Leto F. • Štev. 44.
Cena za Trst in Gorico 50 stotink
»Ooriški lisi izu« vsdHO sreilo in soDoo zjul tj. — Uprava uredništvo v Gorici. Cirso Verdi šicv. 47 - Telefot šl<*v. Ml 1 'glasi se zaračunavajo po ceniku. - Račun nri Cassa di Ris^nrmio Gorica.
Gorica, dne 4. oktobra 1944.
Za mesta Goric« in 1'rst: posamezna številka 0.50 lir. polletna naročnina 26.— lir, celoletna 52,— lir l/.ven mesta Goric* in Trsi: posamezna številka 1.— lira, polletna naročn. 47.— lir, celaletna 9#.-
zem
zanikuje naridnost
Berlin, 1. okt. Pod tem naslovom odgovarja Reichsleitei minister Alfred Rosenherg vwi pismo, ki ga je prejel pred nekaj dnevi m v katerem ga je pisec opozoril, da je narodnoso-eialištična stranka v dobi svoje ga boja označevala boljševizem kot napredovanje podčlo-veštva, dočim so imeli Nemci sedaj priliko, da ugotove. da so vzhodni narodi pri delu v Nemčiji za delo pripravljeni, in da ga tudi zadovoljivo izvršujejo. Pismo vprašuje, ali sc narodnosocialistična stranka ni motila pri presojanju boljševizma.
Rosenbergov odgovor na to pismo pravi:
»Boljševizem je očividno le popolnoma določen svetovnonazorski in socialnopolitični program, ki izhaja od Marxa in ki je prišel v komunistični Moskvi do politično-vojaškega go-spodstva. Nedvomno je, da se skoraj ves njegov nauk obrača proti korenini in ljudskemu izročilu vsakega evropskega naroda. Vse, kar bi moralo biti narodom dragoceno in posnemanja vredno v njihovi zgodovini in v njihovem bistvu, napadajo marksistične stranke, često demokratsko zakrite, z brutalno jasnostjo. Kot smo ugotovili že pred 20 leti, marksizem v bistvu ni bil gospodarski nauk, temveč politično-rasna bojna napoved obsto ju evropskih narodov sploh. Ako sc danes v Nemčiji pojavljajo vprašanja, kot je zgornje, po tem si naj ti nebogljeni sonarodnjaki le predstavljajo, da bi dejansko zmagala moskovska in madžarska sovjetska republika. Kaj bi potem nastalo iz Nemčije, si lahko predstavljamo brez prevelike fantazije: biološko uničenje vseh slojev, ki so dejanski nosilci kulture, uničenje aktivnega, takrat mladega vojaštva, teroristična nadvlada manj vrednih in teroriziranje miljonov, ki bi bili neoboroženi in zato nesposobni, da se upro oboroženim bo-Ijševikom.«
Rosemberg poudarja, da je treba pri presojanju vsega tega vprašanja ugotoviti, da ’e mnenje, da predstavlja boljše viški nauk napredovanje pod-človeštva, danes še prav tako upravičeno, kot je bilo nekdaj. Najnovejši dogodki v Romu niji, olgariji in predvsem na Finskem nam to nedvomni dokazujejo. Da je bil nemški narod v boju proti boljševizmu prisiljen, boriti se s vsemi orodji boljševizma, pa je življenjsko vprašanje nemškega naro da sploh. Vsekakor bo nemški narod pod vodstvom narodno socialističnega pokreta ta ziv ljenjski boj zase in za hvropo prestal s trdnim prepričanjem da je to pač neizogibna usod" ki se ji ne sme podrediti, tem več jo mora z vsemi silam-obvladati.
VNOVčFVANJF. ITAI.I)ANSKE VINSKE LETINE
Kmetijsko ministrstvo fašistične socialne republike jc izdalo predpise za vinsko trgatev 1944. Vse velekletarne s kapaciteto najmanj 1000 hi so stavljene na razpolago kmetijskemu ministrstvu.
Splosrta steitolllzacija evropskih toojišc
Od Nizozemske do Lorene ie krajevni boji - Nemško ogrski protinapadi pii Velikem Varaždinu - italijanska fronta na Rubikonu
Gorica, 4. okt. - (V.R.) - »Alea jacla estl« Ne vemo, ako so generalu Alexandru prišle na misel te Cezarjeve besede, k o se je znašel na Rubiconu. Prišel )e do tja nekam pozno in zato izgubljajo te besede veliko svojega pomena. Kocka je padla že veliko preje, četudi vojni dogodki pravijo drugače. Sovražna propaganda poizkuša mešati štreno celo z sebi sami neugodnimi vestmi. Toda ravnotežje je ostalo. Dejanski položaj na italijanski fronti je sedaj sledeči: Peta ame-rikanska in osma angleška armada še niso pričele svojega vele-napada, katerega Nemci mimo pričakujejo. Sovražnik je po dolgih in hudih bojih prišel v posest precej važnega hriba Batti-glia. Na obalnem odseku italijanske fronte so v teku krajevni boji ob Rubiconu. To je trenutno vse. Vhod v padsko nižino je precej drag, treba bo po vsej priliki plačati precej drago vstopnico.
Zanimivejša je vsekakor za~ padna fronta, četudi poročila s te fronte govorijo večinoma o lokalnih bojih. Kanadci so dosegli kanal Antwerpen - Tumhout, a so doživeli pekoč poraz na kanalu Juliana in pri Maseyicku. Pri Chateau-Salins in Luneville vedno hudi boji na istem ozemlju. Važnejši so Vogezi, za katere se vršijo ljuti boji, posebno ob vhodih v doline. Oklopni odredi A-merikaneev so zasedli mesto
Rambetvillers Tud: na obeh sira neh n k e Lure napadajo Ameri-kanci srdito a večinoma brez uspeha. Sovražnik sedai uvide-va • ažmsi o'b;unih >i*rd*o ob O ceanu, za katere se ni v pravem času dovolj pobrigal, ^edaj mu iste delajo sive lase, ker se za jesenjo že kaže zima in on je sedaj skoro brez zavetišž za o-gromno množico neobhodno zo-trobnih ladij za oskrbovanje invazijskih a:'nad Sedaj se dobro vidi važnost obrambe teh utrdb, ki bodo pač padle sovražniku v roke kakor kupi ruševin, toda ta trenutek bo prišel za sovražnike veliko prepozno, tudi ako bi se to moralo dogoditi še danes, kakor padec Calajisa. (Napadi na utrdbe ob izviru Gironde so o-stati brez uspeha, ravnotako napadi na Dunkergue, kjer so sovražniki izgubili precej topniških baterij. Navzlic slabemu vremenu nastopajo povsod na morju nemške male vojne edinice in tolčejo sovražnika po hrbtu. Po uničenju po zaveznikih izkrcane zračne pehote na ozemlju Nim-wegena, je nastopila na zapad-nnm bojišžu stabilnosti podobna faza in to ne pomeni nič dobrega za zaveznike, ako hočejo, kakor so že stokrat obljubili, izsiliti odločitev tekom te jeseni.
Tudi vzhodna fronta nam ne ve povedati nič novega. Le na balkanskem odseku te fronte je veliko delovanje, toda tu so v prodiranju nemške in ogrske
Oslo, 26. (Agencija Stefani). -Peklenski načrt Sovjetov, da li-I kvidira častniški zbor Finske je | izzval globoko ogorčenje norve-' škega tiska in javnega mnenja.
| »Afton Posten« piše:	Boljševi-
zem je tudi na Finskem pričel gonjo na ljudi. Pretveza, da hoče s tem kaznovati tiste, ki so odgovorni za vojno, nima drugega namena, kakor ta; da se prikrije zaveznjkoni boljševizma, kristijanom in demokratom, krvoločnost Sovjetov. Končni rezultat bo v Finski isti kakor na Poljskem. Najboljši del prebivalstva bo likvidiran s streljanjem in z deportacijo, lako bo za vedno preprečena nacionalna obnova dežele. List »Nationen« ugotavlja, da pomenja to, kar se sedaj godi v Finski, pričetek boljševi-zacije, kakor se je to že dogodilo v drugih deželah. Intelektualci in vojska bodo uničeni in tako bodo uničene vse tiste sile, ki bi tile v stanu zoperstavliati se boljševizmu. Cela Skandinavija sledi s težkobnostjo razvoju bolj-ševizacije Finske.
Mislimo, da ni k temu potreben nikak komentar. Citirali smo časopise, ki gotovo niso namenjeni našim deželam. Vesti — pa naj si prihajajo iz skrajnega juga, ali iz daljnega se\ei<: — so vedno iste. Kar pa je najbol; žalostno, je dejstvo, da se nikak-šnemu tisku ne zdi niti vredno, da bi te grozne vesti zanikal, kar je pač zelo žalostno spričevalo za tisti del del človeštva, ki še
Vedno Isti glasovi in svet še rte izpregleda
govori o »boljševiških osvoboditeljih« in kakor pri nas, ponosno nosi znak rudeče zvezde. Ne vemo, kakšno ime bi bilo primemo za te ljudi. In ne vemo tudi, kakšen odgovor imajo pripravljen na te naše usodne konstatacije. Molk ni več dovolj, ker molk v tem slučaju zamore značiti le sramoto in označiti le sokrivce!
Se o prem-rju s Finsko
Sovjetska uradna Pravda že začenja svojo gonjo proti znanim finskim politiko, da s tem doseže njih izločitev iz javnega življenja (ali celo tudi u življenja sploh). Sedaj je na vrsti minister von Born, ki je dejal nekaj resnic o pogojih premirja s Sovjeti. Von Born je član nove finske vlade, lsto-I časno grozi Pravda celotnemu j finskemu tisku in na nekem mestu pravi, da so zavesniki doslej pokazali vso dobro voljo, da pa še čakajo na kaj takega s strani Finske. Zahteva se, da Finska takoj realizira prvi pogoj premiraj, to je razorožitev in predajo nemških čet, ki se nahajajo še na Finskem. Celemu svetu pa je jaso, da je Moskva stavila ta pogoj, dobro vedoč, da kaj takega v določenem roku Finska ne more storiti. In to, da ka,, takega ni nikakor mogoče, izrablja sedaj Moskva kot pretvezo za njeno politiko izsilje-
0
čete, posebno na bojišžu prt Velikem Varaždinu. Tudi boji ob Tordi in pri Železnih vratih in na Matosu so hudi boji, a ni nobenega premikanja fronte. Nemci in hrvaške čete so v Bosni očistile mesto Banijalluko Titovih tolp. Sovjeti poizkušajo priti v posest važnih prelazov na Be-skidih. Dosedaj se jim to ni posrečilo. Boji se nadaljujejo. V mestu Varšavi se vršijo boji z zadnjimi ostanki upornikov, katerim Sovjeti, ki se nahajajo v varšavskem predmestju Pragi, ne morejo ali nočejo pomagati. Na splošno moremo smatrati u-por kot zadušen, tudi atko gene-ial Bor še skuša tupatam šibek odpor. Med Dvino in zalivom Ri-ge se lomijo eden za drugim vsi napadi Sovjetov. Tudi tukaj jim načrt ni uspel. Premikanje in umikanje nemških čet iz Finske i se nadaljuje načrtno in napada-j nje Sovjetov ga prav malo ovira.
Letalstvo izrablja redke vre-j menske prilike in nadaljuje svo-; je delovanje, ki je z angloameri-j kanske strani lipično teroristič-: no. Izgube sovražnega letalstva se vedno višajo, četudi je premoč nasprotnika v tem še velika.
V septembru je nemška vojna mornarica potopila 17 sovražnih ladij s 84.000 tonami in poškodovala drugih 6. Razen teh je bila potopljena 1 torpedolovka, 3 fre-gafe, 4 mootorne toirpedovke in nabiralec min. Ena torpedolovka pa je bila težko poškodovana.
vanja in za njeno definitivno likvidacijo. »Osvobodilne« armade so sedaj na pohodu — gorje osvobojenim!
Svoboda?
Stockholm, 29. V stolni cerkvi finskega mesta Porkkala je bila te dni zadnja slovesna sveta maša, predno so zasedli Sovjeti mesto. Cerkveni obred je bil nekako slovo vsega prebivalstva od stare ljubljene cerkve. (Stefani).
Zaključek slovenskega tečaja v Gorici
Dne 30. septembra se je zaključil pripravljalni pouk sloven-šžine za učence ljudskih in skednjih šol. Delo je bilo truda polno, pogled na ruševine mateime-ga jezika porazen, a veselo navdušenje učencev in učiteljev je premagalo vse ovire. Iz razvalin se je dvignila najprej slovenska pesem, nato abeceda in z njo vred pravilno pisanje in čitanje. Ob zaključku tečaja je podrtije že pokrivalo mlado cvetje mate-rinšžine. Vsa čast staršem, ki se niso bali alarmov, in pohvalo o-trokom, ki so radi žrtvovali počitniško prostost, da so se kaj naučili. Pokazali so, kako ljubijo svoj jezik, ki je bil toliko let zapostavljen in celo prepovedan. Vsa čast tudi učiteljskemu zboru, ki je izvrstno rešil težko nalogo. Zaključna ura je jasno pokazala, da so se otroci veliko naučili. — Kakor čujemo, se redna šola v kratkem prične.
Trst, 4. okt. 1944.
(ojec) Churchill je spregovoril v spodnji zbornici. Vojaški in politični dogodki zadnjih tednov dajejo temu govo-I ru važnost, ki je ne more utajiti nikče. Pa tudi izjave angle škega premiera samega so na sebi velike važnosti. Ako izv-| zamemo samo po sebi umevno euforijo tistega dela Churchillovega govora, ki je pel slavospeve uspehom zavezniških armad na zapadu, je angleški premier rekel tudi nekaj stva ri, ki niso baš prijetno odmevale v ušesih članov angleškega parlamenta. Odkritosrčnost torej, ker le odkritosrčnost zamore biti neprijetna...? Morda ne, morda le skrajna previdnost, morda pa tudi podzavestna, potreba po brambi v bližnji bodočnosti...? Raznih neprijetnih stvari Churchill ni zamolčal. Priznal je poraz za hrbtom Ncmcev v Nizozemski spuščenih čet iz zraka in ni prikrival, da je na te čete stavil veliko upanje. Mi bi lahko pristavili še, da je na teh elitnih zračnih četah slonelo sploh vse njegovo upanje v skprajš-njo zmago. To upanje je sedaj splahnelo. In v zvezi s tem je Churchi čutil potrebo, da vpih-ne lučko tega upanja tudi tistim, ki so se trdovratno oprijemali tega. Dejal je, da ne deli mnenja tistih, ki mislijo, da bo vojna že tekom tega leta končana in da je prepričan, da bo ista trajala še nekaj mesecev 1945. leta. Vpliv teh njegovih besed na zbornico je bil zelo močan. Iz Churchillovih ust je tako prišlo priznanje Anglije, da je v tekmi s časom zaostala. Sicer je takoj potem prav lepo zaokrožil svoja izvajanja - toda tudi njegova varijacija ni bila nič prijetnega za poslušalce. Rekel je da s tem, da če zavezniki premagajo Nemčijo kot državo, ne bodo še premagali Ncmcev in da je prepričan, da se bodo v tem slučaju umaknile velike skupine nemških borcev v hribe in gozdove in od tam nadaljevali vojno. V teh besedah je mogočno spoznanje in tudi morda ne svojevoljno priznanje. S temi besedami je Churchill razrušil celo zgradbo angleške propagande in popolnoma razočaral svoje misleče ljudstvo. Rekel je s tem, da Nemcev ni mogel premagati, rekel je, da ni res nič, kar že leta trobi angleška propaganda o nemškem narodu, povedal je članom angleške zbornic, Angležem in svetu, da se Ncmci borijo, ker vedo, da se morajo boriti, toda popol noma svojevoljno in z neomajno voljo do zmage. Churchillove besede so nehote postale slavospev nemški borbenosti, nemški morali in nemškemu patrijotizmu.
Curchill je poizkušal poseči v bodočnost. Izvlekel je iz nje neprijetne stvari, ki so svet precej razočarale. Vsak opazovalec bi z ozirom na trenutni vojaški položaj sklepal, da bo govor Churchilla govor zmagoslavnega vojskovodie. Toda Churchill je tudi prebri san. Ni se hotel vezati. Boljše malo razočaranje danes, kakor veliko jutri in če tudi pride jutri veliko razočaranje, se ga bo lažje preneslo, ako se mu
*n( vRr<!i< > i.K'f
Stev. 44.
pripravi pot z malim razočaranjem.
Protiutež Churchillovemu govoru tvori članek dr. Goeb-belsa v tedniku »Das Reich«. Na eni strani neodločne in nejasne besede, ki so nekaka zmes slavospeva, strahu, zmede in obotavljanja, na drugi jasne besede, ki ne prikrivajo dejanskega stanja in ki dajejo bojazni na drugi strani konkretno podlago. »Četudi se potek vojne trenutno razvija v Nemčiji neugodnem smislu, to še ne pomeni, da smejo, zato nasprotmiki smatrati zmago kot zagotovljeno. In da je ne smatrajo, so dokaz velike skrbi, ki jih razodevajo govori njihovih vodij. Tudi nemško vodstvo ima velike skrbi, toda ker nemško vodstvo ve za nekaj, kar zamoremo mi šele slutiti, mu je veliko lažje prena> šati te skrbi.« Besede torej, ki ne prikrivajo ničesar in ki nikakor niso besede obupanega. Tudi članek dr. Goebbelsa posega v bodočnost in odmeva kakor glas bodočnosti same, toda z razliko, da ni v njem načrtov, razen že toliko opisanih dejstev, ki morajo nastopiti in o katerih svet ve le da obstojajo. Na drugem mestu pravi tudi »tudi ako bi nemški narod ne imel tistega orožja, ki naj v nekaj tednih ali mesecih izvrši najavljeni prevrat v poteku vojnih dogodkov, eno je gotovo in sicer, da bi v tem slučaju nemški narod boril do zadnjega moža. To dokazujejo Calais, Brest, Lorient, Saint Nazaire, La Rochelle i.t.d.«
Nastopila je jesen, ki naznanja zimo. Tekmo s časom so zavezniki že izgubili. Dnevi postajajo dan za dnem usodnejši. Prve nevihte že začenjajo peniti Atlantski ocean, nad Rokavskim zalivom se pojavljajo prve megle. Treba bo odgoditi odločilne akcije. Zavezniki vedo, kaj to pomeni. Dolgi meseci relativnega miru za nemško oboroževalno industrijo..
S tem niso računali, ker niso hoteli računati z odpOmo silo nemškega naroda. Posledice se že vidijo. Ogromne mase in še ogromnejši materijal jim ni pomagal do uspeha, do odločilnega in končnega uspeha. Vsi termini stavljeni od nasprotnikov Nemčije so že zdavaj potekli. Sedaj je morda prepozno. Ameriški vojni strokovnjak Froser sicer pravi, da bosta naslednja dva tedna odločilna. Toda nič takega se ne kaže na obzorju, razen... toda to je v rokah in v načrtih nemškega vodstva...
Gospodarske vesli
POVRAČILO PRVEGA ITALIJANSKEGA POSOJILA
Za financiranje vojnih izdatkov se je Italija od početka posluževala izdaje tako zvanih zakladnih bonov z amortizacijsko dobo 9 let. Prvo tako serijo zakladnih bonov je Italija izdala v poznem poletju 1935 v zvezi s pripravami /a bližnjo vojno proti Abesiniji. Kakor poročajo uradno v Milanu, bodo 1. oktobra na področju fašistične socialne republike izplačani ti zakladni boni iz leta 1935. Bonomijeva vlada v zasedeni Italiji doslej še ni izdala nobenih ukrepov za izlačilo teh zakladnih bonov. Celotna serija obsega približno 10 do 12 milijard lir in je od le vsote okrog 70 od sto na področju fašistične socialne republike.
KONCENTRACIJA STROKOVNIH LISTOV V NEMČIJI
V mirnem času je izhajalo v Nemčiji okrog 4900 strokovnih časopisov, ki so sloveli tudi daleč preko meja Nemčije. V začetku šestega vojnega leta je od teh listov izhajalo še vedno 1500. Sko-ro vsaka stroka obrti ali industrije je imela svoj časopis, včasih tudi več časopisov. Glede na vojne potrebe takšna razčlenjenost danes ni več na mestu in je tudi tu potrebna koncentracija. Danes še ni mogoče pregledati, koliko časopisov bo prizadetih z najnovejšimi ukrepi za koncentracijo in racionalizacijo. Vojno važne obrtne stroke bodo tudi v bodoče i-mele svoj časopis za lmformaci-je. Strokovni listi, ki so doslej izhajali v posameznih strokah, pa bodo združeni. Tako bo obšlojal en list za strojništvo, en lisi za teksiilno stroko ali za usnjarsko stroko itd. Mesarska stroka, ki je doslej imela tri časopise, se bo morala zadovoljiti z enim. Isto velja za mlinarje, čevljarje, pivo-varnarje, mizarje itd. Vsi ti 'listi so potrebni za obveščanje pripadnikov dotične stroke o tehničnih in drugih vprašanjih. V vojni je tudi strokovni list nepogrešljiv vir za informacije.
ZBIRANJE PERJA IN PUHA
V	NEMČIJI
Glede na znatno potrebo za obnovo posteljnine prebivalstva v bombardiranih mestih so lani v Nemčiji pričeli obsežno akcijo zai zbiranje perja in puha. Ta akcija je imela sijajen uspeh in so zbrali 1.3 milijone kilogramov, medtem ko so druga' leta, ko še ni bilo te akcije, zbrali le kakih 100.000 kg. Letos bodo akcijo za zbiranje še razširili in bodo še v večjem obsegu v ta namen pritegnjeni pobiralci jajc na deželi. Da se že pri proizvajalcih udomači sortiranje, sta bile letos določene višje cene za sortirani puh.
Obupen proglas slovenskih 2°n3
lz krogov slovenskih žen in i mater iz dežele smo prejeli sle- i deči razglas s prošnjo da ga v obliki letaka damo nribiti po vseh slovenskih vaseh. Objavljamo ga j v celoti z vsemi napakami, da ' bodo vsi zavedni Slovenci danes in jutri vedeli, kaj so mislili in čutili naši ljudje v dobi, ko je komunizem razsajal v obliki OF po Goriškem. Iz tega razglasa je tudi razvidno, kako zelo moramo razlikovati med ofarskimi kolovodji in med prisilnimi mobiliziranci NOV, ki jih noben posten Slovenec ne sme ne sovražiti ne sramovati, ampak le pomilovati ter jim pomagati, da se rešijo iz krempljev krutih nasilnežev. Razglas se glasi:
»Mi druge Žene in Matere bomo izorožile (razorožile op. ur.) partizansko vojsko — Titove vojake — tako nesrečne ljudi. To niso biti še nikoli Titovi, ker ni še jim dal nikoli košček kruha Tito — in njegovi pomagači niso še dali slovenskemu narodu in nam ubogim materam in ženam še nič ko samo gorje in britke solze in strašne zgube naših dragih in use druge škode in bolest in teško žalost po usej naši zem-ji. Kaj je Tita in usi svoji pomagači in terenei? So zverinske pošasti, ki se jih človek mora ogibati ko stekle pse, ki vedno grizejo. Usi ljudje se jih že ogibljemo. Kdaj pridejo na račun Teren-ci in negovi pomočniki?
Če ne bi terenei sprejeli Titove Sinove po duhu in hudobiji (bi jih terenei ne smeli sprejet, bi ih mogli odbiti da jih ne poznajo) bi naši sinovi in možje usi doma bi-i veseli in da bi delali usak svoje delo in mi druge bi bile stem presrečne. Tako smo sedaj nesrečne sirote naših možou in si-nou. Tisti ki so še živi ki strašno trpijo v tisti nesrečni Armadi, ki ji pravijo svobodilna Fronta. Kdo je ustanovil partizansko Fronto? Lucifer iz pekla ki hoče use pokončat. To je use sedaj vidno, kdo je vse nesre kriv. Tito in terenei. Če bi ne bilo terencov tudi partizanske vojske bi ne bito. Tudi tak .strašen bič Titu bi nas ne dotaknil, če bi ne bilo teren-cu To so krivi use terenei in negovi pomočniki. Kakšno je delo terencou? Delo terencou ]e da so spravili use može in fante — tiste od 16 Let do 45. Leta u partizansko vojsko. To je za nas strašna bolečina. Kaj naši sinovi in možje trpijo!.. Morajo to delat, kar jim komisarji ukažejo. Za en majhen prestopek je smrt. Kaj use drugo pretrpijo, to se ne bo dalo nikoli popisati.
Naši sinovi pravijo tako, da bi bili rajši 10 Let pri vojakih kakor prihpet pel mesecev pri partizanih. Mi druge jih hočemo sedaj
To
rešit tega strašnega gorja, nam bodo iz srca' hvaležni.
Če ne bo use to končalo do 20 oktobra — to bo — po dobi za tekmovanje. Mi druge žene in matere use se bomo podale na use partizane, da nam izročijo o-rodje (orožje) in naše sinove in može jih bomo peljale domu. Zadosti je tega.
Koliko moramo pritrpeti doma od terencu. Ko nam . povejo kaj novega, mislimo da pride kaj dobrega. Za vsako novo obljubo (ljudstvo le naprej varajo z lažnivimi obeti in ga vlečejo v neskončnost za nos. Op. ur.) nam prnese novo gorje. Kdor ni tega proviral ne ve kaj je gorje. Sedaj naj bo tega konec. To ni naša rešitev to je naš prepal. Terenei nas čejo popolnoma uničit, nas tako čistijo in nam dajejo take naloge da ne moremo več prenašat. So nas povrhu use še tako zaprli da se ne moremo več živet ne previdet. (Ne dajejo dovoljenja za v mesto. Op. Ur.). Ta krutost je nafčloveška, zadosti je nemore-mo več naprej tako.
Kakšno pogodbo so storili Tita in terenei z nami, das se bo vojskoval z našo žuljevo roko? Tito nas ni nikoli prašal, da mu damo riaše sinove za svojo vojsko. Tudi nas ni prašal, če mu damo kar smo prišparali z žuljavimi rokami, to ni nikdar prašal, uzel je. Zakaj nam je uzel može in sinove, ki še nikoli nas ni prašal.
Zakaj in kdo je dovolil, da pobija nedolžne vojake, ki so prisegli svojemu vladarju zvestobo? Kdo je prisilil Italijo, da je ljudstvo toliko trpelo? (Misli represalije radi zahrbtnih umorov. Op. Ur.) Tita in terenei. Kdo je prisilil Nemce, da so lako trdo branili svoje življenje? Tito in terenei, ki so lo komandirali. Ko smo mi druge prosile komandante, da ni treba pobijat vojakov, da naj pustijo pri miru, so nam zarenčali, da je to nih stvar. Tako smo videle z lastnimi očmi, da to je u-por proti nam, da gre zato, da nas poem pobijejo. Zadosti je to, da so oni prisilili da smo mi trpeli in še dandanes je tako. Vidimo z lastnimi očmi. Oh kako je žalostno za nas ako videmo, da pade vojak, ki bi se lahko vrnil v naročje svojcem. (Dokaz plemenitosti našega ljudstva in kako tuji i so mu partizanski zločini. Op.
; Ur'
Sedaj tukaj se bo omenilo, kaj govorijo terenei in njih pomočniki od naših vojakov ki so u službi nemcev in domobrancev. Da bodo usi — da so že na smrt obsojeni, da jih bodo pobili. Kaj naj naredi uboga Mati ki ima enega sina pri partizanih in enega pri domobrancih, kaj ji je storiti? (Mati, ne dvomi, da naš list so-
čustvuje s teboj in tvojim sinom in da želi le vama in vsemu narodu pomagati. Prosi, da bo med nami vedno več takih, ki svoj narod resnično ljubimo in nobenega brata ne sovražimo, temveč le zla dela obsojamo in sovražimo. Op. Uredn.)
Do dvajstega oktobra če ne bo konec partizanstva se uzdigne-u velike trume in pojdemo po orodje in sinove in može. (Obupano srce ne zna presoditi svoje moči in niti ne zna izbirati izrazov! Op. Ur.) Tako bo konec te nasilne krutosii. Tito nima nic opraviti pri nas.. Gorje tirencem, če ne bo kar mi zahtevamo.«
Primorske Žene in matere
Ta pogled v dušo naših ljudi nam znova potrjuje, kar smo že neštetokrat slišali, da je domo-bianstvo v/raslo iz ljudstva samega. Če pri nas še ni dobilo dovolj globokin korenin, je vzrok samo v tem, da naši ljudje v premnogih krajih še niso dovolj občutili partizanskega biča. In v tem je prava tragika, da pride ljudstvo k spoznanju, ko je za mnoge, premnoge prepozno. Iz tega pisma je pa tudi razvidno, da naša borba ne sme nikdar veljati zapeljanemu ljudstvu in nesrečnim mobilizirancem, temveč le rdečim priganjačem-partijcem, ki so najhujši bič našega paroda.
TOLHBM
Dne 26. t. m. se je pričel šolski Dotik na osnovni ljudski šoli »S. Gregorčiča«. Pričeli smo s sveto mašo, pri kateri je pel otroški pevski zbor. Precej otrok se je vpisalo prvič po 25. letih v našo Joamčo slovensko šolo. Žal, da nekateri stariši iz okoliških vasi nimajo smisla za to šolo, ki ima namen vzgojiti otroke v pravem nacionalnem duhu.
Telo se odpočije v miru. duh pa v veselju.
Trpljenje nas utr juje, preveč veselja pa slabi.
Veseli ljudje narede več i neumnosti kakor žalostni, a ; žalostni narede večje.
Na svetu so ljudje, ki niti I muhe ne morejo ubiti, rastlino na hladnokrvno lahko puste od žeje umreti.
! Življenje, ki obstoji v glavnem iz jedi, pijače in spanja, je človeka nevredno.
Na svetu so resnice, k’ iih ne smemo vsakomur povedati in laži, ki jih vsak rad sliši.
Besede ne stro kosti, lahko pa srce.
Pisma liublienih ljudi sežge človek takoj ali pa nikdar.
Napisal Ferdinand Kogl
Zaročno obvestilo
Vsako jutro ko je ura v bližnji cerkvi odbila pol osmih, je stopila Erv Gondorieva iz hiše, v kateri je stanovala na cesto, ob istem času so se pa tudi pni nasprotni hiši odprla vrata in je izstopil Nils Gvoerung. Oba mlada človeka sta drug drugega pogledala, potem pa odšla svojo pot.
Erv in Nils sta se na videz poznala že skoraj eno leto, vsako jutro sla se srečala na cesti, izmenjala pogled in zmerom znova čakala, da jima bo naposled naključje priskočilo na pomoč in se bosta lahko pobliže seznanila. Oba sta čutila da drug drugega ljubita, a nihče izmed njiju ni imel poguma, da bi drugega ogovoril. Erv je vedela, da je njenemu sosedu ime Nils in imai dobro službo pri nekem denarnem zavodu. Kadar je zvečer utrujena prišla iz službe domov in legla v posteljo, je zmerom zagledala pred seboj njegov obraz z modrimi očmi in tako lepimi kodrastimi plavimi lasmi. Zmerom zno-
va je morala misliti na tega tujega in vendar že tako dobro znanega' človeka.
Nils pa v svojih mislih na Erv ni bil tako zadovoljen. Često si je delal očitke, da lepe mladenke še ni ogovoril ali jo pa vsaj pozdravil. Sklenil je, da bo to naslednji dan storil, a ko je potem svojo sosedo zagledal, ga je pogled nanjo tako zmedel, da je spet molčal.
Neko jutro je pa Nils doživel nekaj svojevrstnega. Neki znanec ga je ustavil na cesti in ga napol užaljeno napol spodbudno vprašal:
»Nils, zakaj mi pa nikdar nisi črhnil niti besedice o tem, da si se zaročil? čestitam ti!«
»Da, sem se zaročil?« se je začudil Nils.
»Seveda«, se je nasmehnil znanec. Takoj nato sta prišla nasproti še neka druga njegova znanca se prav tako ustavila in mu čestitala. Nils je vse tri zmeden moril.
»Nekoliko preneumno je že tvoje vedenje«, je zdajle vzkliknil eden izmed njih. Zakaj nas neki tako zmedeno gledaš, saj je vendgr danes v časopisu, da si se zaročil z gospodično Erv Gon-dorjevo. To rekši mu je pokazal časopis.
Nils je zastrmel v notico, potem se pa zavedel, da vendar ne sme spravili gospodično Erv v nerodnost, in je še dokaj mirno dejal: »Res čudno, da je objava že danes izšla, moral bi jo objaviti šele čez nekaj dni«.
Na to Nilsovo izjavo so se vsi njegovi znanci potolažili in mu ponovno čestitali, potem je pa e-den izmed njih dejal:
»Vsekakor želim, dragi Nils, da pripelješ drevi gospodično Gon* dorjevo k meni na večerjo. Tako rad bi spoznal tvojo zaročenko«.
To se je Nilsu vseeno že preneumno zdelo. O svojih srečanjih z Erv ni nikomur nikdar črhnil besedice. Kdo naj bi si torej dovolil to šalo. Morda Erv sama?
Naposled se je spomnil da mora svojemu znancu, ki ga je povabil na večerjo, nekaj odgovoriti in se izviti, da mu ne bo treba priti. Zato je izjavil:
»Oprostite a moja zaročenka danes žal ne bo mogla priti. Neka družinska slovesnost jo zadržuje«.
»No, prav dragi Nils, pa jo pripelji pojutrišnjem«, se je zadovo-lil znanec.
Ko se je Nils poslovil od svojih znancev, mu je v glavi šumelo. Venomer je ugibal in ugibal, kaj naj stori. Naposled mu je šinila v glavo misel: morda ga doma čaka pismo, ki mu bo vso zadevo pojasnilo. Urno je odšel domov, a pisma ni našel. Pogledal je skozi okno in šele zdaj opazil, da se je stemnilo in je posijala izza oblakov luna. Nasonil se je na okno in premišljeval. Najprej je mislil Erv pisali pismo, potem se je odločil da jo bo rajši naslednje jutro pozdravil in ogovoril. Pri tem je tudi stal.
Tisto noč ni prav nič dobro spal. Morile so ga čudne sanje in zmerom znova se je prebudil iz težkega sna. Ko se je naposled zszorilo jutro, je umo vstal, se še posebno skrbno umil in oblekel in petem točno ob pol osmih stopil na cesto. Kakor po navadi so se tudi na drugi strani ceste odprla hišna vrata in je izstopila Ervi, Nils jo je plaho pozdravil in
srce mu je v zadregi začelo burno utripati. Potem je zbral ves pogum, stopil k njej in jo ogovoril:
»Gospodična Gondorjeva, mislim, da si imava dosli povedati. Ali vas smem spremiti?«
Erv je prikimala in pozabila na očitke, ki se mu jih je namenila povedati zaradi zaročnega obvestila, ki ga je bila tudi že opazila prejšnji večer
Nato sta se pogovorila in vsa siečna ugotovila, da se ljubita in jima je samo obvestilo o zaroki pomagalo, d-i sta se naposled našla. Uganka jima je samo bila kdo ju je tako potegnil za nos.
Nekaj dni nato sta tudi to izvedela.
Ko sta se nekega večera z roko v roki vračala domov, ju je ustavil neki star mož, jima smehljaje se čestital in dejal:
»Stanujem v isti hiši, kakor gospodična Gondorjeva, in sicer v podstrešnem stanovanju. Vsako jutro sem vaju opazoval in se čudil. Sem sicer zelo potrpežljiv človek, a tega vendar nisem mogel več gledati. Zato sem vaju naposled jaz zaročil. Še enkrat I vama čestitam«.
,'Stev. 44.
»CORTiKl f TST•
Stran 3.
VEISTI IZ GORICE! IN
Or. J^ža Lourenčič : llllllllllllllllllllllllllllllllllll
Bilo je leta 1835. V prihajajoči večerni zarji svojih let je tedaj še živel in delal v našem mestu oče goriške slovenske lenjige — kanonik in »vikši ogleda šol« Valentin Stanič, čigar ime je slovelo in bilo znano v prebujajočem se slovenskem svetu. Tudi celovški spi-ritual Anton Martin Slomšek, ki je tako ljubil svoj slovenski narod in pisal zanj knjige, je poznal vneto prizadevanje kanonika Staniča za Slovence na Goriškem, saj je bil naročil zase in za svoje Goričane vse, kar je tedaj izšlo v Celovcu, Spominjal se je Slomšek, kako je prjšnje leto naročil Stanič "lepo število njegove nove knjige za dekleta »Krščansko de-vištvo,« katere je poslal svojim bivšim učenkam na Banšice in v Ročinj in jim, kakor mu je sporočil, pisal: »Le berite jih in ko jih hote z branjem pomazale in raztrgale, hočem vam drugih poslati.« Tako požrtvovalnega gospoda je hotel Slomšek osebno spoznati in se je zato napravil na pot. Kot je hodil? Pač iz Celovca proti beljaku in potem čez Trbiž in Predel po Soški dolini v Gori-•co, kjer je obiskal Staniča.
«Je prišel naravoslovec ali prijatelj kakega znanja v Gorico, našel je v Staniču radovo-Ijnega prijatelja in umnega tovariša, ki so mu vedeli vsak hrib po imenu in njegove posebnosti razložiti in povsod povedati, kar je bilo vedenja vrednega. Ne bom pozabil vse žive dni, kako sva 1.1835. skoz Palmanovo v Oglei hodila, kako so mi iz visokega starega stolpa vse kraje nekdanjega imenitnega mesta razkazovali, pa tudi četokrat svoje na lino zarisali.«
Tako ie pisal 1848 Slomšek v ■svojih Drobtinicah, ko se je spominjal v obširnen življenjepisu 29. aprila 1847 umrlega Valentina Staniča.
Zakaj sem navedel vse to in kako zvezo ima z Družbo sv. Mohorja?
V	svojih Drobtinicah 1851 je Slomšek opisal potovanje v. Oglej. V tem opisu beremo, s kako hvaležnimi čustvi je obiskal »stari, častitljivi Ogle1, drasjo zibel krščanstva za vse Slovence, ki od Jadranskega morja do Blatnega jezera za sijajno Savo in deročo Dravo prebivajo.« In ko se je poslavljal: »Še enkrat iz starega O-
oFiorjeua družba na Voriškein
gleja povzdignem v svoje domače kraje oči, premišljevaje, kako so hiteli svoje dni apostolski možje prek bistre Soče za Dravo med Slovence svete | vere luč prižipat in postavljat ! po mojih krajih zveličansko znamenje svetega križa.«
Ob teh mislih se je Slomšku | v družbi z nažim Valentinom Staničem po vsej verjetnosti sprožila misel, da bi ustanovil društvo, ki naj bi z dobrimi knjigami utrjevalo med Slo venci sveto vero, budilo narod-i no zavest in ljubezen do materinega jezika in navajalo vse k poštenemu življenju ob pravi izobrazbi. Stanič sam je imel podoben načrt za goriške Slovence, kar vemo iz uvodnih in sklepnih besed v njegovih knjigah. O tem načrtu sta oba vneta radoljuba gotovo govo rila in ugibala, kako bi se dal uresničiti. Torej moremo reči, da se je zamisel prve slovenska književne družbe porodila na naših goriških tleh.
[ Slomšek je skušal to zamisel ostvariti 1845 z «društvom za izdajanje dobro knjig, a mu tedanjavlada tega ni dovolila.
; Zato pa je naslednje leto 1846 začel izdajati svoje »Drobtinice«, v katerih, je nudit narodu zdravo in koristno berilo. Kakor je Stanič poskrbel, da so prihajale »Novice« izza 1843 v velikem številu na Goriško, ta ko so bili — kot piše Slomšek — tudi našim »Drobtinicam« dober prijatelj in mesec dni pred svojo smrtjo so pisali, naj se jim sto iztisov v Gorico posl je.«
Stanič je umrl in ni dočakal »Društva sv. Mohorja«, ki so ga na Slomškovo vzpodbudo ustanovili 1852 v Celovcu in ga 1860 spremenili v »Družbo sv. Mohorja«, katera se je kot bra tovščina in naša kulturna matica nato od leta do leta lepše razvijala in pošiljala v slovenski svet nabožne, poučne in zabavne knjige ter dvignila izobrazbo našega naroda do najvišje. Nič čudnega, saj je število njenih udov narastlo 1918 na 90.512, kar se pravi, da skoraj ni bilo slovenske družine, v kateri ne bi bilo Mohorjevih knjig.
Primorska je bila od svega nočetka med udi Dmžbe sv. Mohorja častno zastopana, kar naj nam pokaže zlasti zadnia statistika izpred prve svetovne vojne leta 1914, ko je imela
dekanija Bovec 425 udov, dekanija Kobarid 489, dekanija Tolmin 1357, dekanija Cerkno 523, dekanija Kanal 755, Gorica 1853, dekanij Št. Peter 1135, Ločnik 673, Črniče 941, Komen 809, Tomaj 505, Devin 510, Opčine 571, Dolina 763, Osp 173, Trst 339, Koper 230, Piran 59, Krkavci 332, Buzet 28, Kastav 103, Jelšane 326 udov, tudi Tržič je bil zastopan s 35, prav tako Gradiška s 35, Kormin pa s 36 udi. Celo med beneške Slovenke je prišla Mohorjeva knjiga, saj je imela v Vidmu 27, v Št. Petru 23 in v Št. Le nartu 50 udov.
Te številke, čeprav niso bile še idealne, vendarle kaže jo, kako se je Družba sv. Mohorja udomačila v naših krajih, pa naj so spadali pod goriško, tržaško ali katero drugo škofijo. Reči moremo, da je Družba sv. Mohorja vezala vse Slovence ne samo v domovini, temveč tudi tiste, ki so bili raztreseni po vsem svetu. Vsa koletni imenik udov v Koledarju je bil obenem imenik zavednih Slovencev
Po svetovni vojni, ki je slovensko ozemlje raztrgala in 1 onemogočila skupno kulturno delo za naš narod, je Družba sv. Mohorja mnogo utrpela, vendar se je kljub vsem težavami ohranila in je svoje delo 2» veliko podjetnostjo nadaljevala do sedanje vojne, ko jo je zadel nov udarec. Pa tudi v teh časih ni prenehlaa s svojim delom. Še vedno živi in skrbi za dobre knjige, ki naj bi našemu nirodu tudi v teh letih koristile in mu budile vero v srečne!) še čase.
Dolgih pet in dvajset let Mohorjeve knjige niso smele med nrimorske Slovence. Letos lahko spet pridejo in tako povežejo naš narod spet v enotno družino, ki se zaveda skupnih cUjev.
Pokažimo letos, da se nismo izneverili starim izročilom! Oklenimo se spet vsi Družbe sv. Mohorja, naročimo se na njene knjige, postanimo njeni udje ter počastimo s tem tudi spomin našega prvega slovenskega kulturnega delavca Va-ientina Staiča in njegovega pri larelia, ustanovitelja Mohorjeve družbe, svetniškega škofa Antona Martina Slomška. Zavedajmo se: »Mohorjevih udo\ število ie verskega in slovenskega duha merilo!«
za predsednika goričkega OKROŽNEGA SODIŠČA
je imenovan rojak svetnik Vidmar — časiitamo.
SLOVENSKI RDEČI KRI?.
V	GORICI
obvešča, da je paketna pošta za Nemčijo še nadalje odprta. Sprejemajo se (tudi brez lističa ali spremnice) paketi za voj. ujetnike, internirance in delavce, pied-vsem pa za bivše internirance, ki so sedaj postali »svobodni delavci«. Število paketov je neomejeno. Če ne veste, kako se paketi pripravijo, zaradi vsebine, vezave, pečatenja, naslova, prinesite jih v urad Slov. Rdečega j križa v Via Mazzini 2, ki bo poskrbel /a točno odpravo pošiljk.
NOVO OBDAVČENJE Od 1. oktobra dalje bo stopilo j v veljavo v goriški občini novo obdavičenje. Ker ipridejo V po- ! štev pri določanju te nove tarife tudi oni predmeti, ki so pod- ; vrženi carini morajo vsi rgovci javiti davčnemu uradu blago, ki ga imajo v zalogi 1. oktobra t. 1. Ne pridejo v poštev slaščice, čokolada, sladoled, dišave, toaletna mila in pq krznarski izdelki.
NOVE NA)VlšJE CENE MILA Z odlokom komisarja so odločene nove cene mila. Pralno mi-lo, ki vsebuje 30% kislih maščob: iz iovarne v kosih L. 1150 g. V j trgovini na drobno L. 1320 g. Za preprodajo L. 15.30 kg, prav tako velja 75 gr. L. 1.15.
PREIZKUŠNJA SIREN
Od 2. do 11. oktobra bo vsakdanja preiskušnja siren ob 10.30 zvečer.
NOVI URNIK KOR1JER,
ki voziio na pokopališče-Od dne 2. oktobra bo vozila jkorijera na glavno pokopališče ob 15. uri in sicer s Travnika. Postajališča bodo pri kavarni Garibaldi in na ulici Duca D’Aosta>.
IZROČITEV TROPIN
Po odloku goriškega Prefekta štev. 2494 Gab. 26-9-44, poroča Pokrajinski urad »delfEnte Na-zionale per la Distillazione delle Materie Vinose«, da so zbirališča za obvezno izročitev tropin: Gorica, ulica Duca D’Aosta 37; Kr-min, ulica Monte (Felchero Janez); Kopriva, »pri Distilleria Buiese«; Fara ob Soči, Trg (Pe-tarin Janez); Romans, ulica Diaz (Pefruz Antons.
Cene za 1 stot tropin so tako določena: vrsta »Diraspata-fer-mentata« 40 lir in 1 liter žganja; vse druge vrste 36 lir in 1 liter žganja. — Za prevoz se prizna 1 lire za vsak stot-kitometer.
VSAKDANJE TATVINE KOLES
Vedno bolj se veča število prijateljev tujih koles. V teh dnevih je izginilo lepo število koles in lastniki bodo morali pač peš o-piavljati svoja opravila.
OBVESTILO
Nemška oilaet je nakazala prefekturi prvi obrok, iz katerega se bo izpla-čeviaila odškodnina nanašajoča se na rekvizicijo po neruskih vojaških, po. veljstvih.
Opozarja se občinstvo, dai bo prefektura točno reševala do sedaj vložene prošnje. Vsi oni, ki so prošnje podprli z radostnimi dokazi, bodo vabljeni., da se> sporazumno določi odškodnina. Vsi orni pa, fei so vložili prošnjo, ne da bi bitli predložili« tozadevne dokazne 1,tetine, bodo vabljeni, da prošnjo spo-polnijo z dokumenti.
Norton j e ministrstvo je z brzojavko dovolilo, da se podaljšajo podpore, mu našujoče se na vojne operacije, ki jih predvideva zakon z dne 16. .2. 1942 čt. 1498, za nadaljna' dva meseca.
Naš živilski Irg
Zadnje dni kar nismo mogle verjeti svojim očem, da je na trgu res toliko lepega in zdravega grozdja. Najbolj neverjetno pa je bilo, da ti ni bilo treba napraviti izpila za mirnost živcem , iisli svetovno znani vrsti čakanja. Lahko si ga kupila tudi več kg, saj ga je bilo dovolj za vse tiste, ki so si ga zaželeli.
Težava je z drugim sadjem. Jabolk sploh ni, na trgu seveda.
V	sadovnjakih in vrtovih pa leže kar po tleh. Napredek časa ali svoboda) vseh in vsega.
Tudi pri nakupovanju zelenjave si nam ni treba več beliti glave, kaj bomo kupile. Boga zahvalimo, če lahko kupimo malo špinače in rediča. Tu in tam pa si lahko kupimo tudi paradižnike. Seveda so že zelo redki in temu primerno cenjeni.
Rožmarina, žajblja, roženkrav-ta in drugih dišav je pa še vedno dovolj. Precej dolga vrsta je pri prodaji gob. Ta vzame mnogim pogum čakanja in da s tem drugim možnost, da jih kupijo več kilogramov.
S stojnic nas pozdravlja zadnje cvetje. Tiho in skromno je, barve niso več kričeče. Nageljni niso popolnoma razcveteni. Svoje liste zapirajo v popje in jfh skrivajo pred mrazom. Prav tako vrtnice. Njih vonj je šibak. V sobi pa nam šopki tega cvetja podaljšajo videz poletjae
Tudi cinij. se še ne morejo posloviti od letošnjega življenja.
Precej lepi so asparagusi. Vejice so sveže zelene, le škoda, da se tudi iz tega zelenja ne dajo pripraviti okusne zelenjavne juhe.
Narte Velikonji :
cUese(e zgodbe z Goriške
Clerijeua vprašanja
Profesor Cleri na goriški gimnaziji je bil star in samo milost božja je še delovala, da mu nismo še bolj nagajali.
Njegov cilinder — vedno je nosil cilinder — je bil tarča za vse naše papirnate metke in on tarča za vse naše dijaške šale. Lekcije je izpraševal po vrsti; kdor je znal samo najnovejšo, je dobil zadostno, za boljši red si moral znali več lekcij. Bil pa je zelo kratkoviden, zato je imel učenec v prvi klopi — nekaj časa sem to bil jaz — pred klopjo odprto knjigo, iz katere je izpraševanec bral. Sicer je bilo res vseeno, kaj si bral, važno je bilo, da se nisi ustavil, če si se ustavil, potem se je zbudil, postal pozoren in te zagodil, da ne znaš. Nič ni pomagalo, če si povedal že tretjo lekcije. Če je poklical kogai in ta ni bil pripravljen, mu je bilo samo treba povedati, da še ni na vrsti.
Toda znati si pa moral dobesedno in nisi smel niti za »in«
spremeniti njegovih 30 do 50 vprašani, ki jih je narekoval v začetku lela.
Tako je moral kandidat tudi znati šliri evangeliste in njihove simbole. Učiti smo se morali nemško. Izpraševal je besedilo, ki ga jc narekoval o evangelistih, in kandidat je pri sv. Luki dejal:
»ln Luka je bil vol!«
Cleri se je bil zamaknil in mehanično ponovil:
»Da, Luka je bil vol!«
Na te besede je nastal v razredu huronski smeh. Cleri se je zdrznil in zavedel:
»Ne, Luka ni bil vol! — Vi pa kar v klop, kar v klop, ker nič ne znate!«
Česa vsega je kriv Sv. Anton
Stojimo pred novim sv. Antonom v Trstu in čakamo na nekoga, ki je mislil, da je njegova dolžnost zamujati.
Dr. Fettich vzdihne: »Ta sv. Anton je kriv, da so se moji otroci rodili«.
Če je kdo ljubljanski firbec in če je ta firbec v Trstu, in ta firbec nima dela in še nekoga čaka, že iz vljudnosti firbec otresa. Res nam ni šlo v glavo, zakaj bi bil ta sv. Anton kriv njegovega veselja.
»Tu v tej cerkvi sta se poročila moj tast in moja tašča...«
»Kaj imata vendar opraviti z vašimi otroki? Oprostite, če smo počasnih misli...«
»Če se onadva ne bi poročila, bi moje žene ne bilo, žena se ne bi mogla poročili z menoj in jaz ne bi bil dobil otrok«.
O političnih ljudeh glas
Dr. Marko Natlačen je bil rojen tistega leta, ko je bila Velika noč na svetega Marka dan. In to je malokrat v stoletju.
Prinesli so otroka h krstu.
»Kar Marko naj bo!« je odločil župnik. »O tem fantku bomo še slišali, ko je krščen na tako velik prazniki«
»O, raca racasta, saj slišimo!« je rekel boter. »Saj močno vpije!«
Da ne nalezeš . . .
V	Podsabotinu je bil cerkven shod — žegnanje. Bili so povab-
ljeni vsi, ki so kaj pomenili, in med njimi tudi ključar M. Ta je silno rad kaj dobrega snedel. Pravijo, da se je tri dni prej postil. Toda to je samo hudobna1 govorica, kajti še tako sit si moral vzeti, če je prišlo iz kuhinje Ma-riničeve kuharice.
M. je zalagal za dva in tri, kakor je kazalo.
Nazadnje je prišel »šato«.
M. si je naložil poln krožnik, potem pa obliznil zaiemalko in jo zasadil nazaj v skledo.
Doamči župnik je bil zelo nejevoljen.
»No, no, M. pomisliti je treba, da morajo še drugi zajemati! Kuharica naj odnese skledo!«
»Ah, kaj!« je dejal M. »če se pri nas nihče ne zastrupi, ko zmerom zajemamo vsi iz ene sklede, se tudi tu ne bo. Če se bojite, kar v lonec denite, pa ponesem domov!«
Prenočišče
Monsignor F. je znal spretno glumili. Neki večer so pri sosedih že molili rožni venec, ko se je prikazal na vratih tuj berač. Počaka! je, da so zmoliti, potem je poprosil za prenočišče; večerjal da
je že in ga ni treba za to skrbeti.
Gospodinja je bila znana skopulja. Preden je gospodar kaj rekel, je že ona, d? nimajo prostora, da ne morejo, pač pa bi ga lahko prenočili sosedovi. In pokazala je E. dom.
F. je vedel, da imajo prostor, da bi lahko prenočili, zato se je izgovarjal, da je truden, da je za>-dovoljen, samo da bi mu dali streho, ker mu je težko ponoči tavati okoli in nadlegovati ljudi.
Nazadnje so ga le spravili k sosedu. Da ne ve poti, je dejal, naj mu jo pokažejo. Tako so ga spremili toliko, da je videl hišo. Tožil je, da ga je strah, in naj vsaj toliko počakajo, da bo deset korakov do hiše.
Fant, ki ga je spremil, je počakal, da so točno videli, da ni mogel nikamor drugam kot tja.
Drugi dan so vprašali, kje je in kaj je s tistim beračem.
Nihče doma, nihče v vasi ni vedel nič.
Nazadnje je F. sam razsodil.
»Kaj pa, če je bil Kristus?«
Gospodinja soseda: »Še prosili smo ga, naj ostane pri nas, pa ni hotel, človek nikoli ne ve, kdo i hodi okoli!«
Stran 4.
(JOKISKI LIST«
Stev. 44.
Vesti iz Trsta in okolice
RAHONIRANE VŽIGALICE
Od 1 oktobra dalje je prodaja vžigalic v tržaški pokrajini racio-nirana Vsak nrebivalec dobi mesečno 200 navadnih in 50 kuhinjskih vžigalic. Vžigalice bodo razdeljevane istočasno z razdeljevanjem tobaka, oziroma soli.
OBNOVITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC IN DOVOLJEN) ZA PREBIVANJE
Prošnje za obnovitev živilskih in za oškodovance po bombnih napadih in za evakuirance za čas cd novembra 1944. do februarja 1945. morajo biti vložene do 10. oktobra. V istem roku morajo v Trstu bivajoči evakuiranci vložiti prošnjo za njihovo nadaljnje bivanje. Oblasti opozarjajo, da po poteku tega roka ne bodo več sprejemali sličnih prošenj.
ZATEMNITEV V TRSTU
Z uvedbo normalnega časa se prične zatemniif.v v 'Irslu ob 19 in se neha ob 5
40 1 ET V POŠTNI SLUŽBI
Dne 1. oktobra je slavil poštni inspeklor Robert Fiek, sedaj zaposlen pri nemški uradni poširr službi 40-letiiico svojega poklicnega drla. fiek se je rodili 1. 18H5
w»»
v Al/.aciji ter je 1 oktobra stopi! najprci v službo v Strassburgu, služboval je nato po raznih nemških krajih, seacj pa službuje v ! rsti’ Udejstvoval se je mnogo tudi narodnosocialistlični stranki v Nemčiji.
DVE MANUFAKTURNI TRGOVINI OKRADENI
I/ manufakturne trgovine v Telovadni ulici št. 3 so ponoči odnesli tatovi 500 parov ženskih in moških nogavic, 24 moških srajc, 18 ženskih bluz in še razno ma~ nufakturno blago. Lastnik trgovine Guerrino Zanolin je izjavil, da je oškodovan za 60.000 lir. Ko je trgovec Marij Tomassi prišel zjutraj v trgovino, je z žalostjo ugotovil, da so mu ponoči neznani tatovi odnesli manufaktur-no blago, čigar vrednost presega 20.000 lir.
NAGRADE ZA ŠTEVILNE DRUŽINE
ki imajo največ sinov pri vojakih, je pred kratkim razpisala Faši-stovska zveza. Nagrad je pet, pnva znaša 50 tisoč, zadnja pa 15 tisoč lir. V prošnji je treba navesti stanje, kakršno je bilo 15. julija lanskega leta, štejejo se pa tudi oni člani družine, ki so pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti padli.
Dne 22. sept. so prišli k nam prvi domobranci. V zgodnjih dopoldanskih urah som radovedno gledali fante, ki so prišli v Gore in so šli proti idrijskemu gradu. Takoj smo vedeli: ti bodo pa o-stali v Idriji, ko imajo vse s seboj. Nismo se motili. Fantje so se nastanili v gradu, kjer je bila nekoč sodnija. 2e prve dni so nas presenetili z ubranim petjem domobranskih koračnic in slovenskih narodnih pesmi, ki jih je naše uho pogrešalo 25 dolgih lei. Ko je prišel v Idrijo poveljnik čete poročnik g. Srobotnik Franc, se je delavnost dobrancev še povečala. Na grad so obesili slovensko zastavo, ki ponosno vihra nad slovensko Idrijo in zgovorno priča tolovajem v gradu, kdo se bori za slovensko stvar in za blagor Idrije. Ne partizani, ki skrunijo slovensko zastavo z boljševiško zvezdo, ampak domobranci, ki bodo varovali Idrijčanom vero, dom in rod.
Čujte, kakšno presenečenje so doživeli idrijski terenci 15. sept. Za ta dan so napovedali slavni vhod narodno osvobodilne vojske v Idrijo, ženske so barvale rjvihe in šivale trobojnice. Po trgovinah so pokupile ves papir, ker so terenci razglasili: kdor ne bo razobesil trobojnice, bo o-surnljen in kaznovan. Govorili so, da je okrog Idrije več brigad »Tilovcev« in da komandanti še
čakajo, da bodo na belih konjih vkorakali v Idrijo.
Proti večeru so se pričele z Gore zgrinjati trume, a ne partizanov, ampak domobrancev, ki so prišli gledat, kakšna je Idrija. Slovenska pesem se je razlegala po Idriji; zastavni fantje so si na mah pridobili srca Idrijčanov. Le malokatero oko je temno gledalo te mladeniče, ki so prišli k nam prav od Lašž, Kočevja in Ribnice, škoda le da so tako malo časa ostali pri nas. Pošteno so grmeli topovi in hudo je pokalo, ko so sprejemali prve oddelke NOV, toda ne v Idriji, ampak pri Ledinah in Žireh. Tako daleč so že prikorakali »slavni Titovci«. Idrijčani sedaj zaupamo v svoje domobrance, ki ne bodo dopuslili, da bi naše korenine glodal črv.
To kar smo dolgo vrsto let koprneče pričakovali, so nam domobranci sedaj prinesli. Naša slovenska zastava se vije z idrijskega gradu, kjer se je 25 let vila druga. Slovenska pesem se ob lepih večerih sliši po idrijskih cestah, holmih in gričih, ko je bila toliko časa preganjana in bo morala takorekoč zamreti na naših ustih. Spet bo prišel čas, ko bc nagelj rdeč in rožmarin na oKnu našega idrijskega dekleta dehel in cvetel le za slovenskega fanta. Mi smo za domobrance, ki nas bodo čuvali; domobranci so za nas, ker znamo cenit njihove žrtve in jih imamo radi.
Kmetijstvo
Perutnina pozimi
Na zimo se ne pripravlja samo človek, ampak tudi žival. Saj vemo, da se žival zdaj preperja, da dobi toplo obleko za zimo. Ker si pa žival ne more vsega potrebnega pripraviti, za-
lo	ji človek stoji ob strani, da ji s svojimi močmi priskoči na pomoč. Ako živalica nima vsega, česar potrebuje, prične bolehati in nazadnje pogine. Zdravje živali je odvisno od zdravih hlevov, pametnega ravnanja in ne govanja fer od primerne in zadostne krme.
Sedaj ko imamo še dovolj lepo toplo vreme, lahko še marsikaj pripravimo. Zadnji čas je, da preskrbimo živalicam tople, zdrave in svetle kurnike. Kakor ima goveja živina svoj hlev, prav tako ga mora imeti tudi perutnina. Priznali moramo, da je marsikie na kmečkem dvorišču gospodarju kokoš popolnoma odveč, zato tudi po večjih kmetijah vidimo prav žalostne slike. Takoj nam bo jasno, zakaj je nesnost kokoši tako nizka, in zakaj so žive.lii tako slabe. Videli bomo, da pri nekaterih kmetijah nili ne najdejo primernega prostora za kurmico, zato ludi kokošnjaka sploh ne poznajo. Kokoši morajo bivati v temnih, vlažnih, skritih prostorih, kamor nikdar ne posije sonce. Velikokrat imajo kokoši skupen prostor s svinjami v svinjaku, celo često pa tudi pri kravah v hlevih. Jasno je, da se v ta-'i kih luknjah zaredi milijone uši, ki nadlegujejo in mučijo kokoši. Pa tudi zmrznjeni grebeni in noge so posledica teh prenočišč. Zato je razumljivo, da kokoš, ki prebiva v takih prostorih, ne more nesti jajc, kmalu oslabi in ni odporna proti raznim boleznim. Je pa to tudi mučenje živali, ki se moro slej ko prej končali. Vi, mladi gospodarji in gospodinje, usmilite se ubogih živalic, pripravite jim primerne kurnice, vaš hud in delo bo plačano z obilnim nesenjem jajc, ki so danes zelo draga. Vsak posameznik naj se vživi v položaj, v katerem so danes vaše kokoši, in pomislite — kako bi bilo, če bi bil jaz zaprt v takem prostoru? Pa boste rekli: žival pa ni človek. To ni odgovor Pomisli r^žival je tudi živo bitje, potrebuje zračne, svetle, tople in zdrave kurnice. Tudi izgovor: ne morem — ne velja. Vsak, če le hoče, lahko veliko napravi — saj se za mal denar lahko veliko napravi — treba je veselja, pravega razumevanja in volje.
Perutnina potrebuje dobre kurnice, ker sokokoši zelo občutljive za mraz in mokroto. Kokošnjak mora biti tako napravljen, da so kokoši tudi, pozimi, ko zmrzuje, lahko v njem. Potrata je, če napravimo moderno in drago zgradbo, saj dragi kokošnjaki
niso rentabilni in priporočljvi. Za nase razmere se dajo postaviti prav ceneni kokošnjaki, ki ustre-zajo vsem zahtevam.
Velikost kokošniaka se ravna po številu kokoši, mora pa bili tako velik, da stojj v njem odrasel človek, da ga snaži. Računa se na I ma površine 3—4 kokoši. Kokošnjak za 10 kokoši bi moral biti dolg 2.50 m, širok 1.50 m, višina prednje slene 1.80 m in zadnje stene 1.50 m. Kokošnjak se lahko postavi na kakšen pašnik, vendar pa ne daleč od doma. Kokošnjak kot samostojna zgradba pride nekaj dražji. Še bolje je, če naslonimo novo kurnico na južno steno kakega gospodarskega poslopja. S tem prihranimo pri gradbenih strožkih, izrabimo nekoliko toploto hleva, zaščitimo živali proti mrzlim severnim vetrovom in v zimskem času vlovi-mo čimveč toplotnih in zdravih sončnih žarkov. Seveda mora bi-
li	kurnica na suhem prostoru. Dobro je, če jo dvignemo pol metra od tal. Če tega nismo storili, navozimo gramoz ali leš tako visoko, da tudi ob deževju vodai ne
more od tal. Kokošnjak postavi-mo na južno ali jugovzhodno steno stavbe, ker tako bo vedno imel dovolj svetlobe; obsevalo ga bo zgodnje jutranje sonce, opoldne ali pa zvečer, kar je posebno važno za zimsko nesnost kokoši. Naprava kokošnjaka se ravna po razmerah. Najbolj trpežni kokošnjak je zidan iz opeke. Kjer je les pri hiši, lahko zgradimo leseno kurnico z dvojno steno. Vmes med steno denemo pesek, šotni drobiž ali še bolje ogorke od koksa. Žaganje ni priporočljivo, ker se v njem rada redi mrčes. Največje važnosti so okna, ki morajo biti na sprednji, to je na južni strani kurnice. Biti morajo velika, segajoča skoraj do tal tako, da dosežejo sončni žarki zadnji kotiček kurnice. Okna morajo biti zamrežena z gosto rmežo, v zimskem času pa vstavimo okna s steklenimi šipami! Ker morajo bili vrata vedno zaprta, okna pa so zamrežena, je potrebna pri tleh posebna lina., ki naj bo 40 cin visoka in 25 cm široka.
(Nadaljevanje prihodnjič).
OTROŠKI KOTIČEK
Iz Alenkine torbice
Seveda fantiča s tem očetovim ukazom nista bila zadovoljna, a kaj sta hotela? Očetovi volji nista smela ugovarjati; kar je rekel, je držalo kot pribito.
»Ali pa še boli,« je dostavila njuna mama, »kajti deska, ki jo pribije mizar Tone, se sča-
i soma umaje, atova besede pa nikdar.«
To sta vedela Petrček in Tinceh prav dobro, zato sta hitro nesla ptičke nazaj v gnezdo, sama sta pa izginila med debelimi debli starih dreves Najraj še sta jo ubrala k Temnemu jezeru, ki se je skrivalo med visokimi in temnimi hrasti in bukvami. Gladina jezera je bila vedno popolnoma mirna, a neprozorna in vprav zaradi tega so imenovali jezero Temno jezero. Berač Vid, ki je vsak Božič prenočili pri kočarju Mihi, jima je pripovedoval, da je jezero temno le podnevi, ponoči pa je razsvetljeno. Na dnu jezera ima namreč krilj voda svojo palačo, ki jo razsvetli le ponoči. Včasih pa tudi podnevi in tedaj zablesti jezero s tako močjo, da žare v njegovem svitu tudi hrasti in bukve, ki ga obdajajo in celo nebo, ka se vzpenja nad n jim. Ob takih prilikah pa so ljudje vedno žalostni, kajti tedaj pride na površje sam vodni kralj, ki si izbere kakšnega dečka za svojega novega služabnika. Odvede ga v svojo palačo, kjer mu mora služiti določeno število let. Po končani službi pa ga za plačilo izpremeni v vodno žival.
Petrček si je to pripovedovanje dobro zapomnil. Zdaj, ko je tekel z bratcem proti jezeru, si je celo zaželel, da bi bilo ta dan razsvetljeno in da bi videl vodenega kralja.
In kot da bi kralj voda videl, njegovo željo, se je jezero nenadoma zablestelo kot kup zlatih in srebrnih ploščic, ki jih božajo sami sončni žarki. Sijaj je bil tako močan, da jima je jemal vid. Ko sta se lese privadila, sta dobro razločila na dnu veliko palačo iz samega stekla.
(Nadaljevanje sledi.)
Odgovorni uredoik: Pr Mi!?n Komar - Gorica
V najožjem krogu
ADRIA
ViLvmimg
Danes rt c ve!
Jerzy 2ulawski:
44
Tla sre6rni o6li
Ne bom opisoval našega potovanja proti jugu. Minilo je brez posebnih dogodkov. Le pokrajina se je vedno spreminjala, a z njo tudi rastlinstvo, dasii je treba pripomniti, da je flora na tej o-bli, M nima izrazitih pasov, znatno preprostejša kakor na Zemlji.
Že se je večerilo, ko smo dospeli v kraje, kjer reka ni več tekla tako hitro, marveč se je razlivala v Širjavo in delala plitvine, tako da je bila nadaljnja »plovba« na vso moč težka. Po vem tem smo sklepali, da njeno ustje ne more biti ve2 daleč.
»Kmalu bomo zagledali morje«, smo si govorili.
Plovba pa je bila vse težavnejša. Nasedali smo na plitvine, dokler se nismo nazadnje odločili, spremeniti čoln nazaj v voz in nadaljevali potovanje po kopnem.
Sončni zalod »as je zatekel pod vznožjem položnih planjav, poraslih z nekakšno travo. SMi/li smo, da je za njimi: že morje; dozdevajo se naim je celo, da slišimo dailjno, zamolklo Seme-
nje valov dm vohamo morsko vodo v zraku. Vsi radovedni in nestrpni smo potovali naprej, čeprav je že legal mrak.
Bilo je že precej temno, ko smo prišli na vrh planjav. Napenjali smo oči, iskali morje v dalljavi, toda sra7Jočiti ni bili o ničesair. Pred nami se je lesketala saimo ravnina, pokrita z rastlinami, ki so pošastno fosforescirale. Ot vzhoda, odkoder je prihajalo ošumanje in bučanje vode, so se vlačile bele, goste megle ali soprare kakor duhovi, blodeči po svetlo utripajočih lokah. Sprva nismo vedeli, kaij naj ukrenemo, ali naj se spustiimo v dolino. Takrat pa je potegnil veter in razpodil megle; kakih deset korakov pred sabo smo opazili potok, ki je če« kamnite pragove tekel v nevelike, papovrstne kotanje, čez trenutek pa je megla znova zakrila okolico; na ušesai nam je iiz daljave udarjalo samo pljuskanje in bučanje vode. Ta nenavadno gosta megla ali sopara je vzbudila nago pozornost, zalo smo krenili proti kotanjam. Kmalu nas je obdala goste, topla megla. Kolesa vopa so ropotala po kamenju.
Ko je veter znova razpodil meglo, smo stali ob bregu ene kotanj.
»Toplice!« sva vzkliknila z Varado-tlom oba hkrati.
Res so morali biti kje v bližini vroji vreilcii, saij je liimela voda, ki se je iz potoka razlivalai po kotanjah, nad
dvajset stopinj Celzija'. Ni bilo časa, da bi v tamii preiskali okolico. Sklenili smo, da izkoristimo srečno naključje in »prezimimo« ob tej vodi, ki nam bo daijailla (lokaj toplote.
Noč je biila mirna. Štiri dni po sončnem zahodu je zapadel visok sneg; za. pihal je leden veter, tako da smo morali poriniti svoj voz v toplo vodo kotanje. Bilo je temno ko v rogu. Le včasih, kadair je veiter razpršil sopare nad kotanjami), so se nad nami prikazale zvezde.
Okoli polnoči nas je> prestrašilo nemirno pljuskanje vode, ki ga je spremljalo zamolklo podzemeljsko grmenje. Mailone ob istem času smo skozi meglo opazili krvav požar na vzhodu. Po nekaj urah je ugasnil, a kmalu se je pojavil znova in tako je podoben peklenski prikazni v megli in noči nad snežno puščaivo vzžareval itn ugašal cele štiri dni.
Toplota vode v kotanji, ki jo je od čatsif do časa vzenmiril potres v glohi-nah, se je včnsih tako dvignila, da smo trpeli bolj od vročine kakor od mraza.
Že ponoči, ko smo gledali ognjena izbruhe nai vzhodu, smo sklepali, da morai biti tam nekje vulkan. Za to so govorile tudi toplice, ki se po navadi pojavljajo v vulkanskih krajih.
Kakih štirideset ur po sončnem vzhodu smo zapustili voz in se podali na
vrh planjav©. Nekaij korakov smo napravili še v gosti megli; ko se je mogla razkadita, pa — kakor da si dvignili zaveso:
Nekaj kilometrov od nas je bilo -— morje.
Neizmerna', ob bregovih še zaledenela, a dalje že valovita in gibljiva vodna ravan se je razprostirala tja do obzorja. Strmeli smo v veličastno lepoto, kakršne nismo videli, odkar smo bili zapustili Zemljo, in nismo mogli odtrgati od nje svojih oči. Naizadnje smo se vendarle ovedeli in si začeli ogledovan ti okolico. Na zahodu se je bleščalo sredi raztrganih sipin ustje reke, ki smo po njej pluli ves pretekli dan, na \-/.hodu je bila pokrajina neznansko divja in raznolična. Predvsem je pritegnil nag pogled nebotični vulkan, s snežno kapo na stožčastem vrhu, ki je veličastno kraljeval nad sosednjimi skalnatimi pogorji. Južne vrbove teh gora, ki so padale proti morju, so pokrivali črni gozdovi zveriženih rastlin, ki so se pravkar budili k onvemu življenju po dolgi-, ledeni noči. Bliže nas pa so sredi fantastično razmetanih skal in puhtečih jezerc brizgali nešteti biserni', v belo soparo zaviti gejzirji Vodni, M je odtekala iz njih, je skakljala po terasah, se lovila v kotanjah, dokle> ni skozi goščave odhitela v morje.
Tako se je bližala svojemu koncu naša Odiseja.
III.
Deset let je preteklo tam na Zemlji, odkar smo prišit na morsko obalo, kjer živimo še danes. Od tistih dni se tu ni dosti spremenilo. M orje’še verno buči, in noči, dolge noči še vedno legajo nad nemirne valove. Od časa do čas& se oglasi ognjenik, H smo ga v spomin na dragega prijatelja imenovali O Tamor. Še vedno bridgajo gejzirji vrelo vodo in še vedno žubori potoček po kamenju, le da se nda eno kotanjo dviga sedaj zimska koča na koleh, a niže ob morju hiša, ki nam služi za letovišče. Po proru ob morju pa se pode štirje otroci in nabirajo školjke in cvetlice, aili pa se igrajo s psi, ki so se skotili že tu na Luni.
Tudi mi smo se že navadili tega sve> tai. Ne čudimo se več dolgim^ ledenim nočem in tudi ne dnevom, ko sonoe leno polzi po nebu in bljuva ogenj 1> globin neba. Strašne popoldanske ne« viihte, ki se pode vsaki! devet in sedemdeset ur nad nami, nas že davpo več ne plašijo. Na divjo, fnataistično pokrajino, na rastline in žiivaili, tako različne od naših na Zemljii,, gledamo kaikor na dobro poznane iin povsem na« ravne stvari. Zalo se dozdeva Zemlja našemu spominu kakor sanje, ki .so pustile za sabo saimo nedosegljivo sled, izgdbljaijočo se v puščavah koprnenja...
(Nadaljevanje sledi.)