3 S 5Z 1 / Politično razmišljanje ob veselem preobratu v deželi kranjski Vremena Kranjcem bodo se zjasnila Preščren. Razmišljal J. K. V Ljubljani, januarja 1909 = Tiskala Katoliška Tiskarna Vremena Kranjcem bodo se zjasnila . . . Prešeren. VELIK MOMENT Politično razmišljanje ob veselem preobratu v deželi kranjski =- / k iks&K \ 1-YCE\L l bwu orm ' 7.11 / 4/UAC0 / Razmišljal J. K. V Ljubljani, januarja 1909 == Tiskala Katoliška Tiskarna 03003?3Ff& Velik moment. Ad perpetuam rei memoriam. Te dni stopa prvič Slovenske Ljudske Stranke ve¬ čina čez prag deželne zbornice kranjske, — med pet¬ desetimi 27 mož . .. Kadar naši nasprotniki dosežejo kako malenkostno „zmago“, spravijo enega svojih z veliko težavo in velikimi nevarnostmi skoz, tedaj zaženejo tak krik in hrup ter razsajajo od veselja tako, kakor da so si najmanj pol zemlje osvojili. Telegrami in kanoni in sprevodi in lam- pijoni in bakljade in zastave in pojedine in napitnice in popivanje brez konca in kraja ! Take prizore smo imeli priliko opazovati preteklo leto. Resnično : veliki, dvakrat veliki otroci! Mi smo skromni, mirno registriramo svoje uspehe. In to je lepo. Skromnost je lepa reč. Toda tudi skromnost imej svoje meje! Veliko delo, dovršeno po tolikih trudih in bojih; delo, ki je bilo naš cilj skozi toliko let; delo, ki je za¬ htevalo toliko naših moči, — volivna reforma, ki nam je prinesla večino v deželnem zboru, je pa res stvar, ki ni, da bi jo registrirali tako nakratko in hladno, kakor ustanovitev kakega novega društva ali srečno uspelo veselico v Prestranski vasi. Volivna reforma, in ž njo združena naša večina v deželnem zboru, to je v istini dogodek epohalnega pomena, ki odpira novo dobo v našem narodnem življenju. Če bi ob taki priliki dali duška svojemu veselju na viden način, zažgali kresove l* 4 po vsej deželi v znamenje radosti, da smo tega hudega sovražnika našega ljudstva, liberalizem, vsaj vtoliko ugnali, bi se nam to ne smelo šteti v neskromnost. Toda pustimo vnanjosti ! — Kar hočemo tukaj, je to, da opozorimo na važnost tega dogodka, na važnost momenta, v katerem ravnokar smo. To je moment, ki ga je vredno fotografirati, da ga ohranimo bodočnosti, da ga pokažemo svojim potomcem: Ad perpetuam rei memoriam . . . * * * Mi stojimo na razvodju, na mejniku dveh dob. Na eni strani gledamo v preteklost, na drugi strani se nam odpira pogled v bodočnost. Velik moment v zgodovini našega naroda!... Vredno je po končani toliko važni dobi ozreti se nanjo nazaj in jo še enkrat nekoliko premotriti, kakor se potnik ustavi sredi hriba in opazuje pot, katero je s trudom in znojem ravnokar srečno za seboj pustil. — Potrebno pa tudi, na začetku nove dobe ozreti se v pri- hodnjost, potrebno si malo začrtati smer, v kateri nam je iti. Et meminisse juvat! . . . Dobro je, marsikaj si za¬ pomniti, kar smo doživeli! Če je zgodovina učiteljica živ¬ ljenja, potem se imamo mi in z nami naši po¬ tomci marsikaj učiti iz p r e tekle d o b e, da se vemo varovati napak v bodočnosti. — Mi smo morali delati pokoro za kratkovidnost naših prednikov, ki niso imeli vpogleda v bodočnost, in niso slutili viharjev, ki so se na obzorju že prikazovali in pretili domovini. Posedaje in popivaje po gostilnah „pri čaši rujnega vinca 44, in pri lepodonečih frazah so se bratili s tistimi, ki so se kratkopotem izpremenili v njih in naše najljutejše sovraž¬ nike. In tako so ti dobri ljudje nič hudega sluteč poma¬ gali, da se je mirno pa bohotno razpasel oni liberalizem, za katerega je bilo treba zdaj najhujših naporov, znoja najboljših mož — in skozi toliko let — da so se mu vsaj nekoliko perutnice pristrigle. Ko bi bili naši ljudje z narodno idejo primerno gojili tudi versko, bi ne bilo prišlo nikoli tak<5 daleč. Drži, kar imaš! To je prvo pravilo, ki velja nam in našim potomcem za bodočnost! — Gorje tistim, ki bi zakrivili, da bi se zdaj pridobljeno kdaj izgubilo, da bi katoliška ideja prišla zopet spod, da bi nad nas prišla kdaj zopet taka kriza, iz katere bi se morali izvijati vun s toliko silo, da bi pokalo in ječalo na vseh krajih in koncih naše domovine! . . . Kar je enkrat dobljeno, to mora ostati; in kar še ni, tudi to mora sčasom biti pridobljeno. Zato poglejmo nazaj, da pridemo naprej, — in da nikoli več ne pridemo v tako robstvo, iz kakršnega smo se ravnokar rešili! Ne želimo nikogar osebno žaliti, ne hudega povračati s hudim. A pozabiti ne smemo takč hitro, kako se nam je godilo in kaj smo vse doživeli. Mi, ki smo stali vsa leta najhujšega boja sredi tega ognja in okušali vse njega trpkosti, pač ne bomo tega pozabili. A za mlajšo gene¬ racijo, ki ni gledala vseh teh bojev, je tudi dobro, da pozna preteklo dobo, da bo tembolj vedela ceniti pridob¬ ljeno zmago in skrbno varovati dedščino, katero je prejela od svojih prednikov . , . A. Pogled v preteklost. Važen oddelek v zgodovini našega naroda je in bo ostala doba zadnjih desetletij. Za dobo narodnega probujenja je prišla doba, ki se lahko imenuje doba narodnega razdvojenja. Precej podobnosti imata doba z dobo protestantizma. Ravnoprej sta delali lajiška in duhovna inteligenca skupaj roko v roki v najlepši slogi, da vzdramita narod iz večstoletnega dremanja k narodni zavesti. Komaj, ko¬ maj, da je narod prišel malo sam k sebi, obrnil se je en del teh narodnih delavcev — večina la j iške inteligence — zoper drugega, ki mu je bil ravnokar najboljši zaveznik in pomočnik, s tolikim srdom, s toliko besnostjo, da ji težko najdeš kje primere. Ko je bival naš narod še v napol-snu, medtem ko je po vseh naših narodnih mejah, da v osrčju samem, še vedno prežal sovražnik in nam grabil kos za kosom od rodne zemlje, je večina lajiške inteligence — liberalci — svoje moči, ki bi jih tako ko¬ ristno mogla in morala porabljati v obrambo narodne posesti, porabljala edino v to, da pobije svoje brate! . . . Bodoči zgodopisec slovenskega naroda bo moral tej dobi posvetiti posebno pozornost in jo njeni važnosti primerno temeljito obdelati. Za nas, ki so nam vsi dogodki še v svežem spominu, ki nam zvenš še po ušesih vse ljubeznivosti, katere so zmetali na nas, ki se nam še niso popolnoma zacelile krivice, katere so nam prizadejali, — za nas zadostuje, da si predočimo le glavne momente te dobe, preden se poslovimo od nje. Vredno pa je, da obkratkem resumiramo razne faze tega boja in razdvoja, ki se je vršil pred našimi očmi. 7 Doba narodnega razdvoja. Že za dobe B1 e i w e i s o v e, ki je narod še iz spanja budil, so začeli liberalci sempatje kazati svoje rožičke; seveda izpočetka le bolj skrito, dokler so duhovnikov še potrebovali. A kakor hitro je bilo mogoče, so jeli duhov¬ nike, ki so bili pri snovanju čitalnic povsod prvi zraven, postavljati pred vrata. To naj nam bo opomin za vse prihodnje čase, da se bomo vedeli varovati! Isto izkušnjo smo doživeli potem pri vseh drugih podjetjih, ki smo jih skupaj započeli. Tako pri ljubljanskem „Narodnem domu“, za katerega smo svoj čas s svetim navdušenjem zbirali svoje krajcarje in jih vlekli iz ubo¬ gega ljudstva, isto pri družbi sv. Cirila in Metoda itd. To je posebno potrebno pomniti v dobi „narodne sloge“, kaj smo že doživeli, da ne bomo okušali vdrugič enakih bridkih razočaranj . . . Timeo danaos et dona ferrentes. Bojim se liberalca, tudi kadar mi roko ponuja. Dokler me potrebuje, sem mu dober; ko me ne rabi več, dobim brco v plačilo. Rek: „Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan ...“ se je v našem narodnem življenju že stokrat uveljavil. Leta 1868. je pričel izhajati takoimeno- vani „Slovenski Narod", ki je zlasti po svoji pre¬ selitvi iz Maribora v Ljubljano jel kazati, da ima služiti bolj liberalni kakor narodni ideji. Leta 1873. so bili napadi na Cerkev in duhovščino posebno hudi. T e g a leta je bil zasnovan „Slovenec“ in s tem pravzaprav ustvarjeni dve stranki. Vendar so bili poslanci naši na Dunaju in v Ljubljani še vedno zdru¬ ženi v enem slovenskem klubu. Ta klub se je razcepil v deželnem zboru leta 1890. In od takrat — torej celih 18 let —se je vršil boj za nadvlado. Seveda je bil ta boj potreben samo zaraditega, ker smo mi tičali vklenjeni in vtesnjeni pod jarmom vnebovpijoče volivne krivice. Faktično je bila ve¬ čina vedno naša, oziroma narod je bil naš in mi smo bili narod. 8 In zdaj se je začel boj za življenje in smrt. Pod pretvezo, da je „klerikalizem najhujši sovražnik naše narodnosti 44 , so nas naskočili. Proglasili so narodnost ža absolutno. Mi pa, ki na to nismo mogli pristati, smo bili tiste dni „brezdom ovinek. — Notabene med temi, ki so nam nasproti branili absolutno narodnost in nas pro¬ glašali za brezdomovince, je bilo mnogo takih, proti kate¬ rim je bilo samo nekaj let prej treba še braniti našo narodnost po mestih, — bivši nemškutarji. Saj je znano, da je po naših mestih in trgih še nedavno gnezdila nem- škutarija. In ti bivši nemškutarji — uradništvo in večina meščanstva — so se, ko je veter drugače potegnil, na¬ enkrat obrnili in v imenu narodnosti pobijali one, ki so bili vedno stebri našega naroda. Oj, ironija! — Naše urad¬ ništvo in meščanstvo še do danes ni našlo svojega pra¬ vega mesta med narodom, — vedno v nasprotju ž njim, prej kot nemškutarji, potem kot liberalci. Skakali so iz ekstrema v ekstrem, samo da sp drugačni kot drugi, samo da niso z ljudstvom. Morda bodo vendar enkrat spoznali, da so tudi oni en del ljudstva, in da morajo biti ž njim, če hočejo pri njem kaj veljati. Tedaj „klerikalizem najhujši sovražnik naše narod¬ nosti 44 ! Bolj debelo laž si je na vsem svetu težko iz¬ misliti. Pri vseh malih in zatiranih narodih je Cerkev in duhovščina prvi, če ne edini element, ki narodnost vzdržuje. Kakor sta sv. Ciril in Metod dala pismenost Slovanom, tako drugi misijonarji neštetim drugim narodom. In četudi je Trubar s svojimi knjigami trosil krivo vero, vera je vendar bil edini motiv njegovega knjižnega delovanja. Prve knjige v vsakem narodu so cerkvene, bogoslužne knjige ; v cerkvi se morda v edini javni službi rabi na¬ rodni jezik. Duhovščina, ki živi v najtesnejši zvezi z ljud¬ stvom, ljubi to ljudstvo in vse, kar je njegovega, torej tudi jezik njegov, in je navadno prvoborivka za narodne pravice. (Župnik Hlinka in drugi med Slovaki!) — Pa saj je „Narod“ sam še leta 1905., dne 6. maja, pisal ,.Iz beneške Slovenije 44 doslovno takole: „Največji 9 zaščitniki slovenskega jezika so pač slovenski duhovniki. Kajti kakor povsod, tako i tu vpli¬ vajo duhovniki najbolj napreprostoljudstvo. Saj razen v cerkvi je slovenščina povsod iz¬ ključena. Kakor rečeno, imamo edino narodno pomoč v dobrih patriotičnih duhovnikih in v slovenskih knjigah. 14 Ex ore tuo te iudico, „Narod“! Ce je tak<3, kakor ti praviš — in takd v resnici je — za¬ kaj si pa potem uganjal orgije sovraštva proti duhovščini slovenski skoz desetletja? ! Tako častno izpričevalo daje „Narod“ sam duhovščini. V isti sapi in morda v isti številki si pa drzne trditi, da je klerikalizem najhujši sovražnik naše narodnosti! Reklo bi se vodo nositi ne v Savo ampak v Veliki ocean, ko bi hoteli dokazovati, da je ravno nasprotno resnično. Poglejmo samo na Koroško! Kdo ondi brani in vzdr¬ žuje našo narodnost? Gotovo učitelji — ti značajniki! Ali uradniki, trgovci in krčmarji? Bogme, da je tem izročeno slovenstvo na Koroškem, bi ga že davno nikjer več ne bilo! Njim izročiti v varstvo slovenstvo, bi se reklo: klo¬ baso izročiti v varstvo mački. Koliko pa imate na Koroškem učiteljev, ki bi si sploh upali povedati, da so Slovenci? Morda jih je za prste ene roke, vsi drugi so v službi naj- gršega potujčevanja. Tu se pokaže, kdo je značaj! „Sutra černo videti, gje je vera, gje je nevera . . .“ „Nevera ti sedi uz koleno,“ bi se tukaj lahko reklo o učiteljstvu in uradništvu. Ko človek sedi mirno in varno za mizo, je lahko širokoustiti se in bahati, kakor se širokoustijo naši liberalno-socialnodemokraški učitelji. Ko je treba delati, trpeti, žrtvovati se in iti v ogenj, — ne za boljše plače ampak za narodov blagor — tedaj se vidi, kje je pogum in zvestoba. Vzemite Koroški slovensko duhovščino — in jutri je slovenstva na Koroškem konec ! Prav isto pa velja o vseh naših eksponiranih na¬ rodnih pokrajinah in postojankah. Kakor beneški tako imajo tudi ogrski Slovenci, ta po madžarski nestrpnosti od nas skoro popolnoma odrezani kos našega telesa, edino 10 varstvo in podporo svoje narodnosti v cerkvi, v molitve¬ nikih in dveh strogo „klerikalnih“ publikacijah: Koledarju Jezusovega Srca in časniku „Brezmadežno spočeta Devica“. In pri teh neovrgljivih dejstvih, ki jih vsak dan gle¬ damo, pride „Narod“ s trditvijo, da „klerikalizem je naj- hujši sovražnik naše narodnosti,“ in na podlagi te laži otvori boj, surov, divji boj, — pravo meščansko vojsko, — in ta boj smatra za svoj najvišji poklic skozi deset¬ letja ! Ta ostudna pisava „Narodova“ in drugih podobnih listov, med katerimi se je posebno odlikovala in se odli¬ kuje goriška „Soča“, je na vek omadeževala naš jezik. Kakor prisrčno ljubimo naš jezik in rod, pa nas je bilo sram, da smo Slovenci, beroč te izbruhe brezdanjega so¬ vraštva. Naši potomci se bodo zgražali, da se je naš jezik skrunil na tak način. Karkoli namreč se je dalo reči grdega, karkoli poniževavnega, karkoli zlobnega, vse je povedal in zapisal „Narod“, in pisal in mazal dan za dnem, leto za letom. Ni je grde besede, ni priimka, psovke, ni zabavljice, ni zmerjanja, ki bi ga ne bil vrgel sto in sto¬ krat v obraz svojim rojakom, otrokom tistega naroda, za katerega je baje tako vnet in čigar napredek in omika (!) mu je tak 6 na srcu. Ostudne nagrabke z vsega sveta, — resnične ali neresnične, kdo po tem vpraša! — je znašal vedno skupaj, da bi ogrdil in če mogoče v zaničevanju vtopil vse „črne'‘. V mislih in željah, ker ni mogel v resnici, je na vislice in laterne obešal svoje nasprotnike. (Članek „Ala lanterne!“ in podobni.) Vse to pod zavetništvom državnega pravništva, ki mu je bilo vedno izredno naklo¬ njeno. — Kaj sta morala prestati naša dva škofa te dobe, to je nedopovedljivo. Naravnost čuditi se je, kako je mogoče, da so se ljudje, ki hočejo veljati še za dostojne, da, za poštenjake, dali pitati s tako hrano in jo mogli prenašati. V resnici smo si večkrat zastavljali to vprašanje, kako je to mogoče. Razložiti se da ta prikazen samo tako, da je „Narod 11 vpeljal v to nedostojnost svoje občinstvo polagoma, da niso 11 čutili, kdaj. Ko bi jim bil koj izpočetka podal take reči, bi ga bili vrgli od sebe. S časom so se pa navadili na tako gnusobo. Vpliv „Narodove“ surovosti je segel — bodimo od¬ kritosrčni - tudi na našo stran. Tudi v naših vrstah in našem časopisju da govorimo popolno resnico — se je slišal v teh letih boja časih ton, ki je presegal meje dostojnosti. A tudi to je bil le produkt „Naro- dove“ surovosti. Mi nismo tega odobravali, a razlož¬ ljivo je. Kakor se v gozd kliče, tako iz njega odmeva. Izdajstva. V tej misli, da nasprotnika morajo ponižati in po¬ končati za vsako ceno, so pa šli liberalci še dalje in storili časih korake, ki so stranko globoko kompromitirali in ji za vselej pritisnili pečat izdajstva. Tak korak jebilnemško-slovenska liberalna zveza. Ta zveza ostane vedno sramotno zapisana v zgo¬ dovini našega naroda. Naši potomci čez par sto let bodo še z ogorčenjem in milovanjem brali in pripovedovali, da so bili nekdaj ljudje, ki so se imenovali Slovence; pa da bi zatrli svoje brate, ki so tvorili veliko večino istega slovenskega rodu, v ta namen so se združili z ljudmi, katerih edina želja je ta, kak <5 slovenski rod spraviti s sveta ] ... Z nemško-slovensko zvezo so liberalci pred vsem svetom na laž postavili svojo lastno tezo o abso¬ lutni narodnosti" ; pokazali so, da jim absolutnost narod¬ nosti, s katero so toliko žarili, nikoli ni bila resnost ampak pretveza. Da ste jih videli te absolutne narodnjake v deželnem zboru! Kdor je gledal z galerije, kako so se bratili, kako živo pomenkovali in čebljali med seboj abso- lutno-narodni Slovenci in nemški nacionalci — po nemško seveda! — se mu je zazdelo, kakor da bratje egiptovskega Jožefa barantajo s tujimi prekupci, za koliko bi jim pro¬ dali svojega brata .. . 12 Pa naredili so še nadaljnji korak, ki je njih stranko še globlje ponižal. Ni bilo dosti, da so smešili, črnili, bla¬ tili, pobijali svoje brate po rodu doma, zanesli so to ostudno sovraštvo tudi na tuje, med drugorodce. Ves svet naj bi videl, da slabših ljudi na svetu ni kakor so katoliški Slovenci. In da bi bil uspeh popoln, so šli k najbolj zagrizenim narodnim sovražnikom, k Vsenemcem, ter ž njimi napravili načrt, kako bi uničili svojega rojaka dr. Šušteršiča. Če smo primerjali tam liberalce Jožefovim bratom, ki prodajajo svojo kri, je bilo pa to pravcato Ju- deževo delo. To početje je in ostane večna sra¬ mota liberalne stranke. Bolje, da bi se za vselej pokrilo s plaščem pozabljenosti; a naj bo zapisano v strah in svarilo prihodnjim rodovom, da bi se ne našel še kdaj kak človek našega rodu, ki bi slovensko ime takd glo¬ boko onečastil . . . Ne pišemo tega iz kake sovražnosti do oseb, ki so pri vsem tem sodelovale. Osebno je lahko odpuščeno. A zgodovina, kar se je enkrat zgodilo, hrani neizbrisno. Nam pa služi v pouk za prihodnje čase. Vse zoper nas. Liberalna stranka pa v tem boju z nami ni bila sama. Znala si je pridobiti številnih in mogočnih zaveznikov, če je že stranka sama kot taka delala zoper nas z vsemi silami, moremo si misliti, kaka sila se je vzdignila zoper nas, če so stranko podpirali v tem boju številni in mo¬ gočni zavezniki — tudi z vsemi silami! Kdo so bili ti zavezniki? Vse, kar kaj šteje in velja v deželi: kapital in inteligenca (lajiška), oblasti in korpo¬ racije — Herod in Pilat, farizeji in saduceji, so si podali roke in sklenili prijateljstvo zoper nas. Deželni zbor in deželni odbor, deželna vlada z vsemi podrejenimi gospo- skami, vse sodnije, šolski sveti in cestni odbori, obrtna zbornica in kmetijska dr.užba, uradniki v mestih in pro- 13 fesorji v šolah, trgovci za svojim pultom in krčmarji pri svojih poličih. Bili smo v manjšim v deželnem zboru in od¬ boru. Nemci in liberalci so bili neomejeni gospodarji. Vse cestne odbore, okrajne šolske svete, deželni šolski svet je prepihavala nemško-liberalna sapa. Po nekaterih krajih so n. pr. težko iztaknili za krajne šol¬ ske nadzornike liberalce. Če je bil pa le kateri, ki je dišal po liberalstvu, naj je bil še manj vreden, prav gotovo je bil imenovan. Pri sodiščih in pri vladi, odzadnjega biriča gori do Heina, ki je takrat sedel na sedežu dežel¬ nega predsednika, je bilo vse nam nasprotno. Kamor se je prikazal kak naš somišljenik, povsod so nam zapirali vrata. Vse službe, ki jih je imela oddajati gosposka ali deželni odbor, so bile v prvi vrsti za liberalce. Naši pro¬ fesorji so čakali leta na imenovanje. Kdor ni bil cimen- tiran liberalec, ni mogel naprej. Naša društva in za¬ druge so imele vedne boje. Najpogumnejšim našim so¬ delavcem je že upadal pogum. Pravda za pravdo, tožba za tožbo. Potrošilo se je denarja na tisoče samo vsled brezobzirne nagajivosti in sovražnosti združenih naših na¬ sprotnikov. Vse javne korporacije, obrtna zbor¬ nica, kmetijska družba — v liberalnih rokah. Za vsak sold podpore si se moral boriti za žive in mrtve z liberalci. Medtem ko so druge dežele izdale stotisoče v podporo zadružništvu, niso pri nas dobile zadruge niti knofa, pač pa klofut, kamorkoli so se obrnile. Kar se tiče posebe sodnij, vsi vemo, kako je bilo, pa pisati ne smemo. Vsi vrabci po deželi so vedeli in čiv¬ kali o tem. Če si prišel k advokatu s tožbo, zlasti če je bila nekoliko politične vsebine, advokat pa količkaj po¬ šten mož, ti je rekel: odsvetujem vam tožbo, izgubili boste, saj veste, kako je . .. Pa šlo je še više. Toženi smo bili pred samim ce¬ sarskim prestolom. Hein, naš pravcati kranjski Aman, ki je potem moral sramotno pobrati kopita, je neprestano lazil na Dunaj, tožil in črnil, kar se je dalo, posebno škofa 14 in duhovščino. — Ta človek je imel predrznost, splaziti se v sam Vatikan pred sv. očeta, da bi škofa spravil ob veljavo in morda še ob kaj drugega. Pa v Rimu so raz¬ mere bolje poznali in Heinovi poizkusi niso imeli nobenega uspeha. Tako je bilo tiste čase na Kranjskem. Prava straho¬ vlada liberalizma! Bili so težki časi za katoliško stranko in njene zveste . . . In da je te čase naše ljudstvo tako srečno pre¬ stalo, da je v teh bojih in preganjanjih vztrajalo, se vsemu pritisku in krivicam ne uklonilo, — to je dokaz, kako bogata zaloga vere, moči in kreposti je v njem. Kakor izdajstva naših nasprotnikov osta¬ nejo žalostno zapisana v zgodovini našega naroda, tako bo vztrajnost in značaj nost ljudstva zapisana v zgodovini v večno čast našega naroda... Pa tudi v čast duhovščini in tistim maloštevilnim svetnim izobražen¬ cem, ki so stali na strani ljudstva, ga bu¬ dili in bodrili, se zanj žrtvovali ter voje- vali za njega pravice!... Na eni strani vsa moč kapitala in inteligence, vse gosposke in instance, vsa sila in krivica — na drugi pre¬ prosto ljudstvo in njegovi svečeniki ... Bila je dolga borba, dolga in huda, — borba za življenje in smrt. Kolikokrat smo se pognali, kolikokrat bili odbiti nazaj! Kdo bo zmagal? Vedeli smo, da pred ne bo konca, dokler ena stranka ne pride na vrh, druga pa spodaj; vedeli tudi, da zmagati moramo končno le mi. A dolgo je bilo treba čakati od¬ ločitve, dolgo . . . Spomina vreden dan v naši politiki je 21. junij leta 1902. Ta dan je dr. Šušteršič v deželnem zboru — bilo je na začetku zasedanja pri volitvi v odseke — udaril v zbornici s knjigo ob mizo in zaropotal, da je zaškle- petalo po vsej hiši. S tem je bilo dano znamenje za ob¬ strukcijo, katera seje — po šestih letih — končala s tem, da so se liberalci — vdali. Nekaterim obstrukcija 15 ni bila pogodu. A konec je pokazal, da je bilo to edino sredstvo. Brez nje bi bili danes tam, kjer smo bili. Ni čudno, da je bilo tako težko priti do ugodnega rezultata: bilo je treba, da so tisti, za katerih življenje se je šlo, v to privolili sami; treba, da so si sami svojo — sicer pra¬ vično — obsodbo podpisali. Zato pa je bilo treba tudi ve¬ liko diplomacije ter velikanske žilavosti in vztrajnosti, da se je železni obroč prignal tako daleč, da je — počil sam. Mož, ki je to izpeljal, se imenuje dr. Šuster- š i č. Kakor so bili nasprotniki veliki v razdiranju, v hero- stratstvu, in se jih bo naša bodočnost vedno kot takih spominjala, tako je dr. Šušteršič velik v pozitivnem delu. Mnogo je storil, mnogo prestal. Vse težave ga pa niso oplašile in od njegovega cilja odvrnile. Mahal je in mahal, — pravo kladivo liberalcev — toliko časa, da je liberalno premoč razbil. Najboljša leta svojega življenja je posvetil temu delu. Njegovo ime bo narod vedno hranil v častnem in hvaležnem spominu . . . Nič velikega se ne zgodi brez velikih žrtev. Pogostoina so nam hodili na misel junaški Maka¬ bejci, ki so v težkih časih branili svojo domovino in žrtvovali svoje življenje za sveto postavo in dedščino očetov. Bilo je precej podobnosti med njihovim in našim bojem. Trpke besede nam silijo v pero, da bi katero krepko zapisali o tistih, ki so vodili to strašno gonjo proti nam, kako so se širokoustili, kako nas hoteli pozobati in po- mandrati!... Pa bodimo prizanesljivi in pustimo to, — saj je minulo . . . Niso še vse rane zaceljene, ni še vse v redu, — pa bo vedno bolje . . . Osveta naj slovanska — ljubezen bo krščanska. Bog večni ve in ima zapisano, kar smo prestali, — — in upamo, da bo to trpljenje, prestano v boju zanj in za sveto pravdo, v blagoslov prihodnjim rodovom... B. Pogled v bodočnost. In zdaj je ta doba končana. Doba borbe za večino. Zdaj se prične doba pozitivnega dela. Ne, kakor bi doslej ne bili pozitivno delali! Saj pozitivno delo nas je ohranilo, nas je ojačilo in visoko dvignilo nad nasprotnike. A v primeri s preteklo dobo bo treba vprihodnje le še bolj pozitivno delati, zlasti v deželni zbornici. Vsekako nova doba. In na pragu te nove dobe je koristno malo naprej pogledati, kaj nas čaka in kaj imamo storiti. Ne mislimo pa tukaj toliko na delo v deželni zbor¬ nici, ker to prepuščamo našim poslancem, marveč na delo v stranki, oziroma na delo v narodu samem, saj Slovenska Ljudska Stranka predstavlja zdaj še bolj kakor kdaj prej slovensko ljudstvo in narod sam. Prvo pravilo za nas v bodočnosti je: Drži, kar imaš! Tene, quod habes! — Ljudstvo, ki je prišlo po štiridesetletni kruti krivici s toliko težavo do svoje pičle pravice, je ne sme izgubiti nikdar več! Nikdar več ne sme v tako katoliški deželi, kakor je naša, misel katoliška biti tako ob steno pritiskana, kakor je bila. Pomnimo vedno teh časov in teh razmer, da ne zaidemo nikdar več vanje! Melior est conditio possidentis. Laže je stvar obdržati, kakor si jo šele osvojiti. Prokletstvo bi tedaj zadelo tiste, ki bi zapravili to, kar smo mi s težavo pridobili. Nasprotno: kar še ni pridobljeno, se mora pridobiti! Melior est conditio possidentis — tudi v tem oziru. Če je glavna trdnjava padla, ne bo taka težava tudi postranskih fortov si osvojiti. — Da se bo to zgodilo, na kaj moramo paziti zanaprej? 17 Česa nam treba vprihodnje? Da pa bo stranka močna in trajna, treba ji dvojega: 1. Edinosti. Edinosti, edinosti! Lepih naukov o potrebi edinosti in starih zgodb o Svetopolkovih palicah ne bomo več ponavljali. To je znano. če ne bomo edini, utegne sovražnik udreti v naše vrste. — Je pa odslej nevarnost za edinost večja kakor doslej. Doslej nas je namreč edinila vnanja sila, sovražni pritisk. To bo sicer vbodoče še vedno, a v manjši meri. Cim bolj smo gospodarji, tem bolj je v nevarnosti edinost. Da se edinost vedno trdna ohrani, je treba paziti na dvoje: a) Stranka mora biti v resnici demokratična. Vladati mora popolna prostost besede. Vsakemu mora biti dana prilika, da pove, kar ima na srcu. S tem se prepreči nezadovoljnost in needinost. Ako pa notranje prepričanje ne more na dan, se nabira nezadovoljnost v srcu, se na- rejajo malkontenti, se napravlja absces na telesu stranke, ki se ob dani priliki lahko odpre in napravi veliko rano. Krepko osrednje vodstvo ob veliki prostosti posameznikov — to so pogoji za edinost in moč v stranki. Bremena in pravice morajo biti pri¬ merno razdeljene. Če ima eden vse, drug enako ali skoro enako sposoben in delaven pa nič, to napravlja ne¬ zadovoljnost, hudo kri. Istotako: če se vedno zvesti pristaši, ki so za našo stvar delali in trpeli, odrivajo; prozeliti pa, ki so bili včeraj še v nasprotnem taboru, pa brž dvigajo na ščit, to je stvar, s katero naši zvesti ne morejo biti zadovoljni. Izjeme so v posebnih slučajih dovoljene; redno se pa to ne sme go¬ diti. Nikoli se ne smejo za kandidate postavljati možje zato, „da bi bili naši“; na naših častnih mestih, kakor so poslanstva, morajo biti možje, ki so krščanski do mozga. 18 2. Agilnosti. Da bo stranka močna in vedno na površju ostala, treba drugič, da bo vedno agilna in na višku časa. Stranka ne sme nikdar okameneti, se postarati in zastati. Tudi v tem oziru je zanjo večja nevarnost kakor doslej. Zato ni odveč, na to nevarnost opozoriti. Ostati mora vedno mlada, čvrsta, živahna. Delo, gibčnost jo bo ohranjala čilo in ji dajala moč in veljavo. — Čim pa bi se, zanašajoč se na svoje uspehe, vdajali nebrižnosti, brez- delnosti, marazmu, — čez noč nam lahko nasprotnik vzame naše pozicije. V zadnjem času smo imeli priliko opazovati v nekem okraju Kranjske, kako se ti ljudstvo lahko obrne kakor vreme — čez noč. Par hujskačev je dosti, da napra¬ vijo najhujšo zmedo, — ko bi se mi ne ganili. Dr. Triller se je s tem tudi tolažil v deželnem zboru: „Stalno na svetu je samo izpreminjanje.“ Češ, danes stopate vi na površje, čez kaj časa bomo zopet mi. Mi pa hočemo tukaj ravno to zabičiti našim vrstnikom in našim potomcem: To pre¬ rokovanje se ne sme izpolniti! Drži, kar imaš! Da boš pa držal, delaj, gibaj, snuj brez prestanka! Naši bodoči nasprotniki. 3. Da bo stranka jaka ostala, k temu bodo pri¬ pomogli tudi — nasprotniki. Da bomo pa nasprotnike vedno imeli, zato nam ni treba ravno skrbeti. — Ako smo doslej večkrat govorili o naši zmagi in boljši bodočnosti, nas ni treba dolžnosti prevelikega optimizma. Kakor je škodljiv in moriven pe¬ simizem, tako bi bilo napačno vdajati se prevelikemu opti¬ mizmu. Čakajo nas še trdi boji. Kaka perspektiva se nam v tem oziru kaže za prihodnjost? — Liberalci, kolikor jih ne bo odletelo, in socialisti se bodo vedno bolj skupaj zbli¬ žali, dokler se popolnoma ne zlijejo v eno proti- krščansko stranko. Ali je mogoče to med dvema 19 tako različnima si strankama? Čudno in vendar deloma čisto naravno. Zakaj glavna gibalna moč obema je: na¬ sprotovanje cerkvi. To je njih življenski princip in pogoj. Ko bi tega ne bilo, bi liberalne in demokraške stranke sploh ne bilo. Ali mar mi nismo dovolj na¬ rodni, da bi bilo treba šele drugo res narodno stranko napravljati? Ali nismo dovolj ljudski, skrbni in delavni za delavnega ljudstva blagor, da bi bilo treba še posebne stranke zato ? Pa če bi tudi še bolj forsirali narodno vpra¬ šanje in vprašanje želodca, saj bi lahko to storili v okviru ene in iste stranke. Mi bi lahko to delali skupno. Kar jih pa od nas odbija; kar ti dve stranki šele dela samostojni stranki, to je: boj kraljestvu božjemu. In ker je zdaj naš nasprotnik v manjšini, ker ne more več deliti grošev in knofov, izkušal bo na drug način- Ker nam na gospodarskem polju ne bodo mogli škodovati izkušali bodo na — verskem. In to je boj, ki se nam obeta v bodočnosti — verski boj. „Narod“ ga je že zdavnaj pri¬ pravljal. V „Svobodni misli“ se ta boj organizira. V „ra- dikalnem“ dijaštvu si zbira rekrute. Pa — morda' se vendar motimo! Morda svoje nasprot¬ nike preveč obsojamo! Morda jim je vendarle naroda blagor in ljudstva korist nad vse. Morda so to vendar ljudje, ki pošteno mislijo, ki dobro hočejo, s katerimi je tedaj mo¬ goče skupaj delati, mogoče četudi ne roko v roki, pa vsaj vštric korakati za skupnimi cilji . . . In če je tako, — ali jim bomo mi hrbet obračali? Mi jih odbijali in si s tem nakopavali odgovornost za pro- kletstvo narodnega razpora? Ne! — Ako je pri nasprotnikih dobra volja, pri nas je ni manjkalo nikdar in je ne manjka tudi sedaj. Ako smo se mi bojevali ž njimi, storili smo to le — primorani. Tisti, ki so hoteli imeti bratomorni boj, to so bili naši nasprotniki. To, za kar oni ka¬ žejo nekaj volje šele po 2 0. s ep t em b r u, za to smo bili mi zmerom. 2 * En stadij tega boja je zdaj končan. In ta stadij se je končal z našo zmago. Zdaj bi bil čas, da naši nasprot¬ niki pridejo do spoznanja, da na ljubo tistemu narodu, o katerem trde, kako da ga ljubijo, delajo z nami vred za istega naroda blagor in nehajo s svojo gonjo. Kaj imate od tega boja, povejte? Kdo ima od njega dobiček? Napravite bilanco svojega „dela“, kaj ste dosegli v tridesetih letih? Če je kak dobiček od tega, je le — na naši strani. Ali pa je res potreba, da se mi koljemo med seboj?! Ali vam to res veleva vaša narodna zavest in ljudstva blagor?! Če si veliki narodi dovoljujejo to veselje, oni si lahko. Zaraditega se jim ne bo noben otrok potujčil. Da, ves ta boj, ki ga nam vsiljujete, je le nerodna in ne¬ srečna imitacija tega, kar ste videli pri tujih narodih in prinesli domu s tujih vseučilišč, bodisi iz Gradca, Dunaja ali — Prage. Dočim bi bila skrajna sila, da z združenimi močmi odbijamo sovražne napade z vseh plati, da gasimo, ko nam na vseh koncih gori, — v tem trenotku bi se mi med seboj dajali?! Pri ljubezni do naroda: ne¬ hajte s tem, in delajmo skupno za skupno domovino, ki nam jo je Previdnost o dm eni la! Pa zdi se, da je že prišlo nekaj treznosti in razsod¬ nosti med naše liberalce. Pisava „Narodova“ se je za nekaj mesecev sem nekoliko pomirila. Če bo to trajno, bomo videli. Če bo, bo prav. Mi ne zahtevamo drugega, kakor da nas puste v miru pri našem delu za Cerkev, pa da tudi sami nikjer ne nasprotujejo in škodujejo verskemu prepričanju našega ljudstva. Sicer imajo popolno prostost od naše strani. V narodnih zadevah bodo v nas našli vedno le podpornike, — četudi si bomo vedeli ohraniti njim nasproti potrebno previdnost, poučeni po izkušnjah preteklih časov, o čemer je bilo spredaj govorjeno. Če so tako pri volji, potem lahko živimo mirno drug poleg drugega, četudi — v dveh šotorih. Če bi bili mi kdaj res narodno-mlačni, nas smejo prijeti, a ne z lažmi, kakor doslej, marveč pravično in dostojno. 21 Daši pa zdrava pamet in naroda blagor nujno za¬ htevata tako postopanje, vendar, žal, — nimamo trdnega zaupanja, da bi res tako bilo. Boljši del naših dosedanjih nasprotnikov bo najbrž prišel do pravega spoznanja in temu doslednega ravnanja; drugi pa bodo že skrbeli za to, da se bo nadaljeval razpor, če ne v stari pa v novi obliki. Morda jih — tako bodo rekli — skrb za narod, ljubezen do ljudstva — sili k temu? Toda ne ljubezen, marveč sovraštvo jih bo sililo . . . Zakaj tedaj mora biti razdor za vsako ceno ? Zato ker je verski moment močnejši od vsakega drugega. Zato ker je — četudi ne povedo tega — sovraštvo do Cerkve božje silnejše od ljubezni do lastnega rodu. Kristus loči svet na dve veliki polovici, on je in ostane znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. Žal, da tudi našemu na- rodiču — ko bi vendar ne bilo treba! — ne more biti prihranjen ta občni razdvoj ! . . . Mi bi jih sicer radi prosili, mi bi jih zarotili pri vsem. kar jim je sveto in drago: Nikar! Prosimo, nikar! Pustite to in bodimo prijatelji! Saj imamo sovražnikov zunaj dovolj! Mi pa, ki nas je rodila ista mati, imejmo se radi in bodimo si dobri! Kako lepo bi bilo to živ¬ ljenje v naši, četudi nizki kočici!... Če pa že je, ali mora boj biti, — potem, prijatelji, bodimo pripravljeni! Je sicer bridko, da se to malo telo naroda mora trgati na dvoje ... Ko bi nas lahko ob¬ jemala ljubezen, ker nas je tako malo! ... Pa se moramo med seboj preganjati! Je bridko! . . . Optabam ego ipse anathema esse pro fratribus meis, <)ui sunt cognati mei secundum čarnem .. . Ali, kaj bi se vdajali melanholiji! Če pa hočejo za vsako ceno imeti boj, — tedaj ga moramo sprejeti! In kaj bi se ga bali? Zatrli niste spečih, ne boste nas bedečih! Ko smo bili tlačeni in stiskani od vseh strani, smo se s silo lastne energije izvili izpod jarma in povzpeli kvišku, — in zdaj ko smo na višku, bi si ne upali s komerkoli se pomeriti?! 22 Kakšne posledice bi imel novi boj, če nam ga bodo res vsilili? Kakor vihar drevo, ki ga maje seintertja, le utrdi pri njegovih koreninah in kakor je početje liberal¬ cev nas vzbudilo, združilo, ojačilo in privedlo do zmage, — tako bo tudi zanaprej. Če bodo hoteli zavajati naše ljudstvo na pota takoimenovane „svobodne misli“ in svo¬ bodne ljubezni 14 in kar je drugih takih zlodejstev, ki se ogrinjajo z lepim imenom, bo to podvojilo našo moč, bode podžgalo našo gorečnost, in naše ljudstvo se bo v teh naskokih le še bolj vkoreninilo, bolj utrdilo, bolj vglobilo v verskem mišljenju in življenju, in zmaga in bo¬ dočnost naša bo le še vedno lepša in sijajnejša! To boste imeli od svojega boja. Zdaj pa, kakor ho¬ čete! — Kaka perspektiva — še enkrat — se nam torej kaže glede naših nasprotnikov za bodočnost? Liberalizem bo hiral, in kar ga bo ostalo, se bo vedno bolj naslanjal na socialno demokracijo. Obe stranki se bosta vedno bolj zbli¬ žali in se končno skupaj zlili v eno protikrščansko stranko. Stali si bosta nasproti torej dve stranki: Krščan¬ ska in protikrščanska. A kaj pravimo stranki! Na eni strani globoko-verno ljudstvo slovensko, na drugi pest izneverjenega izrodka. Važno vprašanje, na katero treba še posebe odgo¬ voriti, je tedaj: Ali bo pri nas kdaj socialna de¬ mokracija prišla do moči? — Odgovor je kratek: Da, če ne bomo čuli in delali; n e, če bomo stali zvesto na straži. Mlada koketa že stopa predrzno na dan in iztega svoje roke po dedščini liberalizma ter se vsiljuje našemu ljudstvu. A to ljudstvo naše je preponosno, da bi se vdalo takim vabilom, in ponosno dovolj, da bo odbilo — pre¬ drzno ponudbo. Socialna demokracija je sploh plod zanikrnosti in brezbrižnosti katoličanov. „Ko so ljudje spali, je prišel sovražnik in prisejal ljuliko pšenici.“ Vsaj, ko so videli, kako se ta povodenj širi, bi jo bili lahko zajezili in znatno 23 omejili. Da se pri nas socialna demokracija ni mogla raz¬ viti, to je gotovo v prvi vrsti zasluga našega Kreka. Komaj se je dobro jela pojavljati, ji je stopil nasproti, in socialni tok srečno izpeljal na drugo plat. Ko bi bil Krek še malo prej prišel na svet, najbrž bi še toliko demo¬ kratov ne bilo. Kar pa je enkrat ta kuga dosegla, to se ne da več razkužiti, kakor gnilo jabelko ne postane nikdar več zdravo. Pred očmi pa moramo imeti, da se bo naša dežela vedno bolj industrializirala; industrija bo izpodrivala kme¬ tijstvo. Zato bodo vedno bolj ugodna tla za so¬ cialno demokracijo. — Toda ni se bati, da bi kdaj prišla na površje, če bomo čuli in delali, če bomo šli s časom naprej in zadoščali njegovim zahtevam; pač pa prav gotovo, če bomo spali. Zatorej se nikdar ne vdajajmo brezskrbnosti in brez- delnosti, češ, da smo gospodje v deželi. To gospod- stvo bomo tako dolgo Imeli, dokler ga bomo vredni_ Vso pozornost moramo torej v bodoče obračati socialni dem o krači ji in se krepko proti njej zavarovati. Če bomo to pravočasno storili, se nam je ne bo bati. Odlašati pa ni kar nič treba. V ljubljanski okolici že zdaj oči vidno narašča. Pozor torej, dokler ni prepozno ! Organizacija. Stvar pa, od katere je v naših časih odvisen uspeh v socialnem življenju, se imenuje: organizacija. Da, organizacija! Bodočnost bo to še vedno bolj po¬ kazala, kako je organizacija potrebna. Vse organizi¬ rati se pravi, vse rešiti; nič organizirati pa se pravi, vse izgubiti. Zakaj je socialna demokra¬ cija tak6 močna ‘P Ker je tako krepko organizirana. 24 Sicer imamo tudi katoličani že staro in trdno orga¬ nizacijo. Ali ni vsa katoliška Cerkev en sam velik in vzoren organizem? Naše škofije, naše župnije, kaj so dru¬ gega kakor organizacija katoličanov? Kaj bi bilo s krščan¬ skim življenjem brez organizacije župnij ? ! Glej moč in veliko vrednost organizacije! Toda ta samaposebi izvrstna organizacija za naše čase več ne zadostuje. Organizacija, čim bolj je v podrobno izpeljana, tem boljša je, tem bolj zasluži ime organizacije. Naša organizacija mora biti izpeljana do zad¬ njega moža! Izpeljana tako, da nam ne bo mogel ne eden uiti, da nam ne bodo mogli ne enega ugrabiti. Na¬ rediti moramo kordon, skoz katerega ne bo mogel no¬ beden, da bi ga ne opazili. Ako tega ni, nam neprenehoma uhajajo iz naših vrst v sovražni tabor, ker jih nimamo v evidenci ; in mi se še zavedamo ne, kolike izgube doživljamo. Glejte zdaj to brezversko propa¬ gando med dijaki! Koliko dobrih nedolžnih fantičev pride z dežele iz krščanskih rodbin v mestne šole. Par let je tam — pa imate že zagrizenega liberalca ali celo popol¬ nega brezverca. Zakaj? Ker je prepuščen sam sebi, ali bolje: ne sam sebi, ampak prepuščen sprijenim tovarišem in prepuščen vsem slabim vplivom šole in mestnega živ¬ ljenja. Od druge plati ne prihajajo k nam, pač pa naši prehajajo na drugo stran, — zakaj narava vleče k slabemu. Izguba je vedno na naši strani. Nasprotniki žive in se rede le ob naši popustljivosti. — Kdo bi mogel to zabraniti? Edino organizacija, kakršne si mi želimo: do zadnjega moža. Organizacijo bo treba torej izpopolniti, zakaj na¬ sprotniki ne bodo mirovali. — In sicer je najbolje izpeljati organizacijo na podlagi že dane katoliške orga¬ nizacije : po župnijah. V okviru teh organizmov naj se snuje organizacija nadrobneje po izobraževalnih in drugih društvih, Marijinih družbah, kmečkih zvezah, delavskih društvih itd. Ko otrok stopi iz ljudske šole, — mora biti že „o r ga n i z ir a n“. 25 Pri nas imamo že precej organizacije, in radi se ne¬ koliko pohvalimo, koliko da že imamo. To je vse prav, vkolikor je prav; — a še več bi koristilo, če bi pridno premišljevali, koliko nam še — manjka. Kdor ima dobro oko, vidi v tej organizaciji še mnogo praznot. Koliko ljudi, zlasti mladih, se nam pogubi, ker ni zanje preskrb¬ ljeno ! Pri našem socialnem delu potrebujemo jasnega pregleda: Kje smo? Kaj smo že dosegli? Kaj moramo še doseči? Za čim moramo zlasti v bližnji bodočnosti stremiti? Dober gospodar mora voditi račune: v razpregledu imeti dohodke in izdatke ter jih primerjati med seboj; potem ve, če gre nazaj ali naprej. Sicer mu gre lahko gospo¬ darstvo navzdol, ne da bi opazil pravočasno. V javnosti ravnotako. Pregled moramo imeti. Ta pregled naj nam bi dali katoliški shodi, ki naj bi bili morda še pogostejši kakor doslej, četudi ne s to¬ likim aparatom. Pri katoliških shodih se po naši skromni misli preveč gleda na demonstracije in na lepe govore. Ko bi bili še bolj praktični, pa bi bili še plodovitejši. V tem zmislu je tudi o splošnih avstrijskih katoliških shodih pisal poslanec dr. Schoepfer v „Reichspost“: Mesto velikih programatičnih govorov bi bilo koristneje pečati se s podrobnim praktičnim delom, ki ga zahteva naš čas. Vpra¬ šajte na primer železniškega, poštnega uslužbenca in druge podobne ljudi, ki jih je dandanes vedno več, ali gre v ne¬ deljo k božji službi. Odgovoril bo : ne morem, ne utegnem, služba mi ne pripušča itd. ... Na ta način se odteguje cerkvi dandanes na tisoče in milijone ljudi. Nekaj časa pogreše cerkve, a kmalu se navadijo takega življenja, in ko se ga navadijo, so zreli za socialno demokracijo. Pre¬ mišljujte, kako temu odpomoči! . . . Kako moderne socialne razmere spraviti v sklad s krščanskim življenjem, to je eden naj večjih verskih problemov, ki bi jih bilo treba rešiti. To so praktična vprašanja, — vredna, da se obravnavajo na katoliških in podobnih shodih. 26 Nekatere naše naloge. V podrobnosti dela, katero nas čaka v bodočnosti, se pri tem splošnem razmotrivanju političnega stanja ne moremo spuščati. - Par važnih točk pa hočemo vendar poudariti. Prvič v narodnem oziru bo Slovenska Ljudska Stranka, dospela do gospodstva v deželi, delala vso čast svojemu slovenskemu imenu. Zavzela bo od¬ ločno - narodno stališče. Naš narodni ščit mora biti čist in brez pege! Ne da bi Nemcem v deželi storili kako krivico, — a dovolj dolgo so igrali vlogo gospodov v naši deželi. Saj imajo še vedno krivično volivno predpravico. Proč z nemškim jerobstvom ! Proč z vso staro nernšku- tarsko šaro ! Proč z vso nepotrebno dvojezičnostjo ! Bo¬ dimo že enkrat v svoji deželi svoji gospodje ! Pokažimo obmejnim Slovencem, ki v nas stavijo svoje upanje, da so narodni interesi v naših rokah dobro zavarovani! Tudi v narodnem oziru mora volivna reforma pome¬ niti končno zmago! Zmaga katoliške stranke bodi obenem zmaga slovenske stvari! Obmejni Slovenci se bodo vbodoče le še bolj opravičeno obračali za pomoč do nas. in mi, ki nam je domači boj dozdaj močno vezal roke v tem oziru, se bomo odslej laže našim bratom ob periferiji posvečevali. V politično — oziroma versko-načelnem oziru imamo par nujnih potreb. 1. Predvsem moramo vso pozornost obrniti dija-: škemu gibanju. To, kar se med dijaki godi, živo za¬ deva in mora živo interesirati vso našo stranko, — gre se za našo bodočnost. Kakor na eni strani probuja ljud¬ stva, pravtako nam mora biti na drugi strani na srcu naraščaj inteligence. Inače lahko, kar na eni strani pridobimo, na drugi izgubimo. Inteligenca bo vedno voditeljica ljudstva. Gre se za našo bodočnost! — To pa, kar se zadnja leta godi na srednjih šolah, nas mora navdati kar z grozo. Ne bomo ponavljali teh reči; menda 27 so znane. To je o r ga n i z i ra no , s i s t e m a ti čn o z ap e - ljevanje in zastrupljanje mladine od prve šole dalje. Ne gre se pa tukaj edino za politiko; gre se za vero samo. — Ali ne velja tudi tukaj: „Ko so ljudje spali, je sovražnik prisejal ljulike pšenici?“ Tu je treba res biti plat - zvona, da se ljudje vzdramijo. Zdaj, ko je do- movje že v plamenu, menda ne bomo več spali. Vso, vso pozornost moramo obračati tem pojavom. Predvsem je treba črne mahinacije zapeljivcev pridno odkrivati. Politika satanova je od nekdaj ta: v temi ribariti; svet¬ lobe pa se boji. Zato pa je treba z žarko lučjo posvetiti v to temo. Naši časniki so poklicani tukaj vršiti svojo publicistiško dolžnost. Javnost s temi nakanami sezna¬ njati, starše opozarjati, mladino zavarovati! Gre se za našo bodočnost. Otmimo mladino, — kolikor je še nepo¬ kvarjene ! Nujno je potrebno, skrbeti pri nas za boljšo in¬ teligenco. Zakaj — povejmo naravnost — inteligenca naša to je rana na našem telesu, po nemških šolah ljudstvu docela odtujena, ž njim v popolnem nasprotju. Boljša inteligenca — to je ena naših prvih potreb. 2. Večjo pozornost treba dalje obračati počenjanju učiteljev. Zdi se nam, da smo to počenjanje že pre¬ dolgo pretiho in prepohlevno gledali. — Ni treba poudar¬ jati, da imamo tistih malo značajnih mož, ki niso uklonili glave pred terorjem liberalizma, prisrčno radi; ni treba poudarjati, da bi ljudstvo učitelje, ki bi nastopali svojemu stanu in svoji izobrazbi primerno — ne da bi „mežnarili ali duhovnom čevlje snažili“, ampak živeli modernemu socialnemu stanju učiteljstva primerno, pa živeli z ljud¬ stvom, med katerim živijo, ž njim in zanje delali — na rokah nosilo. Zdaj pa ta domišljavost, ki že mora vsa¬ kemu presedati, in ta predrznost! Stranko, ki ima ključe od deželne blagajne v rokah, bijejo v obraz, pa hočejo, kakor hudoben otrok, s kljubovanjem, s cepetanjem in vpitjem prisiliti, da bi jim kašo odprla. Tako ne bo nič! Pred takimi naša stranka ne bo zlezla pod klop. Kdor 28 hoče od koga kaj dohiti, mora drugače začeti. — Znano pa je tudi že dalj časa in po zadnji volitvi še bolj znano, da se obračajo vedno bolj k socialni demokraciji; znano, da nekateri več ne izpolnjujejo svojih verskih dolžnosti in s tem ljudstvu in mladini po¬ li uj sanj e d a j e j o. Tu se bo treba vendar enkrat resno vprašati in na vprašanje tudi odgovoriti: ali je krščansko ljudstvo dolžno to pohujšanje mirno sprejemati? dolžno tem pohujšljivcem svoje otroke v roke izročati? dolžno tako vzgojo oziroma pohujšanje plačevati? — S plačami vred se mora rešiti ta zadeva, in tu imate besedo vi, go¬ spodje poslanci; od vas pričakuje krščansko ljudstvo, ki je že sito učiteljskega izzivanja, da napravite v deželi re- meduro, kakor jo je napravil Lueger na Dunaju! — 3. V socialnem oziru mora naša krščanska stranka v novi dobi, katero začenjamo, bolj kot dozdaj podpirati protialkoholno gibanje. Tudi to je kardinalna točka, pri kateri se gre za našo bodočnost. Ali menite, da bo pijansko ljudstvo zmožno za kaj lepega in visokega? Da se bo navduševalo za verske vzore, ali da bo krepko bra¬ nilo svojo narodno posest? Ravno v tej točki kažejo naši nasprotniki, socialni demokratje tako kakor liberalci, da jim ni v resnici mar za ljudstva in naroda blagor; ker v tej kričeči zadevi ne store prav ničesar, ampak jo pre¬ puščajo edino nam. Mi pa pokažimo, da narod res ljubimo 5 da se torej ne laskamo njegovim slabostim in strastem (!) samo zato, da bi si ohranili njegovo na¬ klonjenost, ampak da mu resnično dobro hočemo, in četudi izvršimo nekoliko bolečo operacijo na njegovem telesu. Da naše protialkoholno gibanje domačemu vinogradništvu nima namena škodovati, o tem je lahko vsak prepriča kdor se je kaj pečal z našim protialkoholnim slovstvom. Kdor se pa ni, naj se pouči! 4. Večjo in bolj splošno pozornost moravbodoče obra¬ čati naša stranka izseljevanju In preseljevanju. Tudi to je stvar, ki živo reže v naše meso. Kar gre v Ameriko, — to je za naš narod izgubljeno. Kar pa se 29 preseljuje sem in tje, ti nestalni elementi, tvorijo največ naraščaj socialne demokracije. — Naša Rafaelova družba, ki se ima temu delu posvečevati, nima pokazati nikakih vidnih uspehov, ker nima sredstev in tudi ne potrebnega zanimanja. — Tudi veliko, še zelo neobdelano polje! Še bolj na globoko -- in na široko! Rekli boste, to je zahtevano preveč: še bolj na glo¬ boko in na široko obenem. Zato povemo takoj: bolj na globoko — doma, bolj na široko pa — izvun naših meja. Bolj na globoko! Kaj hočemo s tem reči? Vera je bila zvezda - vodnica in tolažnica našemu ljudstvu od nekdaj. Vera ga je tolažila in krepila, da je vzdržalo, da je vztrajalo tudi v ravnokar končanem boju. Saj smo slišali od ljudi mnogokrat: „Zavoljo vere gremo volit.“ „Saj bi ne šli“ — so govorili večkrat, bodisi za¬ radi pomanjkanja politične zavednosti, bodisi naveličani od večnih potov na volišča, — „ampak zavoljo vere gremo.” Ta politični boj je bil že dozdaj deloma verski boj. In vera je bila, ki je v tem boju zmagala. „To je zmaga, katera premaga svet, naša vera.“ In ljudstvo naše še bolj globoko in trdno zasidrati v močnem skalovju Cerkve kato¬ liške in vere krščanske, ga utrditi in poglo¬ biti v pobožnem krščanskem življenju — to je naša naloga vbodoče. Le potem, če bo naše ljudstvo globoko verno, bo tudi zanesljivo; in le potem smemo upati, da bo uspeh, ki smo ga zdaj s tolikimi težavami pridobili, trajen, da bo zmaga, zdaj srečno izvojevana, ostala za vse čase. Ako tega ne — časi se izpreminjajo in ljudje se izpreminjajo ž njimi — nekega dne bi lahko prijadrali zopet čisto nekam drugam, kakor smo pa nameravali . . . Tedaj ljudstvo v krščanstvu še bolj poglobiti. Zdaj pa bi bil gotovo tudi posebno primeren čas, da bi naša katoliška inteligenca nekoliko stopila v tem oziru iz svoje rezerve in začutila v sebi lepi, visoki poklic, ho¬ diti pred ljudstvom in med ljudstvom vedno: ko vstaja k boju za svoje pravice in ko — pokleka v prah pred Veličastvom božjim .. . Bolj na široko! Kakor rečeno, velja ta beseda za izvun naših meja. Reči hočemo : Ta proces, ki se je zdaj izvršil v naši deželi, se mora po zgledu kranjskem izvršiti tudi drugod, izvun Kranjskega. Naša dežela ne sme ostati zmagovalka sama ; - t u d i p e r i - ferija mora za nami. Štajerska, Koroška, Goriška, Tržaška, — za nami! Ne bojte se „kranjskega prepira 11 ! Za kranjskim prepirom pride — kranjska zmaga. Dobro: če nočejo prepira, naj pa dadd mir! Da res, zaradi na¬ rodnostne nevarnosti bi moral biti na periferiji med brati mir. Če pa napadajo Cerkev, kažejo, da jim je za boj Cerkvi več, kakor pa za pravice naroda. In če je tako, potem morate sprejeti ta vsiljeni boj in bojujte ga — do končne zmage! Pa še dalje mora ta kamen, vržen v vodo, razširiti svoje valove. Za nami morajo polagoma priti Istrija, Dalmacija, Hrvaška . . . Prepričani smo, da pride čas, ko obsije solnce katoliške zavesti tudi te zem¬ lje in prežene meglo nezavednosti in negotovosti, ki še leži nad njimi. V ta namen je treba ljudstvo le pridno dramiti, bu¬ diti, učiti. - . Nasprotniki naši venomer ponavljajo, da se mi bojimo prosvete, da imamo rajši nevedno in nerazsodno ljudstvo. Ravno narobe je res. Kdor je kdaj imel z ljudmi opraviti, ve dobro, koliko laže je opraviti imeti z vzbujenim ljudstvom, kakor s trdimi nezavedneži. Kdaj je bilo naše ljudstvo bolj vzbujeno, takrat ko sta Notranjska in Dolenjska liberalno volili ali danes ? Dokler so ljudje še tako naivni, da verjamejo vse največje neumnosti, ka¬ kršnih so trosili liberalci na cente še pred nekaj leti: o kandidatih, ki bodo vse davke in penzijone odpravili itd. itd., 31 dokler se dado nalagati, da ima papež na stotine šivilj za svoje obleke (!!), kakor jih na tisoče trosijo so¬ cialni demokratje, — toliko časa liberalcem in socialistom- lažnivcem pšenica raste, za nas je pa slabo. Ko bi tem ljudem res bilo toliko za izobrazbo ljudstva, kakor govore, bi z veseljem pozdravili naše izobraževalno delo med ljudstvom, ne pa ga ovirali in zasramovali. In zakaj so katoliške stranke med Hrvati, Čehi, Po¬ ljaki, Rusini tako slabotne ali jih celo ni ? Ravno zatč ker ljudstvo ni vzbujeno, ker nič ne ve, zakaj se gre. — Pa v hribih se dela dan! — Povsod, tudi na Češkem. Krščansko ljudstvo se vzbuja in vstaja k novemu živ¬ ljenju. In čim bolj bode vzbujeno, tem bolj se bodo jačile in naraščale krščanske stranke. Da, ljudstvo dramite, budite, učite, kjer še ni vzbu¬ jeno! Dela, truda, žrtev to stane; to je res. Pa se — iz¬ plača. Hvala Bogu, Kranjci že lahko pokažemo na vidne sadove našega truda. Le ne bojte se torej, vi drugi, kranj¬ skega zgleda! „Slovenia docet“ — Od Slovencev se učimo! je pisal pred par leti neki hrvaški list. Da, hvala Bogu, Slovenia docet — Slovenija uči. Zastopniki vseh slovanskih na¬ rodov prihajajo k nam, ogledovat si in študirat naše delo, našo organizacijo, naše zavode. Ravno zdaj je par mladih Poljakov med nami, ki proučujejo naše delo, daje potem prenesejo v svojo domovino. — Medtem pa se v državnem zboru na Dunaju nekaj zbira, nekaj snuje, nekaj zbli¬ žuje ... Ali vidimo prav? Zdi se, da gledamo prve obrise krasne slike, ki smo si jo že večkrat slikali v duhu - veličastne slike krščansko -slovanske vzajem¬ nosti... Da, to ni fraza in to ni fantom ; to je misel, ki do¬ biva meso in kosti, ki se da dejansko uresničiti. In za tem mora iti naše teženje, naše stremljenje, da se naš krog razširi kolikor mogoče. Bonum est diffusivum sui. Dobro se mora razliti, razširiti na vse strani, koder dobi kaj sorodnega, koder more priti blizu. 32 Združeni krščanski Slovani pa se v potrebnem tre- notku skupaj vzamejo s krščanskimi poslanci drugih na¬ rodov, ki so v tem oziru — oziru krščanske organizacije — že pred Slovani, izvzemši nas Slovence. In če oni tudi poudarjajo svojo narodnost, jim tega ne smemo preveč zameriti. Mnogo več zrnisla za narodno pravičnost bodo gotovo imeli kakor liberalci. To so dovolj jasno pokazan pred kratkim v debati o aneksiji Bosne. In ko doživimo to, da bo krščanska misel zmagala v Avstriji, kakor je zdaj na Kranjskem, potem bo lepše v tej naši Avstriji, katero zdaj pretresajo in razdirajo večni nesrečni narodnostni prepiri in vojske. Tedaj bo tudi naš mali slovenski narod bolj mirno in zadovoljno živel v svojem kotiču . . . Da bi doživeli še teh srečnih časov! . . . Sklep. Velik moment! — Na pragu nove dobe smo. Bojev in truda polno dobo smo končali. Gorje tistim, ki bi kdaj zapravili, kar smo s tako težavo pridobili! Ne, kar je enkrat naše, tega ne damo več iz rok! Naša dežela je in ostane katoliška. „Jaz pa in moja hiša hočemo služiti Bogu,“ je dejal David. „Mi pa in naša domovina hočemo Bogu in njegovi Cerkvi zvesti ostati,“ — rečemo mi. Velik moment! — Drži, kar imaš! jev tem mo¬ mentu naše prvo geslo. Kar pa ni, to izkušajmo še pri¬ dobiti. Zato naše drugo geslo v tem velikem momentu: Naprej v delu in žrtvah za ljudstvo! Naprej po potu zmag nad sovražnimi elementi! Naprej! — Naprej! — — NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI (17U (17UNICA Naročajte in berile „Zl ato Dobo", protialkoholno glasilo. 00000461617 Vsak rodoljuben Slovenec naj bi jo imel, ker se obrača proti enemu najhujših sovraž¬ nikov našega ljudstva. Upravništvo: ..Ljubljana, Marijanišče". Cena 3 krone. Naročajte in razširjajte „Sveto vojsko" (zoper pijančevanje). Daje kratek, temeljit pregled o celem tem vprašanju. Zanimivo ilustrirana. Prirejena za razširjanje med mase. Čim več se je vzame, tem ceneje je. Leži je še 7000 komadov v zalogi Ka¬ toliške Bukvarne. Istotako priporočljivo: „Kaj je torej z alkoholom"? Razlaga preporne točke o tem vprašanju. Pisano brez ..pretiravanja". Pogoji isti kot pri ,,Sveti vojski". Dobi se v Katoliški Bukvami.