Za cas. Dubovnija sv. Križa nad Mariborom. (V spomin njonega stolotnuga obstanka. Spisal J. S—a.) Predgovor. Nekdaj je yso pokrajiao, ki zdaj apada pod Mariborako dekaaijo na levem pobrežju Drave, obaegala Mariborska meataa žapaija, kajti fara ali žapaija av. Jaaeza Krstaika v Mariboru je segaia od Drave do Peaaice in od Štarmove grabe pod sv. Ožbaldom pa do Hraatovca. Najpoprej ao v tej obširai pokrajiai poleg meatne župnije astaaovili še tri drage aamostalne župaije, Bamreč v Selnici, v Kamnici ia ia pri av. Petru. Veadar tadi te štiri župaije še so bile tako obširae, da je bilo silao težavao za veraike redno se božje alažbe vdeleževati, za dahovaike pa dolžaosti dašaega pastiratva izpolajevati. Zavoljo tega ao pozaej ae pri zgornji av. Kaagoti in pri sv. Martiau pod Varberkom samoetalae dahovaike naatavili. Iz ravao tistega uzroka pa ao pred ato leti še spet atiri nove dahovuije v tem okraju aataaovili, ia sicer v žapaiji sv. 1'etra pri av. Barbari ia av. Marjeti; v Mariborski žapaiji pri Devici Mariji v Graakem predaiestja, zdaj sloveaaka ali frančiakaaska fara; ia v žapaiji Kamaiški pri av. Križu. Pri sv. Križa aad Mariborom se je prva žapnijaka božja alužba obbajala dae 29. junija 1786, toraj bode letoa aa prazaik sv. apostolov Petra in Pavla ravno sto let, kar ta samoatalaa dahovaija obstoji, Sedaaji dušfli pastir pri sv. Križa, č. g. Antoa Vraz, ae je odločil, da lioče a avojinii veraimi žapljaai ta stoletni spomia ali jubilej slovesao obhajati; v ta namen je že vso cerkev primerao prenovil in olepšal ter napovedal ob tiatem čaau av. miaijoa, aaj bi ae srea svojih ovčic tako pripravil, da bi ta jubilej bil vsem ne le dea veselja, aiapak tadi dea milosti božje. Ia da bi ae pri tej priliki Križevčaai in njih sosedje opozorili na vesele in žalostne dogodke, ki ao se zlasti v teh sto letih v Bjihovi žapniji dogodili, da bi se opomnili, zakaj ae imajo Boga zaavaliti in čeaa še ga poaebao prositi in da bi z veeim pridom svoj jubilej obhajali in ga delj čaaa v apominu ohraaili. za to so te ertice priobčeae ter posvečeae njihovema skrbaema pastirju pa njegovim pridaim ovčicam, ki ao že veliko atorile in ao še več pripravljene atoriti, da bi se ta jubilej dostojno obhajal v alavo božjo in ajim ua čast! 1. Dahovaija sv. Križa. Svet, po katerem se razteguje dakovnija av. Križa, je gorat ia še večinoma z lesom obraačea. Puatega akalovja še ai veliko Bajti, dasiravao ao v zadajem čaau, kakor povaod, že tadi tukaj začeli gozde preveč trebiti. Prebivalci imajo avoje liiše večinoma vrh hribov, ker ae povsod nahaja dovolj vode, v doliBaa in grabak kraj potokov pa imajo travaike ia više po hribib. ajive ia gozde. Nekoliko se tudi v tej duhovaiji viaogradov aahaja, namreč v Kozjaka in Surkovem vrhu, vendar imajo poaeatniki svoje viaograde večjidel v sosedBjih žajinijali av. Jurja, Zgoraje av. Kaagote ia v Kamaici. Zemlja je večinoma kameaita; razun kamenja za zidovje aahaja se oada dober apaeuik, katerega vaako leto precej sežgejo ter prodajo; tadi je aajti peščeaik, iz' katerega si ljudje dobre brase delajo in celo žlalitaeraa kameaja aledovi ae najdejo. Govorica med ljudatvom trdi, da so Bekdaj takaj železo in srebro kopali in v Kozjaku še kažejo dva zaauta rova iz tistega časa. Sv. Križ je 582 metrov Bad morjem, ia povraje cele dahovnije meri okoli 3802Qoralov ter meji aa žapaije sv. Jarja, Zgornje av. Kungote, Kamaico, Selnico, av. Daha in Lučane. Prebivalcev ima 968, ia so sami katoliški Sloveaci, ki po politični razdelitvi apadajo v občiao sv. Križa in deloma Rošpah pod okrajno glavarstvo Mariborsko in okrajno aodaijo Mariborsko na levein pobrcžja. Ko je bila 1. 1786. takaj aamoatalna dahovaija uataaovljeaa, vpisali ao bili v njo 1. celo občiao sv. Križa, izvzemai dva kmeta (Potooaika ia Pajerja), katera ao izločil[ k sv. Kangoti; pod to občiao so spadali kraji Zuakov vrb, Žaakova graba, vGajev vrli ia Kozjak; 2. dve tretjiai občine Sober ali Brde; 3. četrti del oboine Rošpab — vae to iz Kaaiaiške žapaije; ia 4. 35 biš iz občiae Sleaaea, župuije Selniske. Ta del Slemena se odpotlej navadno ime- nnje Fiirat, pod Selnisko župnijo oatali del pa je obdržal avoje prvotno alovenako ime. Po cerkveni razdelitvi spada župuija sv. Križa k mestni dekaniji Mariborski, s katero vred je dohajala do 1. 1859 pod aekovsko škofijo, od potlej pa dohaja pod lavantinako, ker ae je omenjenega leta sedež lavantinakih knezoškotbv od sv. Andraža na Korpškem prenesel v Maribor. Patron duhovnije sv. Križa je štajerski verski zaklad. (Dalje prih.) Smešnica 15. Harpele: ,,Dobro, sedaj bo Špitališki prvak ali 150 gl. globe ali 1 tedne zapora trpel." Lagerle: ,,Mu ne bo veliko djalo. Bolje bi bilo, ko bi ga bili obsodili, da si naroči na meaec dni Tvojo ,,M. Z." pa mojo ,,D. W." ter ji vsakokrat tudi prebere, celi odkonca do kraja. To bi bilo za nj dobro." Harpele: ,,Saj res, tega bi pa ne pretrpel." Lagerle: ,,Dr. Glantsclinigg se je te kazni prcpozno apomnil, za to pa je tndi acdaj zoper ono vložil pritožbo." Harpele: ,,Ah tako! Sedaj bi še tedaj rad to predlagal. To pa bo dobro."