GEOLOGIJA 28/29, 151—155 (1985/86), Ljubljana
UDK 551.736:56.02(497.13) = 863
Razširjenost vrste Tanchintongia ogulineci na Velebitu
Distribution of the bivalve species Tanchintongia ogulineci in Velebit
Vanda Kochansky-Devide
Rakovčeva ul. 5, 41000 Zagreb
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani,
Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
Školjka Tanchintongia ogulineci, določena prvič leta 1978 v 2. coni
permijskega apnenca velebitske karbonatne serije, je bila najdena še
drugje v enakem apnencu, pa tudi v temno sivem, belo pik-astem dolo-
mitu. Apnenec spada v zgornjekungurijsko stopnjo, dolomit pa v razpon
zgornji artinskij-spodnji kungurij. V pikastem dolomitu se da razlikovati
več fosilifernih con. V 2. coni permijskega apnenca, imenovani tudi cona
s Neoschivagerina craticulifera, sta bila najdena še greben morskih gob
in novo najdišče številnih brahiopodov.
Abstract
Tanchintongia ogulineci was determined 1978 from the 2"^ limestone
zone of the Permian Velebit carbonate series. Beside the type locality
some other occurrences were found now in the same ročk as well as in
a dark gray, white-dotted dolomite variety. The limestone belongs to the
Upper Kungurian stage, while the stratigraphic range of the dolomite
is Upper Artinskian-Lower Kungurian. Different fossiliferous zones could
be distinguished in the dotted dolomite. A sponge-reef and a new bra-
chiopod occurrence have been found in the 2nd zone of Parmian limestone,
otherwise also designated after Neoschwagerina craticulifera.
Ko sva se pripravljala na 16. mikropaleontološki kolokvij, sva si ponovno
ogledala fosilonosne permijske sedimentne kamnine v Brušanih in Baskih
Oštarijah. Pri drugem ogledu je sodelovala Zora Velimirovič, mikropaleonto-
loginja Industroprojekta (Zagreb). Po kolokvijski ekskurziji sta preučevala
omenjeni razvoj permijskih plasti prof. dr. F. Kahler (Celovec) in asistentka
J. Sremac (Zagreb). Za sodelovanje se vsem lepo zahvaljujeva.
Detajlne geološke karte okolice Brušanov in Oštarij, ki jih je objavil S a -
lope k (1942), so za to območje še vedno zanesljive in po novih raziskova-
njih so nastale le majhne razlike.
152_Vanda Kochansky-Devide, Anton Ramovš
Velebitski permij je svetovno znan po bogatem razvoju in fosilih. Na de-
beloklastični pisani »seriji Košna« z vložki apnenca, — ki potrjujejo korelacijo
plasti Košna s trogkofelskim razvojem »ortneškega tipa« — leži serija dolomita
in apnenca, debela okrog 900 m, ki se deli na tri cone apnenca, ločene z različki
dolomita. Permijska karbonatna serija Velebita se začne z ozko cono temno
sivega in črnega apnenca z vrsto Eoverheekina salopeki Kochansky-Devide.
Sledita temno sivi pikasti dolomit in svetli saharoidni dolomit, ki vsebuje vlož-
ke druge in tretje cone črnega apnenca z vrstama Neoschivagerina craticulifera
(Schwager) in Vabeina syrthalis (Douville). Vrhnje, najdebelejše plasti sivega
dolomita, tako imenovanega mejnega dolomita, so siromašne s fosili in posto-
poma prehajajo v spodnjetriasni dolomit.
Velika školjka Tanchintongia (= Shikamaia?) ogulineci Kochansky-Devide
je v velebitskem permiju bolj razširjena, kot je bilo prvič objavljeno (K o -
chansky-Devide, 1978). Razen bogatega tipskega najdišča na koti 1001
severozahodno od Črnih Gred nad cesto Brušane-Oštarije je pri Brušanih še
eno bogato najdišče, in sicer pod mostom v strugi potoka Suvaja južno od bru-
šanske cerkve. Nanj je opozoril geolog J. Ogulinec, potem ko je bil opis vrste
že objavljen. Nadalje je J. Sremac tanhintongijo našla v zgornjem delu jarka
Milašnovac severozahodno od kote 820. Preseki manjših primerkov pa se naj-
dejo tudi drugje v drugi coni permijskega apnenca z vrsto Neoschwagerina
craticulifera, npr. ob glavni cesti Brušane-Baške Oštarij&, na kraju, kjer apne-
nec druge cone prehaja čez cesto zahodno od kote 907 m. Posamezni preseki
tanhintongije se dobe v široki golici Kalvarije pod Velnačko glavico v Brušanih.
Vsa najdišča, navedena zgoraj, leže v drugi coni permijskega apnenca. Ob
cesti Brušane-Oštarije pa je bila Tanchintongia najdena tudi v pikastem dolo-
mitu, in sicer v Paripovem jarku, ki je izmed vseh jarkov najgloblji, ker je na
prečnem prelomu. Starost pikastega dolomita je zgornji artinskij-spodnji kun-
gurij ( = chihsij po novi razdelitvi). Po alpski razdelitvi ustreza ta uvrstitev
zgornjim trogkofelskim do spodnjim grodenskim plastem. Genotip roda Tan-
chintongia je spodnjepermijski, medtem ko izvira T. ogulineci iz druge cone
apnenca, ki spada po starosti v zgornji kungurij in ustreza srednjim grodenskim
plastem v Alpah. Zato sva pomislila, da je dolomitna vrsta morda starejša od
vrste T. ogulineci. Toda tipični veliki primerek dokazuje, da gre tudi tu za vrsto
T. ogulineci.
Boyd et Newell (1979, 7) mislita, da je Tanchintongia kongenerična
s školjko Shikamaia Ozaki, 1968. Podobne permijske velike grebenske školjke
so v zadnjih 12 letih opisane iz Akasake na Japonskem, iz Afganistana, Male-
zije, Tunisa, Irana in s Krete v Grčiji. Ker so ostanki slabo ohranjeni, bo po-
trebna revizija — kot pri litiotidah — ko bodo najdeni lepo ohranjeni pri-
merki.
Od kote 842 pri Paripovem jarku ob cesti proti Brušanom lahko sledimo
zaporedju fosilonosnih con pikastega dolomita na dolžini kakih 250 m. Na
začetku profila se razteza prečni prelom. V spodnjem delu zelo strmih plasti
nahajamo v debelini nekaj metrov preseke alge Permocalculus fragilis (Pia),
nato pa cono belih kristalastih pik, debelo deset metrov; v pikah prevladujejo
micije, vmes bi lahko bile tudi sferoidne fuzulinide rodov Staffella, Sphaeru-
lina in Eoverheekina. Po desetih praznih metrih sledi cona dolomita s koralo
Waagenophyllum sp. (n. sp.?), debela 20 m. O grebenskem razvoju ne bi mogli
Razširjenost vrste Tanchintongia oguhneci na Velebitu	153
govoriti, ker plasti niso debelejše kot drugje. Poleg tega sestavlja tudi ta vrsta
roda Waagenophyllum povsem rahle prstaste kolonije; čaše so precej oddaljene
druga od druge, leže navadno posamezno v kamnini in nikakršnih ostankov
drugih grebenskih organizmov ni opaziti. Po kratkem presledku brez fosilov
sledi ozka cona z ostanki alg gimnokodiacej in po ponovnem presledku fosilov
cona velikih kristalastih belih pik, debela en do dva metra. Zelo redke so za-
obljene rombične pike, ki bi po obliki in velikosti ustrezale aksialnim prese-
kom neošvagerin. Takšne velike bele pike opazujemo ponekod v temnem do-
lomitu že prej, vendar jih v seznamu fosilov pikastega dolomita K o c h a n -
sky-Devide (1965, 106) ni navedla, ker jih ni našla nikjer v tako velikem
številu kakor tu. Tako je zgodnji razvoj neošvagerin vsekakor nenavaden in
je prava škoda, da se jih ne da določiti. V vrhnjem delu temnega dolomita naj-
demo ob cesti tipični pikasti dolomit z majhnimi kristalastimi pikami micij
in stafelid, kakršnega imamo na začetku cone in pri Skvadri v Brušanih. Gosto
drobno pikasti dolomit pod belim saharoidnim dolomitom se je pokazal pod
aluvialnimi naplavinami tudi pri kopanju temeljev za hotel in ribogojnico
v Skvadri.
S primerki bogato permijsko brahiopodno favno je začel določevati S a 1 o -
pek (1942). Sedaj je ta taksonomsko obdelana in obdelava je v tisku (Sre-
mac, 1986). Favna izvira večinoma iz enega najdišča v drugi coni permijskega
apnenca nad dolino potoka Milašnovac WNW od Brušanov. Tu so bile najdene
v izoliranem bloku poleg brahiopodov, gastropodov in cefalopodov tudi greben-
ske oblike koral, morskih gob in briozojev. Tako bogata združba makrofosilov
ni bila najdena nikjer drugje v coni apnenca. Leta 1968 se je ob razširitvi in
delni rekonstrukciji ceste Brušane—Oštarije ter poznejši površinski eroziji
tik ob cesti pokazala grebenska golica, polna različnih kalcispongij. Golica je
široka okoli štiri metre in leži v spodnjem delu druge cone apnenca kakih pet
metrov nad njeno podlago. V tem grebenu je še eno najdišče enakih brahio-
podov kot nad potokom Milašnovac. Kakor tam, prevladuje tudi tu vrsta
Martinia velehitica Sremac. Ti brahiopodi so se verjetno naseljevali na zava-
rovanem kraju za spongijskim grebenom ali pa so se mrtvi primerki kopičili
na nagnjenem morskem dnu, omejenem s pregrado grebena; tako v Milašnovcu
kakor tu je namreč bogastvo primerkov vezano na grebenske oblike. Tretje naj-
dišče brahiopodov je na Črnih Gredah nad glavno cesto; ni grebenskega tipa
in ni tanhintongij, vsebuje večinoma produktide.
Poseben problem pomeni sedimentologija dolomitno-apnenčaste serije sred-
njega in zgornjega permija, ki jo v tuji literaturi večkrat že imenujejo »vele-
bitska«. Prav gotovo so vse dolomitne cone kakor tudi tri ozke cone apnenca
in še dva lokalna pasova apnenca južno od Brušanov nastajali v plitvem mor-
ju, saj nikjer ne manjka zelena alga Mizzia velehitana Schubert, ki je obenem
najpogostejši mikrofosil. Poleg nje nahajamo še druge dasikladaceje {Mizzia,
Vermiporella, Velehitella, Anthracoporella, Atractyliopsis, Salopekiella, Lika-
nella, Eogoniolinopsis in druge), torej gre v celotni seriji za povsem plitvo mor-
je. Tu in tam so nakopičene gimnokodiaceje; to bi moglo pomeniti določeno
poglobitev, ni pa nujno, ker drugod najdemo na Velebitu gimnokodiaceje sku-
paj z dasikladacejami. Samo zgornjepermijski dolomit, pikasti dolomit pa le
lokalno, sta ponekod brečasta. Dolomitna breča je verjetno nastala ob prelomu.
Drugi sedimenti so nastali v mirni vodi, lokalno v okolju turbiditnih tokov.
154	Vanda Kochansky-Devide, Anton Ramovš
saj se v posameznih plasteh apnenca periodično na en do dva centimetra izme-
njavata med seboj finozrnati in drobnozrnati material. Detajlno sedimentološko
bi bilo treba raziskati posebno zanimivo medsebojno menjavanje skrilavega
črnega bituminoznega apnenca, debelega dva do deset milimetrov, z debelo
plastovitim apnencem, conalno bogatim s fosili. S sedimentološkega vidika je
enako zanimivo kontinuirano menjavanje dolomita z apnencem brez prehodnih
kamnin. Posebno pozornost zasluži plitvo morje, ki je tako dolgo trajalo na ve-
likem prostoru.
Podrobno je bila na terenu in mikropaleontološko proučena permijsko-tri-
asna meja, ki je najlepše razgaljena pod Velnačko glavico in pomeni postopen
prehod med obema sistemoma (Ramovš et Kochansky-Devide, 1981).
Končno bi rada še enkrat opozorila, da sta osnovni nalogi v raziskovanju
permija v Velebitu determinacija in analiza ostale makrofavne (gastropodov,
cefalopodov, koral in spongij) ter podrobni sedimentološki študij celotnega per-
mijskega sistema in posebej mlajšega karbonatnega zaporedja, tj. srednjega
in zgornjega permija.
Distribution of the bivalve species Tanchintongia ogulineci in Velebit
Summary
New occurrences (5 localities) of the bivalve species Tachintongia ogulineci
Kochansky-Devide are recorded from the Permian limestone of the Upper Kun-
gurian (= Chihsian) stage. This time the same species is evidenced also in a
dark, white dotted dolomite. The stratigraphic range of the latter is Upper
Artinskian-Lower Kungurian. Different fossiliferous zones could be recognized
in the dotted dolomite exposed artificially in the section Paripov jarak-Brušane
along the widened road Brušane-Oštarije. At the beginning of this section a
transverse fault cuts the strata. There large sections of Permocalculus fragilis
(Pia) occur followed by a zone of small vv^hite crystallized dots of Mizzia and
alike small spheroidal fusulinids (Staffella, Sphaerulina, Eoverheekina). The
most developed zone is that of Waagenophyllum sp. (n. sp.?) twenty meters
thick. After a narrovv Gymnocodium zone a remarkable zone one to tvv^o
meters thick follows showing abundant white dots resembling Neoschvoa-
gerina by size. Several rounded rhombic sections occur among them. At the top
of the dark dolomite Mizzia-like dots appear again. Ali the fossiliferous zones
are interbedded with barren intercalations.
Farther towards Brušane a sponge-reef was found in Permian limestone
othervv^ise characterized by Nedschwagerina craticulifera. Brachiopods occur
at the reef. They appear to have lived in the rear of the barrier-reef. Never-
theless their relicts might have accumulated on the sloping sea-floor. Brachio-
pods associated with sponges and corals have already been observed earlier
in a limestone block lying northeast of the Milašnovac brook.
The Mizzia remains are abundant in both Middle and Upper Permian dolo-
mite and limestone. This is good evidence of the deposition of the Velebite
carbonate sequence in shallow water conditions.
Razširjenost vrste Tanchintongia ogulineci na Velebitu	155
Literatura
Boyd, D. W. & Nevell, N. D. 1979, Permian Pelecypods from Tunisia.
Amer. Museum Novitates, 2686, 1—22, New York.
Kochansky-Devide, V. 1965, Karbonske i permske fuzulinidne foramini-
fere Velebita i Like. Srednji i gornji perm. Acta geologica 5 (Salopekov zbornik); Pri-
rodosl. istr. Jugosl. akad. 35, 101—150, Zagreb.
Kochansky-Devide, V. 1978, Tanchintongia — eine aberrante permische
Bivalve in Europa. Palao^nt. Z. 52, 3 4, 213—218, Stuttgart.
Ramovš, A. & Kochansky-Devide, V. 1981, Permian-Ttiassic boun-
dary at Brušane Village in Velebit Mt. Geologija 24 2, 327—330, Ljubljana.
S a lope k, M. 1942, O gornjem ^aleozoiku Velebita u okolini Brušana i Baskih
Oštarija. Rad Hrvat. akad. znan. umj., Matem.-prir. razr. 247 (85), 218—272, Zagreb.
Sremac, J. 1986, Middle Permian Brachiopods from the Velebit Mt. (Croatia,
Yugoslavia). Palaeont. jugosl. akad. 35, Zagreb. (V tisku; in press).