LJUBLJANSKI ČASNIK. M 49. Tiorik 17. Kimovcu lSSO. PovaMlo 11» naroeho. Z mescam oktobrom se začne nova naročba na „.Ljubljanski Časnikki izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vforik in petik. Predplačuje se za celo leto pri zaloiniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še i 6 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta i gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (PranumerationsgelderJ v njem, ni treba nič poštnine plačati. Vradne naznanila. Od kar so bile volitve od 18. in 31. vel. serp. očitno naznanjene, so bile tudi v naslednjih soseskah volitve novih predstojnikov v okolici tega okrajniga poglavarstva dokončane, in so bili voljeni: V soseski Prem: za župana gospod Sterle Anton, jerhar, za svetovavca posestnika Blaž Čelhar in Blaž Čelliar. V soseski Janeževo berdo: Gosp. Čandek Martin, posestnik za župana, in TomažičLu-kež in Čandek Anton, posestnika za svetovavca. V soseski Celje: Mihočič Jožef, posestnik za župana, in posestnika Frank Jožef in Janez Vičič za svetovavca. V soseski Zagorje: gosp. Fattur Janez, posestnik za Biirgermeister-a, in šabec Jožef i u Ucin Andrej, posestnika za svetovavca. V soseski Kilovče: Gosp. Valenčič Jožef, malnar in posestnik za župana, in Jan. Dolgan in Andrej Neme, posestnika za svetovavca. V soseski Roteževoberdo: Gosp. Jožef Penko, posestnik za župana, in Anton šabec in Jožef Sels, posestnika za svetovavca. V soseski Parijc: Gosp. Česnik Jožef, posestnik za župana, Penko Janez in Šorc Janez, posestnika za svetovavca. V soseski Beč: za župana gosp. Janez Urbančič, posestnik, za svetovavca gosp. Friderik Wilcher, grajšak, in Anton Ivalista, posestnik. V soseski Kal: gosp. Štefan Kapel, posestnik za župana, in posestnika Kastelic Jakob in Valentin Kontel za svetovavca. V soseski Košana: gosp. Hreščah Štefan, posestnik in kerčmar za župana,in gosp. Jožef Bergant, administrator fare in Jožef Prelc, posestnik za svetovavca. V soseski Stara Sušica: gosp. Penko Franc, posestnik za župana, in posestnika Šu-šel Gregor in Samsa Juri za svetovavca. V soseski Volče: gosp. Penko Anton, posestnik za župana, in Janez Novak in Juri Dolgan, posestnika za svetovavca. V soseski Stud ene: gosp. Bernard Dolenc, kerčmar in posestnik za župana, in za svetovavca posestnika Andrej Černe in Andrej Mi-lavc. V soseski Kakulek. gosp. Anton Lenassi, posestnik in kerčmar za župana, in posestnik Sajovic Jernej in Tomaž Dolenc za svetvavce. V soseski Knežak: Janez Cucek, kupče-vavec za župana, in posestnika Jožef Novak in Blaž Schein za svetovavca. V soseski Koritnica: gosp. Sterle Jožef, posestnik za župana, in posestnika Juri De-lost in Juri Sedmak za svetovavca. V soseski Dobropolje: za župana gosp Jožef Benko, posestnik, za svetovavca posestnika, Jožef Tomažič in Jožef Kastelic. V soseski VelikaBukovica: gosp. Andrej Vičič, jerhar za župana in posestnika Jožef Primic in Andrej Priinic za svetovavca. V soseski Z a reci ca: gosp. Jožef Vičič, posestnik, hiš. štev. 3, za župana in posestnika Jožef Vičič, hiš. štev. 4, in Jožef Vičič hiš. št. 8. za svetovavca. V soseski Narin: za župana posestnik gosp. Jožef Valenčič, in za svetovavca posestnika Janez Kaluca in Jožef Kaluca. V soseski Orehek: gosp. Križaj Anton posestnik za župana, za svetovavca posestnika Jožef Grilj in Matija Ogrizek. V soseski Merečje: za župana, gosp. Jožef Schein, posestnik, za svetovavca posestnika Štefan Kastelic in Blaž Fabetz. V soseski T o mi nje: gosp. Jožef Tone, posestnik za župana, in posestnika Štefan Gerl in Jakop Jagodnik za svetovavca. V soseski Šembije: za župana, gosp. Jernej Fattur, posestnik, za svetovavca posestnika Andrej Dosgan in Jožef Samsa. V soseski Poštenje: gosp. Jožef Bolich, liiš. štev. 18., posestnik za župana, in posestnika Jožef Bolich, hiš. štev. 8, in Jakop Tomšič za svetovavca. V soseski Topole: za župana, gosp. Matija Jenko, posestnik, za svetovavca posestnika Jožef Celigoj in Juri Bolich. V soseski Kosezi: gosp. Anton Jagodnik, posestnik za župana, in posestnika Blaž Verh in Miha Stemberger za svetovavca. V soseski NadanjeSelo: za župana, Ja> kop Spilar, posestnik, za svetovavca posest nika Cvetnič Franc in Spilar Franc. V soseski Š. Mihael: gosp. Janez Prem-rov, posestnik za župana, in posestnika Andrej Stefančič in Martin Šantel za svetovavca V soseski Lan dol: za župana, gosp. Jos. Dekleva, kerčmar in posestnik, za svetovavca posestnika Anton Šimčič in Andrej Doles. V soseski Rakitni: gosp. Matija Zadnik, posestnik za župana, in posestnik in kerč mar, Franc Klemene in posestnik Anton Čer nač za svetovavca. V soseski Matenja Vas: za župana, gosp. Tob ia Kratohville, kontrolor c. k. konjskiga zavoda v Prestraneku, in za svetovavca posestnika Matija Križaj in Janez Samsa. V soseski Rukevje: gosp. Janez Jurca. posestnik za župana, in Matija Lekšar in Mihael Srebotnak za svetovavca. C. k okrajno poglavarstvo Postojna 10. ki-movca 1850. 12. sept. 1850 bo v c. k. dvomi in deržavni tiskarnici na Dunaju CXVIL del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista za zdaj le v edino nemškem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 339. Naredbo ministra kupčije od 22. augusta 1850, s ktero se v pogodbi broda-renja na Padu od 3. julija 1849 (deržavni zakonik CVII. del št. 322 1. 1850) neprav v avstrijanskih lirah naznanjeni tarifni stavki brodnine na talijanske lire popravijo. Št. 340. Naredbo ministra kupčije od 2. septembra 1850, s ktero se po najvišjem sklepu od 19. augusta 1850 odločba 2 predpisa čez spraševanja deržavne poštne službe tudi na šolo kadetov z dobrim vspeham dokončano v Olomucu in Gradcu ali na pionirsko šolo raztegne. Št. 341. Naredbo ministra denarstva od 3. septembra 1850, s ktero se ravnanje 2. septembra 1850 v versti št. 74 srečkane bankne obligacie po 5 percentov naznani. št. 342 Ukaz ministra pravosodja v po-razumljenju z ministram notrajnih zadev in ministrant bogočastja in uka od 3. septembra 1850, s ktero se, ako bi bil kak katolšk duhoven zavolj hudodelstva ali pregreška obsojen, dovoli, obravnanske pisma škofu v pregled dati. Št. 343. Ukaz ministra pravosodja od 6. septembra 1850, s kterim se število v vsaki deželni sodniji potrebnih porotnikov vstanovi. Tudi 12. šeptembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXVIII. del občniga deržavniga zakonika;in vladniga lista v edino nemškem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 344. Naredbo c. k. ministra denarstva od 7. septembra 1850, zadevajoč nektere premembe dopolnivniga predpisa od 28. novembra 1849 čez mero in pobiranje davka od porabljeniga sladkorja in rone. Potem bo 12. septembra 1850 v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju 011. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 5. augusta t. 1. v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, tudi v horvaško-nemškem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 312. Cesarski ukaz od 24. julija 1850, s kterim se za Hervaško in Slavonsko spa-dajočost in ravnanje sodništev in kazenskih rečeh vredi. Dunaj 11. septembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 13. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXIX del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer za zdaj v edino nemškem izdanju izdan in razposlan. Št. 345. Cesarski patent od 6. septembra 1850. veljaven za vse kronovine, čez novo začasno postavo, zadevajoč kolike kart za igrati kolednikov, časopisov iz zunajnih dežel in oznanil v dnevnikih. Tudi 13. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXVII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 12. septembra 1850 v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devet dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 339. Naredbo ministra kupčije od 22. augusta 1850, s ktero se v pogodbi broda renja na Padu od 3. julija 1849 (deržavni za konik CVII. del št. 322 1. 1850) neprav v avstrijanskih lirah naznanjeni tarifni stavki brodnine na talijanske lire popravijo. Št. 140. Naredbo ministra kupčije od 2. sep tembra 1850, s ktero se po najvišjem sklepu od 18. augusta 1850 odločba §. 2. predpisa čez spraševanja deržavne poštne službe tudi na šolo kadetov z dobrim vspeham dokončano v Olmucu in Gradcu ali na pionirsko šolo raztegne. Št. 341. Naredbo ministra denarstva od 3. septembra 1850, s ktero se ravnanje 2. septembra 1850 v versti št. 74 srečkane bankne obligacie po 5 percentov naznani. Št. 342. Ukaz ministra pravosodja v poraz-umljenju z ministram notrajnih zadev in mini-stram bogočastja in uka od 3. septembra 1850, s ktero se, ako bi bil kak katolšk duhoven zavolj hudodelstva flli pregreška obsojen, do voli, obravnanske pisma škofu v pregled dati. Št. 343. Ukaz ministra pravosodja od 6. septembra 18aO, s kterim se število v vsaki deželni šodniji potrebnih porotnikov vstanovi. Dunaj 12. septembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. 14. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v edino nemškem, v česko-(slovaško) nemškem madjarsko-nemškem in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 346. Naredbo ministra notranjih zadev od 13. septembra 1850, s ktero se po najvišjem sklepu od 8. septembra 1850 odločbe čez vredbo politiških gosposk na Ogerskem dajo in očitno naznanijo. Včeraj, 13. septembra 1850 je v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju 42. dokladrii del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan bil. Zapopade k CXIX. delu deržavniga zakonika št. 345 naj ponižniši prednašanje mini-sterskiga svetovavstva zavolj vpeljanja nove začasne postave, zadevajoč kolike od kart za igrati, časopisov zunajnih dežel in oznanil za celo avstrijansko deržavo. Dunaj 13. septembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vlagniga lista. 16. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXVI1I. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 12. septembra 1850 v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 346. Ukaz ministra denarstva od 7. septembra 1850, zadevajoč nektere premembe dopolnivniga predpisa od 28. novembra 1849 čez mero in pobiranje davka od porabljeniga sladkorja in rone. Tudi 12. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju 43. dokladni del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan. Zapopade k CXX. delu deržavniga zakonika št. 346 najponižniši prednašanje mini-sterskiga svetovavstva čez določeno vravnavo politiških gosposk naOger-sk em. Dunaj 14. septembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga za-koniga in vladniga lista. Politiške naznanila* Avstrijansko cesarstvo. Ljubljana. „SiidsI. Ztg." naznani, de so kmetje iz Dolenskiga in Štajarskiga prišli v Zagreb sv. bana vprašal, ali hočejo srenjske predstojnike voliti ali ne. Djali so, na bana zaupamo, de "bo nam pravico povedal, ker so Hervati sami prosili, de je njih poglavar postal in ker je ban prijatel cesarja. Dan jih je prijazno sprejel, jih podučil, in kmetje so se veseli nazaj vernili, ker so zvedili, kako koristne naprave se srenje, od kterih popred nobeniga zapopadka niso imeli. Mengeš. Gorence letos grozno slaba pričakuje. Vsim je serce o misli upadlo, kako se bo zima, kako spomlad prestala, ker bo živeža zlo zlo pomankovalo. Zadnjič sim bil povedal, de se je razun ajde vsa druga jesenska žetev že popačila, in de je ajda zadnje upanje naših kmetovavcov. Zdaj je tudi to zadnje upanje proč. Ajdo je vzela slana, tako dc jo po Gorenskim sem ter tje že kose; zakaj večidel je tako poparjena, de clo nika-koršniga pridelka ne obeta. Škoda je neizrečeno velika in se na daleč stegne. Le na Mengeškim in Ramenskim polju se malo pozna, tukej iz bližnjih rek Bistrice in Pišate megla nastopa; vender je tudi na teh dveh poljih ajda zarudila in nič kaj veselo ne polni. Drugod je pa skoraj povsod vse posmojeno. Kakor slišimo, je noter do Radoljce slana padla tedej do maliga po celim Gorenskim. Zares se je čuditi de o teh okoljšinah pšenica pri nas tako dober kup gre in še od dne do dne pada. Mernik jo stavijo na pet dvajsetic (pa ne sre-bernih — te tiče nas še tudi to poletje niso obiskale) al pa le malo čez. Kavno tako po ceni je sočivje. Kar vreme zadene, menimo de smo že globoko v listopada zabredli, ne pa de bi še le nekoliko čez polovico kimovca imeli. Ta mesec je druge leta gorak in skorej nar prijetniši, letos je pa plajše in kožuhe prinesel. Ta mraz je tudi kače in druge merčese pokončal, ki so nam nadlego delali, de še nikoli ne tako. Za poletje nismo letos ravno veliko vedili, pa kakor se kaže, bomo za zimo toliko bolj. Ravno to nestanovitno, merzlotno in nenavadno vreme je, mislim poglavni vzrok, de ljudje tako zlo bolehajo in mrejo. Merličem zvoni skorej neprenehama. Večidel so mladi ljudje, ki jih nemila smert pobera. Poglavitna bolezen je griža, kteri se pa mnogokrat tudi kerč pridruži. Ta prikazen me' v misel pripravi, de bolezen ni samo vsakdanja griža, ampak jerž ko ne kolera. To je toliko verjetniši, ker človeka naglo popade in zadavi; pa če se naglo in dobro sogreje in druge take pripomočke porabi, tudi berž popusti. V Komenski fari pa razsaja razun te tudi strašna vročinska bolezen, ki ludi v malih dnevih pod zemljo spravi. Kakor pravijo, se je iz cerkljanske fare sem zatrosila. V tej fari se je namreč začela in je tako grozno divjala, de je skorej ni hiše, kjer bi kdo umeri al pa saj zbolel ne bil. Pri sedanjih novih boleznih je toliko hujši, ker zdravnik sam ne ve, od kod de izvirajo in s kterimi pripomočki bi se nar popred in nar bolj gotovo zadušile. Austrijanska. Ministerstvo cerkvenih reči je deželnim poglavarjem ukazalo, de naj vsim I cerkvenim ključarjem naroče, de se line na stropeh cerkva tako napravijo, de se bojo terdno zapreti dale, ker je skušnja pri ognju v Krakovim (na Poljskim) učila, de skozi te line ogenj izpod strešja v cerkev pride. * Telegraf prinese, nam ravno — piše „Oest. Corresp." bolj natanjke naznanila od gerdiga ravnanja z baronam Haynau-am. Mi smo do-zdej Angličane zavolj zunajniga postavniga reda zlo spoštovali, in smo menili, de se varnost osebe v njih deželi spoštuje. To nezaslišano gerdo ravnanje pa nas v našem mnenju skorej moti, in le naj bolj zadovoljno za-dostenje, ktero so britiške sodništva dolžne zasramovanimu starčiku in v njegovi osebi razžaljenimi! avstrijanskimu narodnimu čutu dati, zamore naše zaupanje v lojalnost angleškiga ljudstva na novo oživiti, kterimu bolj natanjko znanost naših okoljšin vošimo, kakor se mu po časopisu „DaiIy News" podajajo. Komaj je nam treba opomniti, de ne bo c. k. poslanec v Londonu, ko bo zvedil od tega gerdiga ravnanja, svoje dolžnosti opustil. * Ministerstvo ravno zdaj priprave dela, Kras obdelovati začeti in ga zasaditi. Češka. „Pražske nov." naznanijo sledeče pismo njegove prezvišenosti gospoda kardinala in nadškofa gospodu dr. Wanka-u: Blagorodni gospod mestni župan! Predenj se iz glavniga mesta podam, de v zadevah moje nadškofije pervo popotovanje pričnem, ne morem opustiti, za slovesnost, s ktero so vesolni mestjani pričetje mojiga pa-stirskiga dela obhajali, serčno zahvalo izreči. Ako so že sjajne in veličanske napravetistiga sprejetja moč verskiga in cerkveniga duhapo-terdile, ki mestjane navdaja, je serčno zaupanje in dobrovoljnost še to redko slovesnost prekosila, ktero je občno vdeleževanje jasno pokazalo. Ko Vas, blagorodni gospod, prosim , vsim spoštovanim mestnjanam mojo hvaležno spoznanje naznaniti, še želim, de bi enako mnenje do mene neskaljivo ohranili, de bi bile pod varstvam Božje milosti in v edinosti nasprotniga zaupanja moje pastirske opravila vredne lepiga in krasniga započetja. Praga, 5. septembra 1850. Friderik, kardinal in nadškof. * „Union" piše: „Čujemo , de se bo aka-deiniški gimnazij v starem mestu že o začetku prihodnjiga šolskiga leta v českiga spremenil, in ravno to se bo tudi z več drugimi gimnazji zgodilo. Slovaška. (SI. N.) Izdajatelj noviga časopisa „Zora Slavie pre hospodarov", gospod Pejko je v Presburguministerjalniga komisarja prosil, de bi se njegov časopis občinam vradno priporočil. Časopis gospoda Pejkota pa izhaja, kakor je znano, v posebnem narečju in s posebnimi čerkami tiskan , kar sta Štur in Hur-ban znajdla. Gospodu Pejkotu se je odgovorilo: Namen vlade je, Slovaško z edinim je-zikam, namreč češkim zjedinjeno ohraniti, toraj se ne more časopis Pejkota zavolj sepa-ratiških numenov priporočiti. Serbska. Madjarski časopisi pripovedujejo, de se bo vladarstvo serbske vojvodine in te-miškiga banata v Velko lvikindo preneslo. Galicia. „Viestnik" prinese sostavek od deželne vstave zaGalicio in pove, de je že dolgo cesarju za poterjenje predložena bila, ker grof Goluchovrski že tri mesce nanjo čaka, pravi tudi, de bo vlada ob enakem času kakor za Bukovino deželno vstavo naznanila; potem pove, de je gospod Galuchovvski posebno mnogo Rusinov za vradnike predložil, od kterih se upa, de bodo tudi poterjeni. Slednjič še ta časopis naznani, de bo vstava v desetih dneh gotovo naznanjena. Ogerska. V knjigi „Ueber (len Sommerfeld-zug in Ungarn" stoji na strani 510 sledeče važno pismo Bema na Košuta v francoskem jeziku pisano: Glasi se: Deželnimu poglavarju. Gospod poglavar! Berzoteki tako leno hodijo, de sim Vaše pismo od 8. t. m., v kterem ste mi gibanje sovražnika, odhod vlade v Szege-din in imenovanje Mesarosa za višjiga poveljnika oznanili, še le sinoč prejel. Potem mi čast skažete, me prašati, ako bi hotel in s kterimi pogoji višji poveljstvo prevzeti. Od te reči smo se že v Velkem Varazdinu pomen-kvaii, in kar sim takrat rekel, pri tem še danes obstanem. Vedno še sim prepričan, de za-moremo z našimi pripomočki celo Ogersko znabiti v šestih tednih, naj dalj pa v dveh mescih sovražnikov očistiti, vendar morajo oddelkni poveljniki povelja, ktere dobe, na tanjko spol-novati. Višji poveljnik mora oblast imeti, le poveljnike, na ktere se sme zanesti, rabiti, sicer se naj boljši nameni vničijo, kar sim že sam z žalostnim sercam zvedil. Ako hočete tedaj, gospod deželni poglavar, de se težavne in zlo neprijetne naloge popri-mem, vsakiga na svojo stopnjo postaviti in vse potrebno preskerbeti, me mora deržavni zbor za dva mesca za višjiga poveljnika z neomejeno oblastjo postaviti. Ako se to zgodi, bom vse storil, naše reči v dober stan pripraviti. Podal se bom po Vašem povelju v malo dnevih ali na Moldavsko ali na Valaško, in bom prebivavce teh dežel opominjal, ruski jarm otresti in se pod turško varstvo postaviti. Zbral bom vse tiste Valahe, ki so prebežališa na Ogerskim iskali. Omer paša še ni na pismo odgovoril, kteriga sim mu pisal, in mu svoj namen naznanil; zdi se, de so ga Rusi podkupili. Mi moramo tedaj, gospod deželni poglavar, od naše strani ravno to storiti. Ako mi na Valaškem pomaga, bomo ruske vojake, ki nas zdaj tukej overajo, zadušili, in bi se zamogli potem s celo močjo proti njim oberniti. Prosim Vas toraj, gospod deželni poglavar, pošlite lep dar Omer pašatu na ravnost v Oršovo, ker prihodnost Ogerskiga večidel na tem leži. Ravno zdaj se bom v Kezdi-Vasarheli podal, de se tukej na poslednjem kraju ustopim, kteriga imam v deželi Szek-lerjev braniti, de bom zamogel prihodnje vojaške opravila svojevoljno spolnovati. Z visokim spoštovanjem. Glavni stan Esik-Szereda 11. julija 1849. Bem. * Vsi vredniki v Pesti so bili k mestnimu poglavarstvu poklicani, de naj od barona Ge-ringer-a v svojih časopisih nič ne naznanijo, naj si bode kar hoče. Tu j e dežele. Bosna. Bosniški glavarji so pismemo naznanili, de so zadovoljni z novim fermanam, na skrivnim so pa vendar le nezadovoljni. Omer paša se je vKrajno podal in je dva ali tri glavarje pri sebi obderžal v poroštvo vpelja-nja novih postav. Nemška. Vse se kaže, de se bodo Danci in Nemci kmalo spet v bitvi merili. Gerška. Telegrafiško naznanilo pove, de je bil ondašnji minister bogočastja perviga septembra ob 63/4 zvečer pred svojo hišo, ko se je ravno z svojo ženo in z senatorjem Anto-niadis v kočijo hotel vsesti, ustreljen, šest krogel ga je blizo serca zadelo, in v dveh mukapolnih urah je umeri. Morivca so z svojima tovaršama zasačili; vsi trije so bili spoznani, de so Majnoti, in so bili, kakor se pravi, najeti. Vzrok te moritve so rnende razpisane volitve. Francoska. Telegrafiško naznanilo pove, de je v okrogu Drome na Francoskem nemir vstal, 5 občin si je namenilo vjete oprostiti, vojaki so jih pa prehiteli. Napoleon je prišel na svojem popotovanju v Saint Leon. * V „Czas" se piše iz Pariza. Revšina poljskih begunov na Francoskem se od dne do dne naraša. Mlajši beguni prenesejo svojo osodo poterpežljivo in upajo boljših časov, starši se pa z obupam bojujejo. V Parizu se je Kolanovvski zadušil, WrobIewski pa je v naj veči revšini umeri, Fenderzejevvicz se je ustrelil. Od leta 1848 je že več Poljcov z samomoram svoje življenje končalo. (Stari Slovani so samomorce z obrazam proti tlain ober-njenim pokopovali in jih tako kaznovali.) Knez Czartoryski je sicer ministra notrajnih zadev prosil, de bi ubogim pomagal, al minister je le tistim pomoči obljubil, ki se hočejo v Ameriko ali pa na Poljsko nazaj podati. Poslednje dni je mnogo novih Poljcov v Pariz prišlo. Na Angleškem jih je 12—1300. Samo v Londonu jih 250 živi. Nekoliko jih vlada, nekoliko literati in nekoliko fabrike, delavšnice in druge naprave preskerbe. Drugi pa nimajo nič in v revšini žive. * V Cherburguje Napoleon sledeče govoril: „Gospodje! Če dalje po Francoskem hodim, bolj vidim, de ljudje od vlade mnogo pričakujejo. Skoz nobeno okrožje, nobeno mesto, nobeno vas ne pridem, de bi ne bil za kaj po-prošen, tu me za napravo cest, tu za kopanje vodotočov, tam za železnico prosijo, tu slišim prošnje v prid kmetijstva tam v povzdigo obert-nije in kupčije. Nič ni bolj naravno kakorna-znanovanje takih želj, in menim, de prošnje ne lete na gluho uho; samo to moram Vam povedati, de se te želje le takrat zamorejo spol-niti, ako mi sredstva podelite, jih doveršiti, in te sredstva obstoje edino v Vaši pomoči, vlado podpreti in nevarnosti, ki ji v prihod-njosti žugajo, odverniti. Zakaj je zamogel cesar, akoravno je imel silne vojske, na Francoskem toliko stavb sozidati, na ktere povsod, kamor človek pride, naleti, kise tudi tukaj, in sicer naj imenitniši, najdejo? Ker je prišel v času, ko so se ljudje naveličali revolucije, in so mu potrebno oblast v roke dali, brezpostav-nost premagati, in tako občni prid dežele pod-perati navzunaj z svojim slavnim orožjem, nav-znotrej z močno vlado. Če je na Francoskem kako mesto, ki je z Napoleonam konservativnih misel, je gotovo Cherburg. Kaj je barkostaja, z orjaškimi močmi dodelana, druziga, kakor krasni dokaz tiste francoske edinosti, ktero vresničiti so se stoletja Francozi tako močno prizadevali, tista edinost, ki iz nas velik narod stori; pa velik narod, ne pozabimo tega, se le takrat v svoji visokosti ohrani, ako se njegove naprave vjemajo s potrebami deržavniga življenja in materialnih dobičkov. PrebivavciNorman-dije znajo te dobičke prevdariti, jez sim se tega prepričal. Z ponosnim čutam napijem danes zdravico mestu Cherburgu, napijem zdravico vpričo tistiga brodovja, kije tako slavno francosko zastavo v jutrove dežele neslo, in ktero je pripravljeno, jo z slavo ovenčano nesli, kamor ga bo čast naroda poklicala; napijem zdravico vpričo teh tujcov, ki so danes naši gosti; oni se zamorejo prepričati, de se ne zgodi iz slabosti, ako hočemo mir vživati, ampak de nas tisti občinski dobički, tisti čuti vzajemniga spoštovanja k temu nagibajo, ki družijo oba naj bolj omikana naroda!" Kaj de je iz tega govora skleniti, ni treba omeniti, ker je Napoleon sam svoje želje naravnost izrekel. Angleška. Komisija obertniške razstave v Londonu je naznanila, de vina ne prejme v razstavo. * Barona Haynau-a so v olovariiBarklay-ovi olovarji, ko so njegovo ime zvedili, kjer se mora vsak tujec podpisati, z blatam metali in mu obleko stergali, tako de so begočiga policaji čez vodo morali prepeljati. Olovarija se je zavolj tega zaperla in krivci tako ne-sramniga ravnanja se išejo. Turška. Madjarski emigranti, ki so se v domovino vernili, pravijo, de je Bem v časti enak deželnimu poglavarju. On ima na mesec 800 cekinov plačila, in 800 cekinov še poveril za gostije in druge potrebe. Turki Bema zlo poštujejo. Turško se je že dobro naučil, zdaj že vojaške povelja v turškem jeziku izdaja, in uči djake topništva z dobrim vspeham. * Turško brodovje je povelje dobilo, se v Bospor nazaj podati. Razne naznanila. — Telegraf od Zidaniga mosta v Zagreb je dodelan. — Gosp. general-vikar dr. Knobleher seje, iz Dolenskiga pridši, le malo časa v Ljubljani mudil in potem na Gorensko podal. — Naš mnogospoštovani rodoljub gosp. dr. Dolenc, dvorni in sodijski advokat na Dunaji, je tudi prišel za neke dni na Krajnsko. — Svitli nadvojvoda Janez so unidanvred-niku Novic pisali, de se še zmiraj s posebnim veseljem poslednjiga zbora kmetijske družbe v Ljubljani spomnijo, in de naj Jim oznanimo, kadaj bo v jeseni spet zbor kmetijske družbe. — V Lvovu je vojaško poveljstvo za pogorele Krakovčane pri c. k. armadi 1208 gold. 28% kr. nabralo. — V Olesici v Galicii bi se bil imel na praznik vnebohoda Marije device somenj pričeti. Judje in Nemci so začeli zgodaj na jutro svoje blago razkladati. Njih veselje pa je bilo zastonj : ker tamošnji mestjani so se zbrali in so naznanili, de ne pripuste, de bi bil somenj v mestu, ko je ravno tako velik praznik, in so enkrat za vselej sklenili, de se ima na drugi dan odložiti. Temu sklepu so se nekteri nemški kolonisti ustavili, de pa zoper voljo mestjanov nič niso opravili, dokaže to dovolj, de je bil drugi dan zlo živ somenj in de je bil velki Šmarin prav na tihem praznovan. Tako „Zorja Galicka" piše. — Iz Chrudima se piše v „Pr. Ztg.«, de se je pomoč znajdla zoper kolero. V vasi Hole-tin je 9 oseb za kolero zbolelo, polili so jih z merzlo vodo in kmalo so bile popolnoma zdrave. 29. augusta 1850 pride prebivavec vasi Holetin Jancik domu in najde svojo ženo, ko jo je že strašno kolera prijela. Straha vzame V4 maselca žganja, dene smodnika vmes in ga ji posili v usta vlije. Kmalo se na tla zverne, kakor de bi bila mertva. Mož v velikem strahu jo pod milo nebo nese, akoravno je silno dež šel, jo na škopnik položi. Menil je, de ji je le slabo postalo, toraj teče na vodnjak po merzle vode in jo z njo polije. Ker je vidil, de ji voda dobro dene, je to ravnanje večkrat, nekoliko prenehaje, ponovil, tako dolgo, de se je zavedla. Potem jo spet v hišo nese, jo preobleče in v postijo položi. Kmalo toži, de ji vse v persih gori; mož jo tedaj po per-sih spet z vodo polije in ji večkrat vode piti da. Ko jo neha po persih žgati, jo dobro odene; bolna se dobro spoti, zaspi in se še le drugo jutro popolnama zdrava zbudi. Po noči 30. augusta zboli žena kerčmarja Mladeka in tudi hčiJovana Vondraceka v ravno tej vasi. Ker ni bilo zdravnika v vasi, so Jancika prašali, kako je z svojo ženo ravnal, de se je ozdravila. On vse pove in jim reče, de naj ravno tako store. Oni ga vbogajo in obe osebi ste se ozdravile. 31. augusta je 6 oseb zbolelo, z vsimi seje tako ravnalo, in aile so vse rešene. — V Matyasfalvi je 15. augusta mati, imenovana Rosa Merka, lastno novorojeno dete živo zakopala. 17. augusta je pa nek pes grob od kopal in z otrokam po cesti tekel in na tako vižo mater izdal. Narodska Epopea Serbov. (Iz nemškega.) Gospej v. M. od Dr. Siegfrieda Kapperja. (Dalje.) Bilo je vroče popoldne. Car Dušan v senčnem gojzdu, na bregeh Černoljeve, lova truden počiva. Vsi njegovi prijatli i tovarši so ž njim. Ko v mehkem mahu, pod streho ši-rokosenčnega doba leži, med tem ko blizo njega suhe veje visoki plamen netijo, po kterem se zjutraj ubit marjasec na dolzem ražnu verti, se vernejo Caru davno minuli časi v spomin, ko je pred kacimi 20. leti zoper pun-tarske Albance v vojsko šel. Sprazne kupo vina na spomin tistih časov. Ne more si kaj, da se zraven zmage, tudi lepih černih oči, tako lepih, kakor bi bile Vili ukradene, spomni, ktere so ga, ko je bila njegova vojska že davno doma, še s čudno močjo v rujavih albanskih hribih deržale. Pripoveduje prijat-lom, kako mu je dobro djalo, bojatrudnemu, v samotni uri, kron veselje i vsih kraljevih pozabiti na naj lepših ustih. Enkrat pa, ko se je po noči vernul od Iju-beznjive device i samotno po skalovju jahal, se je vzdignul strašan vihar, ki je drevesa i skale ruval, vse pota zasul, neurnike iz svojih strug pregnal. Njegov konj se splaši, za ujzdo več ne mara; se zdaj razgateč trepeče ustavi, da bi pri svitlobi bliska zopet luč svojim kopitom opazil; zdaj kakor borja čez neurnike i zlomljeno drevje divja, kot bi hotel kar berže v žrelo smerti. Tri dni i tri noči, pripoveduje Car, da je tako okrog divjal, gotovi rob gladi ali volkov. Že je mislil obupen s svojim konjem v černi prepad skočiti, kar iz bližnjega germovja pastir priskoči, zgrabi konja za vajet i ga reši grozne smerti. Potem peljaCara, ki ga scer ni poznal, v svojo kočo, mu položi na staro deblo drevesa, ki je že njegovemu očetu namesto mize služilo, koščik tursičnega kruha i kapljo vina, da bi se okrepčal. Pridero trije rujavi fantini z velicimi pal-cami v rokah, iz lesa i kruha prosijo očeta. Ta jim pove, da je žašleinu gostu zadni kos kruha dal, da morajo torej poterpeti. Dušan ki mu je bilo žal, da morajo, njega postrež-nik i njega sinovi lačni biti, da morajo podložni stradati, da se gost i kralj nasiti, poprosi mladenče, da naj ž njim jed dele. Naj starji njih, Vukašin skoči jezen na noge: „Meniš, ker je moje ime od Vuka (volka), da sim na požrešnosti volku enak?" Tri dni, pravi, da bo on i njegovi bratje postil se, ako oče še toliko jedi pripravi, da se ptujic v svoji domovini hvaliti mogel ne bo, da je tri dni stradal, sinovi gojzda pa da niso mogli! To je kralju tako