je prvi izmed odlikovancev zahvalil za odlikovanje, kakor tudi narodu za izkazovano priznanje gospod Anton Grdina. V globoko zamišljenem govoru je govoril, kakor zna to le samo on o velečini lepe Jugoslavije, za katero je dolžan vsak Srb, Slo- lemu rodoljubu in velikemu narodnemu delavcu gospodu Antonu Grdini. Velikih žrtev in truda g. Grdina ni doprinašal za svojo korist. On je imel od tega le zgubo. Ampak delal je za blagor slovenskega naroda tu v Ameriki in za blagor matere domovine. Mati domovina mu daje priznanje za to delo. Mi. predvsem mi katoliški Slovenci smo dolžni temu vrlemu možu velike zahvale, njegovo delo zasluži, da mu vsi zakličemo vsaj en glasan in velik boglonaj! Nato se je slavnost zaključila. Začelo se je pa osebno čestitanje odlikovancem. Vsak je hotel seči v roke odlikovancem in rokovanje je trajalo še skoro celo uro. Lep večer je bil, ki ga Cleve-landski Slovenci ne bodo pozabili. Ostal jim bo v najlepšim spominu! POTEGNJENI LQNDON-ČANJE Te dni se je zgodilo v Londonu, da je neki navihanec, ki pa | je na svojo srečo ostal neznan, hudo potegnil nekatere London-čane. Ko so hiteli ljudje po ulicah, so videli moža z vsemi zem- SPOMiNI . . . (Nadaljevanje s 3. strani) da — revne razmere v domovini tega ne dopuščajo in v premnogih slučajih sta žrtev teh razmer : star oče in stara mati. Otroci! širom Amerike, na nas je ležeče, koliko razveseljivih ur bomo še napravili našim staršem na zatonu njihnega življenja.. Dajmo začeti s tem, da bomo takoj pisali očetu in materi za Božič, tudi "zeleni pil-dek" pridjali, če le mogče. Toda za nas naj ne bo Božič samo enkrat na leto, ampak — kar dvanajstkrat, sleherni mesec vsaj eno pismo očetu in materi. — Otroci, če pa zaradi revščine, ker — tudi tu je revščine dovolj, ne morete p eljati pismu "pildka", to vas pa nikdar ne sme odvrniti tudi od pisanja, ker to bi ne bil odpusti j iv vzrok. Pišite materi, da ker vam bolj težavno gre za obstanek, jim ne morete denarja ppslati. Tudi v naši družini je že bila depresija, da se Bogu vsmili, in ko sem mami v pismu o tem omenila, so odpisali: oh! kako bi vam rada kiompirja, fižola in tako naprej, poslala, ko bi ne bilo te grozil« daljave. Tako pa, molim za vas, Ijemerskimi pripravami, ki se je!sv. obhajila darujem za vas vse. na vso moč trudil, da bi "meril", jSv- Antonu sem vas priporočila, Ljudje so postajali in gledali. | naJ ™ on sprosi pri Njemu, Mož se je obrnil k najbližjemu gledalcu ter ga prosil, naj mu malo pomaga, ker je njegov po-'močnik nekam odšel. Ker pa se mudi, ne more čakati, da bi se oni vrnil, sam pa ne more držati merila. Gledalci so biii takoj vsi pripravljeni pomagati pri važ- ki ima dela in jela, vaš vsakdanji kruh. — Ljubi moji, tako-le vam bodo mamice odgovorile in njihova molitev vas bo spremljala. •— Druzega ne morem nič več kaj reči. Dala sem ven iz prs to, kar me je kot kamen tiščalo. Z dobrim namenom sem napisa- zoče v imenu mesta in župana venec in Hrvat storiti vse, kar se od njega pričakuje. Domovina je naša mati in kdor matere ne spoštuje, ni vreden matere. Za njim so spregovorili še g. Jože Grdina, ki se je tudi v lepih besedah zahvalil za podeljeno odlikovanje. ter izrekel čestitke odlikovancem. G. John Mihelich, znani slovenski odvetnik in vodja demokratske stranke med Slovenci v Clevelandu je sriegovoril kot častni predsednik Jugoslov. Kulturnega vrta. O pomenu osvobojenja Jugoslovanov in o velikih borbah in požrtvovanju za dosego istega je pa govoril zelo lepo profesor jezikoslovja g. profesor Frank Tomič. Za tem* je nastopil g. Louis Grdina, sin pokojnega g. Johna Grdine, ki je fin baritonist. Zapel je dve slovenski in dve angleški in naravnost zadivil poslušalce, kar je pričal dolgotrajen aplavz. 1 Za njim je bil pozvan k bese- • di veleč. g. kanonik John Jerome Oman, slovenski župnik od sv. Lovrenca v Newburghu. G. kanonik je izboren govornik. Po izraženih čestitkah je govoril še o domovini. Citiral je lepo Zormanovo "Na sveti večer". Nato še govoril o ameriških Slovencih in njihovi narodni zavesti. Za svoje lepe besede je bil kanonik navdušeno alda-miran. Nato je bil pozvan k besedi g sodnik France Lavše, ki je nastopil burno pozdravljen, kar je znamenje, da je zeio priljub ljen med narodom. Povedal j<* par šegavih za smeh in zabavo, čemur so se vsi navzoči prisrčno nasmejali. Izrazil je tudi on iskrene čestitike odlikovancem ter opisaval velika narodna dela. ki so jih odlikovanci vršili pri JKV. za ugled in dobro ime slovenskega naroda V Clevelandu in po Ameriki. Ponosno in odločno je naglasil g. sodnik Lauše: Mnogi naši prvi priseljenci so že pomrli. Mnogi smo, ki smo v tej deželi rojeni, a smo še vedno Slovenci, v nas jc še slovenski duh in ta duh je šc vedno tam, kjer je dbmovina naših očetov. Dolgotrajen aplavz je sprejel to navdušeno izjavo. K besedi je bil nato pozvan g. M. Miljanovič, ki je govoril v imenu Srbov. Nato pa je stoloravnatelj izročil začasno vodstvo programa jugoslov. podkonzulu g. Cezer-inu, ki je predstavil zastopnika nem delu. Najbolj urni je brž Ja te vrstice, da bi tudi le csobrc prijel za konec motvoza, kakor, uspehe dosegle, mu je geometer vele). Trdno jej Z dobro voljo in nekaj žrtve držal svoj konec na tleh, geome- se da še tudi v aanašnjn dnevin ter pa je motvoz odvijal in šel depresije marsikaj velikodušne-za vogal merit. Mož, ki je poma- ga doseči. Ko sem se mudila v gal, je držal cele pol ure, geome-, Radečeh pri Zidanem mostu, sc ter pa še šc ni vrnil. Potem jc'uii tamkajšnji župnik Ant. Lov-prosil drugega gledalca, naj še sin sledečo prošnjo dali: on malo poprime, da gre sam Gospa Marian Kuhar je pa s svojo zahvalo deRlamirala. Dek-lamacijo jo sama zložila, ker ima precejšen kos pesniške žile. Tudi g. Marinkovič se je zahvalil. Nato je bil pozvan k besedi še g. John Jerič iz Chicage, ki je izrazil iskrene čestitke odlikovancem v imenu "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta", ter izjavil, da ko je čital, da se bo vršila ta slavnost se je takoj odločil, da se bo iste udeležil. .Praznovanje dneva ujedinjenja Jugoslovanov je na mestu. Domovino moramo ljubiti, kjer smo njeni sinovi in hčere. Omenil je velikega pisatelja Finžarja, kako piše o ljubezni do slovenske grude v Črtici "Njiva". Finžgar govori o kmetici in njivi, katero je obdelovala z veliko ljubeznijo. Tudi ameriški Slovenci imamo svojo narodno njivo in na njej je več delavcev. Toda kdor jc od bližje gledal na to njivo je na njej vedno videl enega, ki je bil najbolj navdušen delavec, najbolj požrtvovalen in nevstrašen. Ta delavec ni nihče drugi, kakor danajšni spoštovani odlikovanee gospod Anton Grdina. Koliko je on žrtoval na vseh poljih! Pred 16 leti se spominjam, ko sva hodila z prijateljem Grdino po chicaških ulicah o priliki blagoslovite slovenske šole sv. Štefana. Govorila sva o pomanjkanju lajičnih voditeljev med katoliškimi Slovenci. Bilo je vso nekam mrtvo. Svetoval se mu naj gre na prihodnj'o konvencijo, kar je tudi naredil in se začel zanimati še bolj na široko. Prihodnje leto je bil res izvoljen glavnim predsednikom KSKJ. In danes lahko izjavljam, da toliko kot on, ni storil nihče izmed nas dosedaj za KSKJ. in za prebujenje katoliškega gibanja in zavednosti med nami. Zato dragi moji naravnost povem, da bi me moralo biti sram, Če bi ne bil prišel danes na to slavnost, ob kateri mati domovina poklanja visoko odlikovanje temu vr- gledat, kje je geometer. Ko je prišel za vogal prihodnje ulice, kamor je držal motvoz, je na ] svoje začudenje zagledal drugega moža, ki je prav tako krčevito stiskal motvoz na tla in čakal geometra, ki je bil medtem že davno izginil ter drugje "meril". Tudi po drugih ulicah je prav Podpisani župni urad v Radečah pri Zidanem mostu se obra-'ča na vse slovenske rojake v A-meriki z milo prošnjo za mali dar, s katerim bi blagovolili podpreti nabavo novih orgelj za župno cerkev sv. Petra v Radečah. Ze 15 let zbiramo za orgije in tako vlekel gledalce, samo da ni- šc ni zadosti. Stale bodo namreč so vsi vzdržali pol ure, marveč stopetindvajsettisoč dinarjev, nekateri samo po četrt ure. (svota, ki jo naša revna župnija Čudovito varčevalni PLINSKI GRELCI IMA DVA PLINSKA GRELCA "Vzdržujejo udobnost v mojih prostorih vedno." J. Motew 3305 So. Halsted Za male domove, stanovanja, trgovine aH delavnice To jc najbolj čista toplota po najnižji ceni. Zdaj imate tudi vi lahko udobno plinsko toploto—stane tako malo s plinskim grelcem. novi, lahek način za gretje uvolj toplotc_za male domo- Ta daje ve, stanovanja, trgovine in delavnice. In nikakega dela ni. nikake nesnage, nikakega kuriva ni treba nositi, kadar kurite s plinskem grclccna, marveč samo prižgete peč in imate čisto toploto podnevi in ponoči. Dobite si svoj plinski gre-lec zdaj — plačujte zanj na lahke obrt Oglejte si plinske grelce pri teh trgovcih CERAiAK UPHOLSTERY CO. •1121 YV. 26th Street •J... FISH FURN. CO. „'08 S. Wabash Ave. .190b S. Wabash Ave. 30J6 N. Lincoln Ave. V R TED'S 1453 So. Pulaski Rd. S( IIWENK IT.'UN. .1701 W. 26th Street PROGRESS Ft"RX. CO., Inc. Mil S. Halsted Street PEOPLES FIWN. CO. •1128 Archer Avenue GREENSTONE FURN. 13U2 No. Milwaukee Avenue UNITED FURN. CO. 4011 W. Chicago Avenue 2839 UNITED FURN. CO. 2043 Milwaukee Avenue BOSTON STORE State ft Madison SEKERA FURN. CO. 2723 W. Ccrmak Road UNIVERSAL FURN. CO. 3557 W. 26th Street TASEM KIN 11 RN. CO. 4609, S. Ashland \vemie 5ADOWSKI FURN. Co. lt)17 W. 18th Street RISER'S 165-1 W, Chicago Avenue ne zmore sama zbrati. Orgije so že naročene pri našem slovenskem mojstru Jenku v Št. Vidu nad Ljubljano in bodo letošnji Božič že ubrano donele v sveto noč oznanjajoč mir vsem, ki so blage volje. Vseh darovalcev, ki bodo pripomogli, da se bo letošnji sv. večer po toliko letih v naši župni cerkvi kar moč slovesno obhajal, se bomo ob tej priliki še posebej spominjali mi duhovniki pri sv. maši, verniki pa v hvaležni molitvi. Župni urad Radeče, dne 28. julija 1938. Pečat. Ant. Lovšin, župnik. Torej, v ta namen sem že dobila nekaj prispevkov, posebno Mrs. Lipoglavšek iz Milwaukee me je opogumila, ko sem bila tam pri njej, z darom pet dolarjev. Tudi v La Salle sem bila, tudi dobila velikodušen dar, od koder pa še pričakujem. Radečam širom Amerike', bi li poslali kak dar v ta namen za Božič v vaš rojstni kraj, Jaz bom skušala storiti svoje, dajte še vi svoje. Pisala sem že tudi o revnem revčku iz Borovnice, ki je po bolezni paralize ostal ves zvit in hrom. Še en starejši sin te družine leži bolan, in ko sem bila doma, je bil tudi oče te družine pobit na nogi. Priporočala sem to družino v pomoč kjer koli sem se mudila in danes imam že čez štirideset dol. zbranega za to revno družino, imam tudi 8 dol. za revne, stare ljudi v ubo-žni hiši na Dulu. Glavno svoto sem zopet dobila, kot po navadi, od mojih Borovničanov, oziroma Waukegančanov. V par dnevih bom ves denar oddala na pristojna mesta. Ce bi pa kdo še hotel izročiti kak dar v en ali drugi namen, in če želi meni poslati, naj se pošlje na naslov: Mary Blai, 1750 W. 21st Place, Chicago, 111. Jaz se že sedaj vsem darovalcem iskreno zahvaljujem, in naj bi le-ti dobili še posnemovalcev. Pozneje, bo» imena vseh dala natisniti v A-merikanskem Slovencu. Torej, vidite, da nekaj dobre volje rt žrtve, pa se da pomagati, kJel je pomoč potrebna. DRZNO POČETJE Zavoljo slave aa vsako ceno se je londonska plesalka Miss Polly Wardova spustila v pustolovščino, ki ji ni dobro dela. Oba velika volkova londonskega živalskega vrta sta se odlikovala closlej po svoji krotkosti. Umetnica si je iz"11' slila, da bi se dala zavoljo reklame fotografirati z obema živalima. Dovolili so ji to njeno odgovornost in s pravi"1 nasmeškom zvezde je stopo plesalka v kletko. Toda volkova sta bila tega dne morda slabe volje, pa sta planila umetnico, ji strgala obleko 111 jo valjala po tleh sem in Pazniki so s težavo prepreči' hujšo nesrečo. Plesalka Je nl0" rala za živčnim pretresom bolnišnico in ni nič več navd " šena za reklamo v taksfl' obliki. Oglasi v "Am. Slovencu imajo vedno uspeh! RITTER' Milwaukei Avenue lektrična darila ki jih bo ona v resnici cenila "SUNBEAM MIXMASTER" », tolče, raztepava 1,1 sok. Slonokoščen 1,1 zelen, ali v črnem in bele'1'; žčrrr.. J23-75 * Mv: izžema zelen (Brez izžemalca $21) " SILEX" električna skupina za kuhanje * Priprava za štiri čaSr /a manjšo družbo . . . velikost 1-0 Č4š, kadar streže te gostom. Električna peč za uporabo za eno ali drugo velikost. "6$ COMMONWEALTH EDISON 72 West Adam« Street-132 South Dearborn Street 4562 Broadway NEIGHBORHOOD BTORE8 4834 S. Aihland * 4833 Irving Park Rd. 2733 Milwaukee Ave. 274S Lincoln Ave. NEIGHBORHOOD 6TORE8 4231 W. Madiion St. 3460 S. State St. 832 W. 63rd St. 2950 E. 92nd St. ^ 11046 S. MicbW*® četrtek. 8. decembra 1938 eAMEkl*2AlMSKJ SLOVENEC Stran o ODPRTO PISMO VSEM D0BR0M1SLEČIM: Rev. Julij Slapšak je napisal v "Am. Slovencu" zelo lepe besede, ki so marsikateremu bile vzete iz ust. Saj ste menda brali članek iz Newburgha, O. Hvala gospod Julij, da si se zavzel za pristno našo stvar. Bog daj, da bi tvoje želje in želje naroda res prišle kedaj k uresničenju. Kedaj, pravim. V letu 1939. naj se uresničijo. K Tvojemu članku gospod Ju-'ij naj še jaz pristavljam pripis, ki mu dajem skoraj isti naslov kot si ga Ti dal svojemu dopisu. Od srca se je nam frančiškanom odtrgal velik kamen, ko sHo brali clevelandski dopis. Kamen? Da, kamen. že mnogo let smo imeli naj-'ePše načrte, da spremenimo bankarsko okolščino Lemonta v 'eP okoliš, na katerega bo lahko Ponosen vsak slovenski romar, ysak lemontski počitničar. Iz du-Se Povedano, že dolgo let nas je ^rani, da ne moremo nuditi na-Slrri mnogoštevilnim romarjem 111 obiskovalcem lepšega prosto-ra> da ne moremo naše Kraljice Rezijske prestaviti v lepši, njen dostojen dom, obenem pa njenih tastivcev v lepšo romarsko hišo. ležko nam je bilo, ko smo poslu-j^li razne očitke, češ, očetje so Pazljive sorte, zato nič ne ape-Irajo na dobra srca, ki bi Le-"tontu v prvi vrsti pomagala, toimo vseh drugih podpor, ki jih a.l e j o za razne prošnje iz stare domovine. Težko nam je bilo, ko 8lUo morali vzeti (po ameriško j^'edano) razne bunke, češ, daj-e že uredite to stvar, če hočete, (a bomo še k vam prišli, saj endar vsak privatnik uredi in °'ePša svojo hišo, ko pride v ePše razmere, zakaj bi tak za-nič ne storil. Ne morete re-J> da bi vas ne hoteli podpreti, °t smo vas podpirali vedno, Najbolj v onih dneh, ko ste pri- ^ - svojo lemontsko kolonijo. * tako dalje, in tako dalje. . . ''logo je bilo takih pritožb, ki 0 Prihajale na dan v privatnih 'Ugovorih. ^a sem dejal, kaj ko bi enkrat Vno povedal, kaj smo jim od- v°Voi'ili v takih privatnih razgo- Jnh. yem) ponesre-Vri Ce' Počitniške domove v Slo-eil'ji bi, razne ^ikiri *zne denarne mogotce ii) [)(Js smo se obrnili, toda na O ki ga imamo, ne more-"obiti zadovoljive svote, s ki atei, len "ie: 0 Iji lahko postavili dosto- cl°m M ar i ji, dostojen dom ('Dnilrtl s'u^a')n^oni» dostojen ct)1) ']J®nim romarjem in častiv- '•ato ^ ('t;ni grmu je tičal zajec, kt l>onu, ker smo upali, da nam ban- zato smo postali sami svojimi žrtvami odplače- .Hi)t1). in da bomo potem [ d< ^ic * llti na svoje rojake. Mor- "1H.1 ®ortc in se nismo upali lflHških to,..' s|QOU Q-C-QU OOUOU C-u Tovariš Vladimirov je končno mogel zapustiti posteljo. Njegova lica so bila še bleda in počutil se je slabega, toda krepko je že delal in sklenil je, da pojde kmalu zopet v pisarno. Prej pa je še nameraval iti v GubZags. Tanja je pred začetkom službe prišla k njemu in skupaj sta se o vsem pogov6rila. Ko je Vstopila, je stal pri oknu in s čudnim izrazom zrl v daljavo. Soba je bila tako toplo zakurjena, da je Tanja začudeno pogledala. Običajno je ob njenem prihodu vedno vstal in ji ponudil roke, danes pa je stal kot vkopan in srepo gledal venkaj v sneg. "Senja, kaj je s teboj?" ga je preplašeno vprašala. Nenadoma se je obrnil, jo stisnil v naročje z močjo, ki je od bolnega moža ni pričakovala, in ji pokril obraz s poljubi. Tanja je čutila, da je izgubljena . . . "Senja, najin otrok! ... To je vendar slabo za otroka .. ,v "Oh, vse je nesmisel, vse neumnost! Otrok! GubZags! Tebe hočem! Videti hočem, kako trpiš!" je blebetal. "Tebe! Ti moraš trpeti! Moraš! Ne morem drugače!"— (Dalje prih.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik ▼ Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Centiak Road, Chicago, Illinois BOBRI SO KORISTNI Da delajo bobri veliko škodo, o to m smo že pogostoma brali, toda George M. Sparge, ravnatelj ribolova v južnem delu kanadske države Albert je nastopil s trditvijo, da morejo ti mojstri za gradnjo jezov biti tudi silno koristni. Letos so v Alberti le v redkih primerih izdali dovoljenje za lov na bobre, posledica je ta, da so reke v dobiern stanju. Bobrski jezovi so preprečili, da as niso izsušile ali preplavljale ob nepravem času svojih ozemelj. Bobri so se v Strago-vem področju pomnožili za kakšnih tisoč živali in provin-cialna vlada smatra te živali za najboljše in najcenejše in-ženjerje za regulacijo voda. si lahko naročite iz naše Knjigarne in sicer od 15c. naprej. PAPIRNATE JASLICE: MALE OBLIKE, komad ..........................................................15c ZBRIRKA PASTIRCEV, iaslice, ki se sestavijo................25c MANJŠE OBLIKE, lepe umetne jaslice ..............................35c SREDNJE OBLIKE, lepo umetno narejene, komad........SOc LEPE JASLICE iz trdega papirja........................................$1.00 . ZLOŽLJIVE JASLICE iz močnega trdega (Cardboards) papirja, 16 kosov skupaj, zavzamejo 4 in pol čevlje dolžine, ko se stavijo. Trpežne najmanj za deset let....................$2.00 SESTAV ZA JASLICE: Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mizi ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora. Ti sestavi stanejo: MALE OBLIKE ......................................................................$1.50 SREDNJE OBLIKE ..............................................................$3.25 MALO VEČJE OBLIKE ...................................................$5.50 Naročila se sprejema do 16. decembra. Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D. teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" PRODAJALEC HIŠ. IN Iveri Senator King je. izjavil: 'There is nothing that fiendish man can conceive of that wih not be done and executed by Hitler. He is one of the outstanding tyrants the world has ever produced'. Ivo je šlo al. bi šlo le zoper katoličane, bi sodoa ne bila tako ostra, mislim, ampak zdaj gre zoper Jude. Tudi papež je označil Hitera za hudega preganje-valca. Kako, odkod? Ali gre za osebnost, le za Hitlera kot takeg-a? Dvomim. Nekoč je bilo krščanstvo le katoličanstvo. Odpad od ka-toličansva se j.e pričel po ma-lem, dokler ni prišlo do velikega odpada. Tisti, ki so odpadli, so ostali sicer še na krščanskem stališču, ne več na katoliškem, ampak razkroje-nje gre naprej, in lahko se trdi, da jie mali odpad pri-vedel do ateizma, do džungla. Treba je to prav umeti. DžungI — človek le malo bolj razvita žival — bi bil, ako ni Boga. Ako pa je Bog, potem človek ni žival, stvar, otrok božji je,toraj ni džungla. Ampak džangl v nekem prenesenem- pomenu je le mogoč, dasi je Bog,in prav za ta džungl gre, - za džunglske manire, džunglsko ravnanje, ki se je vrinilo v vse panoga socialnega bitja, dasi se zopet tudi taki, ki so v resnici privrženci džungla, nad tem džunglskirn postopanjem hudo pritožujejo. Po džunglu diši, kakor postopa Hitler in na to cika, če se ga, kakor zgoraj, tako o-značiije. Prej omenjeni odpad od katoličanstva ima več ali manj svoje začetke med Nemci, kakor kaže zgodovina. Lahko trdim, da se je džungl tako v nekem nauku (brezverstvo, naturalistično, materialistično naziranje o svetu in življenju), kakor tudi dejansko, popolnoma nar.ovo, neodvisno, praktično začel prav med Nemci. Džungl v dejanju jc načelo: sila je pred pravico! Kje se je to najprej pojavilo NAJ VAM VAS OBED ZA PRAZNIKE POJE SLAVOSPEV Letos in prihodnja leta se raduj-te na lažjim, hitrejšim, bolj čistim kuhanjem na novi » , MODERNI PLINSKI PEČI Prihranite na kurjavi... na^živjlih... na času — in servirajte okusne, tečne obede! * Zdaj, ob času praznikov, ko jc priprava obedov tako važen del slovesnosti, zamenjajte svojo staro peč za krasno, moderno plinsko peč! Raznih najnovejših izbuljškov jc toliko, da jc postalo kuhanje prijetna nova sk.šunja Pridite, da vam dokažemo, kaj moderna plinska peč lahko pomeni za vas — glede finejših obedov, večje udobnosti in pripravnosti — in večjega varčevanja! Marlbore Universal cp plinska peč samo 19. AA IN VAŠA STARA PEČ .. MALO PRVO NAPLAČILO—Do 18 mc- secev za plačevanje. Mali prenosni stroški za plačila na obroke. Drugi trgovci tudi nudijo sezonske vrednosti v modernih plinskih pečeh Public Service Store PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS narodi, pri politiki in diplomaciji? Pač med Nemci, pri Bi-smareku, ko je bil na vrhuncu sile in moči. Smelo lahko l"dim,da Hitler nikakor ni nobena nova, moderna prikaza® v sili, td ne pozna in ne pnzn» nobene pravici, ampak je Je nadaljevanje tistega odpad* od katoličanstva, ki je pnveu ga in še 'el do tega hitler janske' drugega džungl3 Vrlo značilno je, kar sem sli- šal prav te dni. Kazale so slike, kako strahovito postopalo Japonci nad kitajskimi nu-sti. Nsjhujši džungl. Slike J nekdo razlagal, pojasni^8' Zaključil je: "Tako se P<>st0' pa zdaj po načelu: sila- Je pred pravico". Bog je in ni benega džungla, ampak sk° roda ves svet je v — džung • Lahko dodam še nekaj ' svojih osebnih doživljajev, kažejo, da se Hitler ni poj4* brez prejšnih dogodkov, kot študent, več ko pred o loti, sem po naključju P1""1®' jal skozi j -ta v najožje, sti« z nemškimi, ,tudi nemšku«1* fkimi visokošolci, ki so P1'1^ dali "radikalcem" kova ^ nega viteza Schoenerera v Schoenerar je bil tedaj os«J nost, o kateri je govorila Avstrija. Večkrat sem * tem Schoenererem v dotiko in bil priča, kak3 črte so kovali pri tajnih SV dih in ožjih krogih. Jasii° je bilo vse niih mišljenj5' orav to mišljenje je bilo ^ oolnoma po BismarckoveW čelu, oziroma džunglske^ čelu: sila je pred pravico- ^ Hitleru s? kaže to načelo1®^ bolj v širnem, prav svetov obsegu, ampak Hitler ni '1^ nec, ker samole nadaljuj* ifl Pr" na-Fri se je že davno prej aflaflP pri malih začetkih odPaP od katoličanstva zano^0' 'jjO- a# zdaj prav grozovito Priznam, da tisto obce^ s takimi krogi ni bilo g brez nevarnosti. Lovili so ^ in upali, več odpadlih Slo"1 ^ cev je bilo med njimi-sreči .;e bilo že tedaj v ^ nekaj nekega diploma^; sem poslušal in imel 01:1 prte, marsikaj spoznal, kar ^ je pozneje dobro služilo, ' . r tudi marsičesa naučil-mi ni morda zagonetka, ' ^ prikazen, izreden poi?-V, njegov sedanji duh je j,i davno pred njim poroJel! se tudi uveljavljal, dasi se ^ že ta duh po Hitleru območju vse politične 0 je; začel se je pa ž? c rred Ilitlerem. Zanimivo je še, da srn°. . .. . . --ki 1 s® iflft ikali s tam in onim, zdaj prav na Koroškem v ;>:sedo. Vsaj njim so sev'j(o uresničile. Kako dol£° • ^j,, bi bil jaz zdaj tam. bo* bi bilo kaše in ričeta - * . • vs«i Morda se spametujejo-^ taki, ki so dostopni bi razumevanju. Očitek, ' je bili vsi Judje kom«n,S ' » krivičen. Hudo sumljiv J u d i e vsako komunis^; strmljenje podpirali m p!l najmanj s tem, da s0 \ yv odgovornih mestih munizem hudo mlačni. ^ ^ li so zoper fašizem, ki ) ^ vsod hudo stiska, anjP'^ munizma navadno n i t:v' ce-njali niso, in ga proglasa ^ lo za demokracijo, a}'1 ? to pretvezo zakrivali m . pi gim namietali peika v o ^ nas so komunisti v tem ])C stri, prav vsi komtjnis«. ^ morda ln judovski k on ^ Ako gre tako naprej; bo ,jji hi na vseh federalnih ^ jf z3vihrala zastava klati' srpa, še celo na Beli ^ judovski veterani so ^ ^f žili in se postavili kot zoper strm lj en j a i" 1 . jji komunistov. To je nfKa^sti. bo gv i' > o hasnilo v JaV aiU"