IZ VSEBINE:
4.	Kako smo uresničili program samoprispevka?
5.	Spoštovani »župani«
6.	Kdo so naši kandidati?
8. Kakšna bo naša dolina?
titovo velenje, 29. marca 1990 številka 12, cena 6 dinarjev
7£
aXuJr
Stečaj za Gorenje EKO !
Tisto, kar so mnogi pričakovali, se je prejšnjo sredo na Temeljnem sodišču v Celju tudi zgodilo. Stečajni senat je sprejel sklep o uvedbi stečajnega postopka za podjetje Gorenje EKO.
Na oglasno desko v podjetju, je bil nabit v ponedeljek, 26. marca in to je pomenilo, da je tisti hip prenehalo delovno razmerje vsem delavcem Gorenja EKO. Stečajni upravitelj, Andrej Glušič, je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja vsem tistim delavcem, ki jih ne namerava obdržati na delu za dokončanje proizvodnje. Tisti, ki bodo delo nadaljevali, pa
bodo o tem pisno seznanjeni.
Na prenehanje delovnega razmerja nimajo nobenega vpliva niti bolniška, niti porodniška in ne vojaščina, vsem bo v delovne knjižice vpisan datum prenehanja delovnega razmerja: 26. marec 1990.
To so dejstva, ki jih opredeljuje tudi zakon. Zato je zdaj najvažnejše, da delavci Gorenja EKO ne pozabijo na Zavodu za zaposlovanje uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, ki jim tudi po zakonu pripada. O tem koliko znaša in kako dolgo ga kdo prejema, pa smo že pisali. Kot smo seznanjeni, bodo delavci Go-
renja EKO te zahtevke lahko podali kar v pisarni podjetja, ker bodo do njih prišli predstavniki velenjskega Zavoda za zaposlovanje in to v dneh od 2. do 4. aprila, v času od 7. do 13. ure.
V ponedeljek je bil v podjetju še zbor delavcev, na katerem so dobili vsa navodila v zvezi s postopki, ki sledijo. Med drugim pa so se včlanili tudi v sindikat začasno nezaposlenih delavcev. Občinski sindikalni svet pa je odprl žiro račun solidarnostnega sklada >de-lavec-delavcu<, iz katerega bodo pomagali začasno nezaposlenim delavcem zaradi stečaja.
(mkp)
Solidarnostni sklad »Delavec-delavcu«
Pisali smo že, da na Občinskem svetu ZSS Velenje ustanavljajo solidarnostni sklad, s katerim bodo pomagali začasno nezaposlenim delavcem, ki so brez dela ostali zaradi stečaja.
Občinska organizacija sindikatov Velenja zato sindikatom podjetij in osnovnim organizacijam sindikata predlaga, da prostovoljno združijo del sredstev sindikalne članarine v SOLIDARNOSTNI SKLAD >DELAVEC DELAVCU<. Pomoč bodo lahko koristili tisti delavci, ki so včlanjeni v sindikat začasno nezaposlenih delavcev.
Še žiro račun: 52800-678-55029.	. , .
(mkp)
Šoštanj
22. razstava likovni svet otrok
Brez dvoma je največji vsakoletni kulturni dogodek v Šoštanju svečano odprtje razstave Likovni svet otrok, v šoli osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. Ta je vsako leto v počastitev obletnice smrti domačina, komaj enaindvajsetletnega partizanskega pesnika.
Pred dnevi sem obiskal ravnatelja te šole Karla Kordeša in njegovega pomočnika Toneta Bahorha in z njima pokram-ljal o pripravah na letošnjo razstavo.
Svečana otvoritev bo v soboto, 31. marca, razstavo pa organizirajo pod geslom »Moj dom in kraj, včeraj, danes in jutri«. Najprej se bodo gostje zbrali ob 11. uri v dvorani šoštanjskega doma kulture, nato pa si v prostorih osnovne šole Karla Destovnika Kajuha ogledali razstavljena dela.
Na razpis Pionirskega lista so letos prejeli več kot 3 500 del v najrazličnejših tehnikah, žirija, ki ji je predsedoval akademski slikar Ivo Mršnik pa je za razstavo izbrala 600 najboljših stvaritev.
Razstavo je tudi letos pregledno in didaktično postavil likovni pedagog in ravnatelj Tone Skok.
Vsi razstavljalci in njihovi pedagogi bodo tudi letos prejeli kataloge z lepimi barvnimi reprodukcijami.
Viktor Kojc
Vinska gora
Ne razmišljajo o odcepitvi
V zadnjem času se je veliko govorilo in pisalo o tem, da bi se naj krajevna skupnost Vinska gora odcepila od občine Žalec in se priključila občini Velenje. Zato so se pred dnevi sestali predstavniki KS Vinska gora in na sestanku odločno zavrnili takšna razmišljanja. Bili so začudeni, da se je o tem govorilo tudi na sestanku ZKS — stranke demokratične prenove v Velenju, čeprav vodstvo KS Vinska gora o tem ni nikoli razpravljalo in za kaj takega ni dalo nobene pobude. Ce je bila takšna misel kje izrečena, je bila to zgolj misel posameznika, so dodali člani sveta KS Vinska gora.
B. M.
Izvršni svet
O Vekosovih težavah
Cene komunalnih storitev in dobrin so že lep čas zamrznjene. Domače komunalno podjetje je zamrznitev hudo prizadela, saj so v preteklem letu pokrivali vodooskrbo s priznano ceno 62, kanalizacijo 55, odvoz odpadkov 60 in toplotno oskrbo 48 odstotno. Z novim letom so se cene komunalnih storitev sicer dvignile za 10 odstotkov, s čimer se je razkorak med stroški in prihodki sicer zmanjšal, toda še vedno ostaja na vodooskrbi 48, kanalizaciji 41, odvozu odpadkov 46 in toplotni oskrbi 30 odstotkov stroškov nepokritih.
Zaradi tega se je znašel Vekos v izgubi in opozarja, da velikega izpada prihodka ne
bo mogoče pokriti v drugi polovici leta, saj bi bilo potrebno v tem primeru dvigniti cene osnovnih komunalnih dobrin preko sto odstotno, toplotne oskrbe pa 60 odstotno.
K vsemu temu je treba dodati še težko likvidnostno stanje, zaradi velikega izpada dohodka, neporavnanih obveznosti. Te znašajo že preko 4 milijone konvertibilnih dinarjev (glavni delež predstavlja Gorenje).
Izvršnemu svetu so predstavniki Vekosa predlagali, da jim dovoli za čas zamrznitve cen, da prenesejo del sredstev, ki jih zbirajo za razširjeno reprodukcijo, za po-
krivanje osnovnih stroškov.
Člani izvršnega sveta so soglašali, da pokrije Vekos izpad dohodka iz sredstev za razširjeno reprodukcijo toplovoda in vodarine, medtem ko je potrebno sredstva razširjene reprodukcije v celoti rezervirati za dograditev pre-potrebne čistilne naprave.
To so jim sicer začasno dovolili, s pripravljenim gradivom pa niso bili zadovoljni. Zahtevali so izdelavo celovite analize gospodarjenja, strukturo cen komunalnih storitev in sprejem ukrepov za racionalizacijo gospodarjenja v tem delovnem okolju.
(mz)
Materinski dan v velenjski Nami
Petek v Nami: otroci peli in recitirali mamam za materinski dan.
Kulturni center Ivan Napotnik in ljubljanska Nama sta v petek v pritličju Name pripravila svojevrstno praznovanje materinskega dne, ki ga sicer praznujemo 25. marca. Na prireditev so povabili otroke iz vrtcev in osnovnih šol, ki so od 16. pa tja do 20. ure recitirali pesmice, peli, igrali na instrumente, risali.
Celotno prireditev, ki si jo je z zanimanjem ogledalo veliko število obiskovalcev, je duhovito vodil Božo Kos. Posebno dragi gost pa je bil Janez Mušič, predstavnik za-
ložbe Borec, ki je navzočim predstavil knjigo Pesmi o mami, ki jo je bilo na prireditvi moč tudi kupiti. Za nastopajoče in njihove mame je Nama Velenje pripravila drobno presenečenje, prvo tovrstno prireditev v Titovem Velenju pa je ljubljanska televizija tudi posnela.
Nama in Radio Velenje pa sta v nedeljo, pripravila tudi nagradno tekmovanje, kdo od otrok bo najlepše voščil materam za njihov dan. Nama je nagradila vse sodelujoče.	B. Mugerle
Naša beseda 1990
Na razpis za občinsko prireditev Naša beseda 1990 seje letos prijavilo 6 skupin. Prvi del občinske prireditve je bil že včeraj, ko se je v prostorih osnovne šole Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki predstavilo Kulturno društvo Oskar Huda-les« tamkajšnje osnovne šole. Predstavili so ljudske šegave pesmi. Opoldne pa se je na odru doma kulture v Titovem Velenju predstavilo amatersko gledališče Velenje z delom T. Dorsta »Evgen«.
V ponedeljek, 2. aprila bodo ob 10. uri v osnovni šoli Antona Aškerca odprli razstavo likovnih del »Svet okoli nas«, oddelčna skupnost 5. a osnovne šole Bratov Letonje pa bo pripravila ob tem dramatizacijo pravljice »Volk in sedem ko-zljičkov«.
Prav tako v ponedeljek, 2. aprila se bo v domu kulture občinstvu predstavila še gledališka skupina »Frkolini« osnovne šole Gustava Šiliha in sicer s komedijo Matije Logarja »Kralj v časopisu«. Ob 13. uri pa se bo na Konovem (v domu DPO) predstavila še tamkajšnja dramska sekcija Lika s komedijo A. C. Peuget »Srečni dnevi«.
Zgornja Savinjska dolina
Danes konvencija
ZSMS-liberalne
stranke
nama
TITOVO VELENJE
Danes, v četrtek, se bo ob 19. uri v nazarskem delavskem domu Nazarje pričela, konvencija ZSMS — liberalne stranke Zgornje Savinjske doline. Stranka bo
Z MUSTANGOM
V NOVO
KVALITETO,
EVROPO
IN SVET!
Elkroji
predstavila svoj volilni program in kandidate, gost na konvenciji pa bo dr. Bogdan Oblak, kandidat ZSMS za člana predsedstva republike Slovenije. Mladi mozirske občine hočejo boljši jutri, večje in boljše možnosti vseh Zgornjesavinjčanov, v demokratično izvoljenem parlamentu pa se bodo zavzemali za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo, rekonstrukcijo ceste Ljubno—Luče, izgradnjo avtoceste Arja vas —Ljubljana, ukinitev monopola celjskega PTT-ja, vključitev mozirske občine v republiško akcijo izgradnje vsaj tisoč malih zasebnih elektrarn, očuvanje lastnih vodnih virov (najprej za lastne potrebe), izgradnjo toplovodnega ogrevanja Mozirje—Nazarje—Rečica, za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov mladih, za izgradnjo plavalnega bazena in športne dvorane za potrebe zdravstva in turizma in še za marsikaj drugega-
Jutri predvolilna prireditev
DEM0S-a
Jutri, 30. marca, vas ob 19. uri vabi v dvorano velenjskega kulturnega doma DEMOS. Pripravlja predvolilno prireditev.
»l\e pripravljamo veselice, niti nekega cirkusa na prostem, kajti ne zdi se nam prav veseliti se medtem, ko razpadajo podjetja, ko ljudje izgubljajo službe, in ko nekje drugje v tej državi, še teče kri,« pravijo.
Njihovi gostje, predstavniki raznih strank DEMOSA, bodo spregovorili o programih in odgovarjali na postavljena vprašanja.
Šmartno ob Paki
Kviz:
in kmetijstvo
Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline bo pripravil v soboto, 31. marca, ob 20. uri občinski kviz z naslovom »Mladi in kmetijstvo«. Ta bo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.
Kmečke žene in mlade zadruž-nice tega kraja bodo ob tej priložnosti pripravile vrsto dobrot iz svojih kuhinj, člani ansambla Lokoviški fantje pa bodo poskrbeli za prijetno zabavo. Organizatorji upajo, da njihov trud ne bo zaman, in da se bo njihove prireditve udeležilo veliko krajanov iz širše okolice.
Novice
JUTRI ZASEDAJO ZBORI VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Titovo Velenje — Jutri ob 9. uri se bodo zbrali na zasedanju v sejni sobi občinske skupščine delegati vseh treh zborov. Gotovo bodo osrednjo pozornost namenili poročilu o izvajanju operativnega programa za izvedbo sklepov občinske skupščine s področja ekologije in negativnega vpliva proizvodnje premoga in električne energije v občini Velenje ter vzporedno s tem obravnavi strokovnih osnov za izdelavo občinskega ekološkega sanacijskega programa. Delegati vseh zborov bodo obravnavali še odlok o zaključnem računu proračuna občine Velenje ter pobudo Zelenih Velenja, da se mesto Titovo Velenje preimenuje v Velenje.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostih pa bodo poleg tega sprejeli še nekaj novosti s področja davčne zakonodaje, določili pa bodo tudi povprečno gradbeno ceno stanovanj in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč.
ZREŠKE TOPLICE KASNIJO
(fk) Zreče — Ne za zadnje novo leto, ne to pomlad — nove terme v Zrečah bodo prve goste sprejele šele julija. Morda se sliši čudno, ampak za zamudo naj bi bila kriva tudi zima — prav novembrski in decembrski mrzli dnevi so preprečili normalno delo, pa tako pozimi niso mogli napeljati vseh instalacij in skončati objektov. Najbolj zamuja bazen, saj so z njegovim odprtjem nameravali pričeti privabljati ljudi — zdravstveni del pa so tako in tako nameravali urediti šele v maju. Zdaj bodo odprli vse skupaj.
Denàr za zgotovljenje terapije imajo zagotovljen (ob Uni-orju prispevajo 15 odst. še ostale konjiške delovne organizacije kot svoj prispevek k razvoju turizma), vode imajo na voljo dovolj pa tudi primernega kadra.
OBLJUBLJAJO NOVA DELOVNA MESTA
(fk) Šentjur — Ob tem ko ponekod ugled partije pada, so šentjurski komunisti odločeni združiti svoje člane in nečlane v boju za hitrejši razvoj gospodarstva, oziroma kot pravijo v široko gibanje za napredek Šentjurja. S hitrejšim razvojem gospodarstva naj bi v dveh naslednjih letih zagotovili vsaj 350 delovnih mest ter ojačali gospodarstvo — s tem pa tudi družbene dejavnosti.
V tej občini je predvsem pri mladih čutiti zadnji čas pravo ustvarjalno vrenje. To se čuti v nekaterih družbenih organizacijah (Alpos) pa tudi pri ustanavljanju podjetij. Vse to prizadevanje naj bi to občino vendarle izvleklo iz nezavidljivega republiškega repa.
PRIHAJAJO PENE IZ VELENJA?
(fk) Celje — Že prejšnji teden smo pisali o močno onesnaženi reki Savinji — občani v Celju so opozarjali predvsem na močno penjenje. Kot smo izvedeli, je delavce Nivoja, ki so spremljali onesnaženje, pot vodila po Savinji do Pake in po njej navzgor. Zato sumijo, da je prišlo do onesnaženja iz velenjskega konca. Natančno od kod — tega za zdaj še niso ugotovili.
Emona ekspres
ŠOŠTANJ
BANKA ZOPET PO STAREM, KAJ PA ZDRAVSTVO?
(V. K.) Šoštanj — Na vseh dosedanjih zborih v Šoštanju je bilo izrečeno veliko kritike na račun spreminjanja oziroma skrajšanega delovnega časa v bančni podružnici v Šoštanju. Ker pa sedaj po mesecu dni, bančna podružnica zopet posluje po starem delovnem času, so ljudje spet zadovoljni. Ker je v tej enoti vedno veliko ljudi, krčenje delovnega časa gotovo ni bilo upravičeno. Šoštanjčani pa se še razburjajo. Ne zaradi banke, temveč zdravstva. Zdravstveni center Velenje je v Zdravstvenem domu Šoštanj ukinil nedeljsko dežurstvo. Razburjeni pa so seveda tudi prebivalci vseh krajevnih skupnosti, ki obiskujejo zdravnika v Šoštanju. Nikakor ne morejo razumeti, zakaj zdaj tudi zdravniki, ki sicer delajo v Šmartnem ob Paki in Šoštanju, dežurajo samo v Titovem Velenju. Ali je za Šoštanj res vse odveč in za vse škoda denarja? Morda pa bi se le lahko tako uredilo kot je bilo nekoč — v zadovoljstvo vseh.
DRŽAVNO ODLIKOVANJE ANTONU DE COSTI
(bm) Titovo Velenje — Na zadnji seji so člani občinskega sveta za ljudsko obrambo podelili Antonu De Costi državno odlikovanje, medaljo za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Prejel ga je za dolgoletno in uspešno predvsem pa za strokovno delo v teritorialni obrambi občine Velenje.
VEČJEGA POMANJKANJA VODE NI BILO
ÖP) Mozirje — Zelo dolgo sušno obdobje ni bistveno vplivalo na preskrbo z vodo v Zgornji Savinjski dolini. Pred nedeljskim dežjem so upravljalci vodovodov zagotovili, da ne glede na razmere strožjih varčevalnih ukrepov ne bi bilo najmanj do 15. aprila, tudi če bi se sušno obdobje nadaljevalo.
Nekaj manjših težav je bilo le na nekaterih višinskih predelih, ki pa se pojavljajo vsako leto. V krajevni skupnosti Mozirje so v Trnavče in Lepo njiho peljali 10.500 litrov pitne vode, v Lučah na področje Raduhe in Podveže 16.000 in v Gornjem gradu na Homec-Brdo 25.000 litrov, skupaj torej 51.500 litrov. Glede na padavine v zadnjih dneh se torej ni treba bati pomanjkanja vode.
Džungla v mojem mestu
Piše:
VINKO VASLE
Že dalj časa nas pretresa aferica v Ljubljanskih kinematografih, kjer so »samoupravljala« prevzeli oblast v svoje roke. Pravzaprav so izvedli pravcati puč in preko noči odstavili direktorico Melito Novljan, ki se je v našo kinematografsko zgodovino zlasti vpisala takrat, ko je v kino Sloga umestila trde porniče in si prvo slavnostno predstavo tudi osebno ogledala. To je sicer povzročilo rahla negodovanja dela purgerske ljubljanske oblasti in zaskrbljene javnosti, ki se je ustrašila za moralnost in nravnost v našem mestu, pri tem pa je ni prav nič skrbela politična pornografija, ki je iz mesta naredila tretjerazredno beznico. No, Melita je vse napade junaško vzdržala, še več, zaradi »vaj v Slogi« je bistveno povečala dotok denarja v podjetje in z njim na tujih
trgih tu pa tam uspela mimo naših zadrtih in skrahi-ranih distributerjev kupiti še kakšen kakovosten film. To so ji lastni »samoupravljala« blazno zamerili in. so jo sklenili vreči z direktorskega mesta, da bi nanj spravili eno od glasnih bla-gajničark, ki resda ni uspela končati osnovne šole, a ima baje odlične moralno-politične vrline, kar naj bi dokazovalo dejstvo, da loči risanko od celovečernega filma. Kot so obrazložili njeni novi podrejeni. Da je v tem času v ljubljanskih kino dvoranah obisk padel za kakšnih štirideset odstotkov, pa se ne vznemirajajo preveč, saj je pomembna diktatura proletariata, ne pa polne dvorane in polna blagajna . . .
In medtem ko je slovensko ustavno sodišče kar pet ljubljanskih zazidalnih načrtov razglasilo za nezakonite in neustavne, se urbanisti veselo hahljajo, ker so ustavniki tako dolgo proučevali zakonitost, da so na nezakonitih parcelah zrast-
le nove betonske stavbe in jih zdaj nihče nič ne more.
V Šiški pa so obelodanili nove umotvore, da bi primestna naselja, kjer še živi in dela nekaj kmetov, posodobili in so za Stanežiče, kjer devetdeset odstotkov ljudi živi od zemlje in krav, naredili načrt »satelitskega mesta«, da se bo vedelo, da socializem še ni povsem omagal. In so bili krajani jako navdušeni, ko so jih občinarji potolažili, da bodo kmalu lahko zaživeli moderno in človeka dostojno življenje. Celo tako navdušeni so bili, da so skorajda pretepli glavnega urbanista, ki je sredi njihovih polj zarisal olimpijski bazen in na vprašanje, kaj bodo njihove krave z bazenom, odvrnil, da bodo lahko tudi plavanje trenirale. Možakar je po vsem tem neznanokam pobegnil, še zlasti, ko je nekdo v dvorani krajevne skupnosti krik-nil, da je omenjeni komunist in da res ni treba čakati na zmago na volitvah, da bi po kmečko obračunali z
njim. Kasneje se je sicer izkazalo, da človek ni v nobeni stranki, a zazidalni načrt je zaradi tega začasno padel.
V Tacnu, kjer živi del naše post-komunistične elite, pa so se nekateri krajani uprli gradnji pošte in trgovine na najlepši kmečki zemlji in afera je dobila ime afera »Tacenske Dedinje«. Nekaterim imenitnežem se je namreč zdelo, da bi bilo lepo, če bi tik pred vrati imeli pošto in trgovino, ker sta podobna objekta od njihovih vil in hiš oddaljena kar pol kilometra in je to zanje neznansko naporno.
Načrt je imel samo eno napakico: lastnika zemljišč, kjer naj bi stala objekta, sta proti in zemlje prostovoljno nočeta dati. Predlagala sta celo, da bi razlastili Kardeljevo vilo, ki da je dovolj prostorna celo za hotel, kaj šele za manjšo pošto in trgovino. Ker sta preveč te-čnarila, so ju razlastili. In zdaj čakata na volitve, da bi jima nova oblast zemljo vrnila.
IH Celjsko območje
S pomladjo v novo zvezo
Bomo po zgledu Ozimskih sporazumov dobili še Štajersko ekonomsko zvezo? Tako zvezo napovedujejo SZMS-jevci — liberalna stranka, bila pa naj bi neke vrste odgovor na zaposlovanje Štajerske s strani centralne slovenske oblasti. To naj bi se bilo najbolj izrazilo v mačehovskem odnosu do gradnje avtoceste Lendava—Ljubljana. Štajerska pa naj bi bila sedanja vlada tako osiromašila, da je danes prešibka, da bi si lahko izborila (izsilila) svoje pravice in tudi to cesto.
To je med drugim prav ob zboru zaradi (ne)gradnje avtoceste Arja vas—Ljubljana pred skupščino občine Celje dejal Mojmir Ocvirk, nosilec liste liberalcev za 12. volilno enoto. Bil je tudi piker: »Centralna slovenska oblast je do sedaj lahko delala s tem koncem Slovenije, kar je hotela, ker je tod sama postavljala podkupljive kadre in je te kadre znala spreti med sabo in tako vo-
diti ekonomijo in politiko Štajerske tako kot je hotela.«
Ker je cestna povezava z Ljubljano negotova, vidijo liberalci rešitev v povezavi s kraji, ki so navezani na cesto Gradec—Zagreb. Ustanovili naj bi namreč Štajersko ekonomsko zvezo — to ne bi bila le zveza občin slovenske Štajerske, ampak tudi avstrijske in tudi hrvaškega Zagorja. O tem so se že pogovarjali s hrva-
ško koalicijo, ki tak načrt podpira.
V naslednjih dneh bodo liberalci pripravili 'o tem še več pogovorov, pripravili pa bodo še eno posebnost: vsi kandidati ZSMS — liberalne stranke za župane naj bi v Slovenskih Konjicah javno podpisali listino s katero se bodo obvezali, da bodo po izvolitvi vključili občino v Štajersko ekonomsko zvezo. Kot pravijo, vsi njihovi kandidati za župane občin v trikotniku Maribor, Celje, Zagreb soglašajo s tem načrtom.
Seveda bo verjetno šele čas pokazal, kako visoko oceno ima ta nov projekt mladih. Že zdaj namreč nekateri menijo, da po-
meni novo razbijanje Slovenije. Njegov pomen se bo izkazal seveda tudi šele po tem, ko bodo svoje o tej zamisli povedali Avstrijci, saj liberalci prav prek avstrijske Štajerske vidijo odprto pot v svet. V premislek pa nave-dimo le nekaj tez o tej novi zvezi: pravijo, da je to garancija za investiranje kapitala na Štajerskem, edina možnost za sanacijo propadlih socialističnih podjetij, za omejitev brezposelnosti, za prenehanje siromašenja prebivalcev Štajerske, za ekonomsko izravnavo Štajerske z ostalimi deli Slovenije in podobno. Teze, ki so vredne premisleka in presoje-
(-fk)
Savinjsko-šaleška naveza
Kazalce naprej
Vsi, ki mislite, da bom k stavku iz naslova dodal še, »toda dejansko nazaj«, se motite. Za izjemo od nekaterih drugih bi se namreč le rad izognil obrabljenih fraz, kijih ponavljajo iz leta v leto; pa čeprav bi bilo tako, kot bi lahko napisal, tudi res.
Moje misli pa popotujejo od predvolilnih srečanj v konjiški, šmarski, celjski, velenjsko. .. občini, na katerih predstavniki raznih starih in novih organizacij nastavljajo svoje programske kazalce. Vsi se trudijo, da bi ti kazalci kazali naprej. Predvsem naše stare in zastarele stranke so naredile pravo akrobatsko potezo, postavile vse na glavo, tako da se še njihovi člani več ne znajdejo in ne vedo vsi, za kaj gre. In medtem ko so nekatere opozicijske
stranke združile svoje sile (tukaj bolj, tam manj), želijo nekateri tudi močnejšo koalicijo med nekdanjo najma-sovnejšo in nekdanjo naja-vantgardnejšo stranko. Da bi še naprej tako lepo delali z roko v roki kot doslej. Nekateri so za tako združbo tudi zato, ker da je treba ubraniti vse tisto pozitivno, kar smo v teh letih naredili. Drugi jim pa očitajo, da se pač ne morejo hvaliti s tem, da bi lahko branili kaj dobrega.
Najde se tudi kak partijec, ki očita sedanjim naslednikom SZDL, da so slabo vzgojili svoje otroke. Domala vse stranke novega tipa so namreč nastale pod okriljem szdlja in ne ve se, če ne bi koklja takrat poteptala kakšno jajce, če bi vedela, kaj se bo iz njega izvalilo. Toda
zdaj je, kar je in starševski organizaciji sta se res naenkrat znašli v vlogi staršev neubogljivih otrok, ki hočejo dokazati, da je svet (lahko) tudi drugačen.
Čeprav ne hodim rad na razne seje, moram priznati, da se zdaj na nekaterih kar zabavam. Pa ne le zaradi glavnih govorcev, ki eni zagovarjajo tisto, kar je, pa se seveda tudi ne pozabijo malo potresti s pepelom, drugi pa se obnašajo, kot da je ves svet zdaj pred njimi, ampak predvsem zaradi nekaterih navadnih ljudi iz naših vrst. Kot da bi nekateri komaj čakali, da zadihajo s polnimi usti in izdahnejo odrešujoč vzdih: »Svoboda.« Za večino pa to pomeni kot nekaj takega kot da je začetek lovske sezone na komuniste, saj so ti postali v mnogih razpra-
vah simbol za vse slabo, kar se je pri nas po vojni dogajalo. Pa še med vojno zraven. Ne briga jih pri tem, da so med njimi bili vendarle tudi »ljudje« — da so še med njimi pravi in pokončni ljudje.
Ko svoboda zaveje se dogajajo čudne stvari! Pa ni čudno, če me je pred dnevi prijatelj spomnil, da ne bi bilo prav, da bi se ob sedanji svobodi ponovilo dogajanje po tisti zadnji, ki smo jo tako evforično obeleževali. Ker prav na tisto tudi sedaj mnogi resno opozarjajo.
Prav zaradi tega se mi zdi še kako pomembno, kako bomo zastavili kazalce za naprej. Kajti urni kazalec, ki sicer vedno teče naprej, pride redno tudi v fazo, kot bi ka-zal nazaj!	m)
Dejal je še, da je primerjava z Litvo popolnoma neprimerna. Ko je govoril o srbskem bojkotu Slovenije pa je menil, da se mora Slovenija odločno boriti s protiukrepi, dokler bojkot ne bo prenehal.
Za Jožetom Smoletom sta spregovorila še predsednik in sekretar OK SZDL Velenje Pane Semečnik in Martin Budna. Podrobneje sta predstavila program
in kandidate, ki bodo nastopili na skorajšnjih volitvah. Nedeljsko srečanje so z lepim programom popestrili učenci osnovne šole Šentilj in Gustava Šiliha iz Titovega Velenja, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli Pod-krajski fantje. Sledilo je tovari-ško srečanje, na katerem so udeleženci ob klepetu poskusili tudi dober golaž.
B. Mugerle
Prisrčno srečanje socialistov
V nedeljo je bilo v Šentilju srečanje socialistov občine Velenje, ki ga je organizirala SZDL — Stranka socialistov Velenje, nanj pa so povabili vse prebivalce občine Velenje. Dež je preprečil, da bi bila prireditev na prostem, vendar pa ni pokvaril prisrčnega razpoloženja velikega števila udeležencev, ki so do zadnjega kotička napolnili šentiljsko dvorano, mnogi pa so ostali tudi zunaj nje. Med udeleženci so bili tudi kandidati za bližnje volitve z nageljni v gumb-nicah in nekdanji borci.
Predsednik slovenskih socialistov Jože Smole, se je najprej dotaknil našega vsakdanjika in dejal, »da ne moremo sprejeti, da se razvrednoti vse tisto, kar je bilo storjeno v 45 letih«. Sledile so besede o tem, za kaj se bodo slovenski socialisti zavzemali. »Najprej moramo zagotoviti zaposlitev vsem ljudem, ne pa jih >meta-ti< na cesto. Odpirati moramo nova majhna in perspektivna podjetja in vsem zagotoviti socialno varnost, predvsem pa produktivno zaposlovati.« Ko je go-
voril o inflaciji, je dejal, da je bila prav SZDL Slovenija pobudnik, da se mora nemudoma zmanjšati oziroma zaustaviti, vendar takrat niso naleteli na odobravanje niti v Sloveniji, niti v Jugoslaviji. Prva, ki se je s tem spoprijela, je Markovičeva vlada, upajmo, da uspešno. To je šele začetek. »Ali se tisti, ki sedaj napadajo Markoviča ne zavedajo, da bo velik korak nazaj, če
pride do ponovne rasti inflacije? Zato moramo braniti konvertibilnost dinarja in Markoviča z vsemi silami,« je dejal Jože Smole.
V nadaljevanju je govoril o skladu za nerazvite in predlagal drugačen način pomoči skladu za razvoj. O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je dejal, da nikakor ne pride v poštev, dokler lahko Slovenija enakopravno sodeluje pri preobrazbi Jugoslavije.
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d.
Ustanavljajo sklad za razvoj podjetništva
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje delniška družba je lansko poslovno leto uspešno sklenila. Sklade rezerv so revalorizirali kar 27-krat in znašajo okoli 40 milijonov dinarjev. Ta sredstva so izredno pomembna v temle zaostrenem gospodarskem trenutku, saj jih namenjajo za razreševanje likvidnostnih vprašanj. Poleg tega pa bodo del teh sredstev (v višini 5 milijonov dinarjev) namenili za oblikovanje rizične-sklada za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. S tem bodo uresničili po-
budo gospodarske zbornice. Izdelati morajo samo še kriterije za dodelitev teh sredstev, potem pa bodo ta že na voljo.
Na zadnjem zasedanju zbora banke so sprejeli tudi sklep, da razpišejo dopolnilni razpis delnic, ki jih bodo lahko kupovali tako občani kot družbeno pravne osebe. Poudariti je treba, da bodo to že čisto prave delnice in da bo kmalu začela delovati še borza delnic in vrednostnih papirjev in te delnice bo mogoče na njej prodajati oziroma kupovati. Delnice bodo razpisali v višini 5 do 10 odstotnega ustanovnega sklada, to je od 10 do 20 milijonov konvertibilnih dinarjev. Kupiti
Predstavnik Zelenih ZR Nemčije Jürgen Meier v Titovem Velenju
Zeleni vstopajo v Evropo
Zeleni Slovenije, s tem pa tudi Zeleni Velenja, se zavedajo, da svojih nalog sami ne bodo mogli uresničiti, da bodo učinkoviti le, če se bodo povezali z drugimi tovrstnimi strankami v svetu. Zato seveda ni čudno, da se želijo vključiti med Zelene Evrope.
Podporo imajo pri Italijanih, pa tudi pri Nemcih. To je potrdil tudi Jürgen Meier, njihov predstavnik, ki je med nekaj dnevnim obiskom pri Zelenih Slovenije, obiskal tudi občino Velenje.
V pogovoru z Velenjčani je poudaril, da si bo njegova stranka prizadevala, da čim prej oblikujejo skupni dokument Zelenih Evrpe, to naj bi bi! nekak Helsinški memorandum zelenih. Pri oblikovanju tega dokumenta, ki bi moral biti končan pred konferenco o evropski varnosti, pa je obilo težav, saj je očitno, da bi rade zahodne dežele diktirale vzhodnim, kako naj si zastavijo svoj ekonomski in politični položaj. Zeleni Evrope pa bodo odločno proti temu, saj so za popolno avtonomnost vseh narodov in suverenost vseh držav.
Zeleni Slovenije naj bi najprej postali zgolj opazovalci Zelenih Evrope, kasneje pa naj bi kot evropska regija postali njihov sestavni del. Tak-
šno organiziranost želijo doseči čim hitreje, saj kot sami poudarjajo, ne morejo čakati na tisto opevano leto 1992.
Velenjčane je v pogovoru z Jürgenom Meierjem zanimalo zlasti, kako so Zeleni organizirani v ZR Nemčiji. Povedal jim je, da so v zadnjem času ogromno naredili na področju prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn, še posebej ponosni pa so na to, da so ustavili že začeto investicijo (zanjo je investitor porabil že od 2 do 3 miljarde mark) v tovarno Wachersdorf (za predelavo jedrskega goriva). Napredek je viden tudi pri vse večji uporabi ekološko čistejšega goriva v prometu, pa tudi v kar precejšnem vplivu, ki ga imajo v parlamentu, kjer so zastopani z osmimi odstotki.
V pogovoru so izpostavili tudi problem Vinče v Vzhodni Srbiji (tam je bila pred nedavnim odkrita visoka radioaktivnost, zeleni sumijo, da tja uvažajo radioaktivne odpadke iz zahoda, še zlasti, ker se stvari okoli tega odkritja hudo zapletajo). Dogovorili so se, da ta problem izpostavijo na evropski ravni.
Zeleni Velenja pa so obisk Meierja izkoristili še za konkreten dogovor, da jim pomaga pri uresničitvi nakupa mobilne merilne postaje za merjenje onesnaženosti zraka v Šaleški dolini.
(mz)
pa jih bo mogoče tudi na bančnih okencih.
Poleg tega pa bodo v tem letu na Ljubljanski banki Splošni banki poslovali še z vrednostnimi papirji (takšno poslovanje uvajajo drugi v Sloveniji, zaenkrat ga ima le Gospodarska banka Ljubljana. Gre za takoimeno-vane blagajniške zapise kupljene na določeno vsoto denarja, uporabiti pa jih bo mogoče za nakup blaga v trgovini, poravnavo obveznosti oziroma prodajo na trgu vrednostnih papirjev.
Vrednostni papirji, predvsem pa delnice bodo svojo vrednost spreminjali v odvisnosti od tega, kako uspešna bo banka.
Kot je povedal v.d. direktorja Tone Vrhovnik je tudi sicer njihova letošnja poslovna politika usmerjena v zbiranje čim več dinarskih in deviznih sredstev občanov. Temu bodo prilagajali obrestno politiko, izboljšali pa bodo tudi kreditno ponudbo (razširili kratkoročno in stanovanjsko kreditiranje, še posebej pa se mislijo aktivno vključiti v akcijo kreditiranja odprodaje družbenih stanovanj).
M. Za koše k re
Predvolilna konvencija
ZSMS-
liberalne
stranke
ZSMS-liberalna stranka Velenje je v soboto opoldne, no začelo se je dobro uro prej, ob II. uri, na Titovem trgu pripravila predvolilno konvencijo stranke. Na njej so predstavili svoj program in svoje kandidate za občinsko in republiško skupščino.
Dogajanje so popestrile mažu-retke in pihalni orkester iz Radeč ter skupina Chateau. Manjkal pa ni niti balon, ki ie nekaj otrok, morda bodočih liberalcev, ponesel nad ploščad.
Prišel je tudi dr. Bogdan Oblak, bralcem Mladine znan kot dežurni finančnik Hamurabi, ki se je pred vsemi prisotnimi zavzel za popolno ekonomsko samostojnost Slovenije in uvedbo slovenske denarne enote — lipe. Dr. Bogdan Oblak kandidira za člana predsedstva Republike Slovenije.
Ivan Atelšek, kandidat ZSMS-liberalne stranke za župana občine Velenje (je nosilec liste velenjskih liberalov za občinski DPZ) in istočasno njihov kandidat za zbor občin, pa je v svojem nagovoru občanom poudaril, da je Velenje dalo že veliko, morda celo preveč za razvoj Slovenije, zato ne »bomo več dopustili, da bo zapostavljeno kot do sedaj,« je kel.	(mkp)
Z marsičem so se liberalci postavili v soboto pred Velenjčani : s svojimi kandidati, z balonom, mažuretkami, godbo in s svojim »uradnim« ansamblom.
(Foto: B. Z.)
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VELENJE
Abeceda volitev
Še deset dni nas loči od dneva, ko bodo v velenjski občini in tudi drugod na Slovenskem ob 7. uri zjutraj odprli volišča. Pri nas v občini Velenje bo 44 volišč v sedemindvajsetih krajevnih skupnostih. Ves čas po sprejetju novega zakona o volitvah v skupščine ugotavljamo, da aprilske volitve ne bodo povsem enostavne, že zategadelj ne, ker bodo potekale kar trikrat, pa tudi glasovnice za družbenopolitične zbore znajo delati težave volivcem.
• KDAJ BOMO VOLILI
• V nedeljo 8. aprila bodo volivci prvič odšli na letošnje volitve. Volili bomo predsednika Predsedstva Republike Slovenije, člane republiškega predsedstva ter delegate za zbor občin in družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije.
Čeprav predvidevamo zapletenost aprilskih volitev, bo njihov začetek 8. aprila kar preprost. Pri volitvah kandidatov za predsednika in člane republiškega predsedstva ter delegatov za zbor občin Skupščine Republike Slovenije bomo na glasovnicah obkro-ževali le posamična imena, in sicer toliko, kolikor delegatov, oziroma predsednika in članov predsedstva moramo izvoliti. Nekoliko bolj zapleteno pa bo že pri volitvah delegatov v družbe-
nopolitični zbor republiške skupščine. Volivci v 13. volilni enoti, kamor spadajo območja občin Mozirje, Velenje in Žalec (volili bomo štiri delegate), bodo imeli pred seboj obsežnejšo glasovnico in na njej napisanih 42 kandidatov enajstih list kandidatov političnih strank, kot je njihov vrstni red določil žreb na zbirni listi.
• Štiri dni zatem, v četrtek, 12. aprila, volimo delegate v zbore združenega dela vseh skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Volišča bodo v podjetjih in drugih organizacijah ter skupnostih, kjer bodo volili zaposleni volivci, kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih.
9 V nedeljo 22. aprila bo drugi krog volitev za zbor občin republiške skupščine, če bo potrebno. V velenjski občini to pomeni, da bo drugi krog volitev v primeru, če eden od treh kandidatov (volili bomo le enega) ne bo dobil večine glasov. Potem se bosta v drugi krog vključila kandidata, ki bosta dobila največ glasov.
Če na volitvah, ki bodo 8. aprila, noben kandidat ne bo dobil večine glasov, bo 22. aprila tudi drugi krog volitev za predsednika Predsedstva Republike Slovenije. V tem primeru se bosta v drugi krog volitev uvrstila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov.
Zadnji dan volitev — 22. aprila, bomo na voliščih, ki bodo v ve-
lenjski občini v sedemindvajsetih krajevnih skupnostih, volili prav tolikšno število delegatov (v vsaki KS enega) v zbor krajevnih skupnosti in 27 delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Velenje. Glasovnice za ta zbor bodo sestavljene iz devetih list kandidatov, na zbirni listi pa je napisanih 204 kandidatov.
• KAKO BOMO GLASOVALI
Ob vstopu na volišče se bodo volivci predstavili članom volilnega odbora in izročili posebno vabilo. Po podrobnejšem navodilu, bodo dobili glasovnice in odšli v prostor, kjer bo zagotovljena tajnost glasovanja.
Volivec sme glasovati samo za največ toliko kandidatov, kolikor delegatov volimo v volilni enoti in tiste, katerih imena so napisana na glasovnici. To pomeni, da volivec ne sme na glasovnice pripisovati dodatnih imen in priimkov kandidatov. Glasovnico za zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in zbor občin, volivec izpolni tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma kandidatov, za katere želi glasovati, vendar samo toliko, kolikor delegatov volimo v posamezni zbor.
Drugače se glasuje za družbenopolitični zbor, kjer na glasov-
nici ne bodo navedeni posamični kandidati, temveč liste kandidatov, združene v zbirno listo. Volivec lahko glasuje tako, da glasuje za eno listo kot celoto. Lahko pa glasuje o posamičnih kandidatih na listi bodisi tako, da glasuje o posamičnih kandidatih na eni listi ali na več listah, vendar spet ne sme obkrožiti več kandidatov, kolikor volimo delegatov v volilni enoti. Občina Velenje je na primer skupaj z Mozirjem in Žalcem 13. volilna enota in bomo v njej lahko volili le štiri kandidate za delegate republiškega družbenopolitičnega zbora, čeprav bo na glasovnici 42 imen ljudi, ki kandidirajo. Vsi pa bodo predstavljeni na listah strank, zato se bo volivec odločil lahko tudi za celotno listo. Na enak način bomo glasovali tudi za izvolitev delegatov v občinski družbenopolitični zbor, razlika je le v številu delegatov, ki jih bomo volili v ta zbor, in v tem, da kandidati ne bodo prestavljeni samo na listah strank, ampak tudi na listi posamičnih kandidatov.
Na zaključku naj navedemo, da bodo glasovnice kar se da pregledne, opremljene pa bodo tudi z razumljivimi navodili. Če bomo volivci pazljivi in se držali določenih pravil, ni bojazni, da bomo po nepotrebnem odšli na volišča. Le v primeru naše nepazljivosti bomo zapravljali glasove.
Oj")
e.Q'n
Program četrtega samoprispevka je bil razdeljen na skupni in solidarnostni program, ter program krajevnih skupnosti. V skupni in solidarnostni program so združevali sredstva KS na področju Titovega Velenja.
Skupni program je zajemal sofinanciranje VII. osnovne šole, primarni vročevod za mesto Titovo Velenje, ter križišče za novo obvoznico v Starem Velenju. Vse tri naloge so realizirane.
Mestne KS so s solidarnostnim programom sofinancirale objekte v naslednjih KS:
KS Gorenje — vodovod
KS Šmartno ob Paki — vodovod
KS Podkraj-Kavče — kanalizacija Podkraj II, Kavče I KS Šentilj — vodovod KS Bele vode — cesta Greben-šek-Razpodovnik
KS Zavodnje — cesta Sedlar-Velunja, Potočnik-Koželnik
KS Plešivec rekonstrukcija ceste Velunja-Pusta gora
KS Paka — rekonstrukcija ceste Loke Jurk
KS Topolšica rekonstrukcija ceste Skok-Jesenek Solidarnostna sredstva so upo-
števana v finančnem poročilu posamezne krajevne skupnosti.
Vse krajevne skupnosti pa so združile sredstva za medicinsko opremo »ultrazvok«. Naloga je tudi realizirana.
Za izvajanje nalog četrtega samoprispevka je skrbel posebni odbor za nadzorovanje, usklajevanje ter razporejanje sredstev samoprispevka, ki se je sestal na 13 rednih sejah. Spremljal je letno dinamiko koriščenja sredstev IV. samoprispevka.
Pri realizaciji programov KS so sodelovale tudi cestna in komunalna skupnost.
KS PROGRAM 1985-1990
REALIZACIJA
sofinanciranje izgradnje PTT omrežja Gorenje in Letuš
KS Šmartno ob Paki,
KS PROGRAM 1985-1990
REALIZACIJA
KRAJEVNA SKUPNOST BELE VODE
—	Izgradnja ceste Grebenšek —Razpodovnik
dopolnitev programa obnova ceste Senovršnik —Stakne, Visočki vrh Kovač Luka—Leskošek
—	razširitev telefonskega omrežja KRAJEVNA SKUPNOST BEVČE
—	rekonstrukcija ceste povezave v Bevče
—	odvod meteornih voda v ožjem delu vasi in razširitev vodovodnega zajetja
KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE
—	Izgradnja trafo postaje v Škalskih Cirkovcah
—	odvodnjavanje cest in tekoče vzdrževanje cest
—	asfaltiranje odcepov krajevnih ceste
—	razširitev telefonskega omrežja
—	obnova partizanske bolnice Lepena
KRAJEVNA SKUPNOST GORENJE
—	sofinanciranje centralnega vodovoda v Šmartno ob Paki in odcepa od centralnega vodovoda
—	sofinanciranje vodovoda Veliki vrh
—	asfaltiranje ceste Škorno—Tajna
—	ureditev brvi pri Prislanu
—	asfaltiranje odcepov cest v Paški vasi
—	ureditev peš poti v Gavce
—	asfaltiranje ceste v veliki vrh
—	sofinanciranje orodnega vozila za gasilsko društvo Paška vas dodatni program
—	asfaltiranje ceste v Slatine
—	obnova doma krajanov
—	izgradnja mrliške veže KRAJEVNA SKUPNOST LOKOVICA
—	asfaltiranje ceste Križnik —Penk
—	postavitev pokritih avtobusnih pbstajališč
—	ureditev kanalizacije
—	asfaltiranje ceste Klauž—Stanovšek
—	asfaltiranje ceste Draj Zapušek—Dobnik
—	rekonstrukcija ceste Šaleška magistrala—Sevčnikar—Robotnik
—	obnovitvena dela na povezni cesti Šaleška magistrala Lipš—Do-nik
dodatni program sofinanciranje
—	rekonstrukcija ceste—Draj —Ušen
—	asfaltiranje ceste Sai. mag. Florjane
—	asfaltiranje ceste do Hudalesa
—	Rekonstrukcija cest Šal. mag. — Jurjevec
—	Goličnik
—	Kovač—Mlakužnik
—	Grenčkov graben —Fikac
—	Florjane •
—	preplastitev ceste Dom krajanov —križišče
—	opravljana so obnovitvena dela na Domu krajanov
KRAJEVNA SKUPNOST PODKRAJ - KAVČE
—	dom KS
—	kanalizacija Podkraj II
—	kanalizacija Kavče I
—	kanalizacija Kavče II
—	cesta Podkraj — Kavče in cesta proti Jakobu dodatni program sofinanciranje asfaltiranje ceste v spodnjo in zgornjo Tajno asfaltiranje lokalne ceste v Kavčah izgradnja KRS in razširitev PTT v Kavčah
KRAJEVNA SKUPNOST PLEŠIVEC
—	cesta Sopota
—	odvodnjavanje krajevnih cest
—	ureditev pokopališča dopolnitev programa sofinanciranje sekundarnega tel. omrežja asfaltiranje ceste v Črno goro
KRAJEVNA SKUPNOST PAKA
—	regulacija reke Pake
—	izgradnja mostu Lahovnik
—	priprava ceste za prevzem Herlah — Pivnik in Loke — Jurk
—	začetek urejanja avtobusne post.
—	sofinanciranje izgradnje manjših lokalnih vodovodov
—	pričetek urejanja igrišč
—	redno vzdrževanje cest in ostalih objektov
—	priprava ceste za prevzem Lahovnik — Kline in Mežner — Jazbec
—	ureditev semaforizacije pri osnovni šoli paka
—	izgradnja druge faze telefonije
—	izgradnja zimsko — rekreacijskega, centra v Lokah
KRAJEVNA SKUPNOST GABERKE
—	modernizacija ceste mimo Kovača
—	modernizacija ceste proti Ubrahtu
—	delna ureditev ceste od igrišča proti Slameku
—	ureditev dveh avtobusnih postajališč
—	Obnova mostu čez Velunjo pri gasilskem domu
—	ureditev skupnega ogrevanja družbenih objektov
—	sofinanciranje primarnega voda za PTT omrežje
Dopolnitev programa
—	urejanje športnega igrišča
—	sofinanciranje javne razsvetljave
—	modernizacija ceste proti Lampretu
—	ureditev cestnega priključka k DOMU Krajanov
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OB PAKI
—	nakup osebnega avtomobila za potrebe patronažne službe
—	dograditev kulturnega doma
—	izgradnja vodovodnega rezervoarja v Velikem vrhu
—	izgradnja primarnega vodovoda
realizirano
realizirano realizirano realizirano delno
realizirano realizirano realizirano
sprememba programa ceste
realizirano
realizirano
realizirano delno
ni realizirano
sprememba programa izgradnje
vodovoda v Slatine
realizirano
realizirano
ni realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirana realizirano realizirana I. faza
realizirano
realizirano
realizirano delno
sprememba plana — asfaltiranje
ceste Kovač—Sevčnikar—Anclin
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano delno
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano realizirano realizirano realizirano realizirano realizirano realizirano realizirano realizirano
realizirano realizirano realizirano
realizirano v izvajanju
realizirano iz sredstev vodne
skupnosti
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
v letu 1990
realizirano
realizirano delno ni realizirano realizirano
sprememba plana nabavljena smučarska vlečnica
realizirano realizirano realizirano
postavljena ena čakalna utica realizirano
sprememba plana obnova Doma krajanov in nabava opreme za nov gasilski dom naročeni projekti in nabavljeno nekaj materiala
v izvajanju realizirano realizirano realizirano
realizirano — vendar iz drugih
sredstev realizirano realizirano realizirano
—	razsvetljava v naselju Mali vrb Šmartno ob Paki in del Slatin
—	asfaltiranje obstoječih makadamskih cest
Mali vrh — Irman — Hudi potok, Šmartno ob Paki—železniška postaja—Vreš, Podgora —Likeb — Podgoršek, Gavce—odcep pri Romihu, Mali vrh- Prev—Cede, Slatine — Vrhovnik Mumelj — Požin, cesta Slatine — Kumer—Šterbenk, Rečica ob Paki —Per-šič—Selič
—	klančnik —Ločičnik Blagotinšek preplastitev obstoječih asfaltnih cest
—	Mali vrh—Beve—Atelšek, Slatine, Kumer izgradnja zšaščitne ograje na cesti Konečnik —Centrih
—	avtobusno postajališče v Rečici ob Paki in Šmartno ob Paki dodatno sofinancirali
—	asfaltiranje ceste v Malem vrhu
—	asfaltiranje ceste Dusič—Lokovica
—	most preko reke Pake v Slatine KRAJEVNA SKUPNOST ŠKALE
—	dokončanje nadomestnih objektov
—	rekonstrukcija cest v zaselku Škale Podlubeli in Hrastovcu
—	ureditev kanalizacije v Skalah
—	kanalizacija in obnova ceste v Podlubeli dopolnitev programa
—	sofinanciranje telovadnice
—	razširitev telefonije
—	izgradnja pločnika ob severni obvoznici KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ
—	izgradnja vodovodnega omrežja dodatni program sofinanciranje
—	izgradnja mrliške veže
—	urejanje makadamskih cest KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE
—	sofinanciranje vodovoda Dvornik
—	razširitev vodovoda Vrholani
—	avtobusno obračališče Ježev mlin
—	razširitev mostu Slivna žaga
—	igrišče v spodnjih Ravnah
—	keson za odvoz smeti
—	sofinanciranje telefona
—	rekonstrukcija krajevnih cest
Apat Pristava, Jožev mlin—Konovšek, Konovšek —Podvelan-šek —Vrholan, Jelenko— Honker, Podbregar—Podvinšek — Koren, Lajše, Žnider—Kavčnik, Sovič —Konovšek, Lah—Jevšnik, Ober—Kešpan, Podvinski most —Lipovšek, Rogovnik —Meh, Ci-gler—Strahovnik—Epih, Kaplanov mlin —Krištan, Kaplanov mlin —Meh, Konečnik—Jezernik — Laznik
—	odcep Vrabič, Vigant Pristava
—	sofinanciranje vodovoda Sp. Ravne
—	avtobusno postajališče KRAJEVNA SKUPNOST ZAVODNJE
—	cesta —Sedlar—Velunja in most na Velunji
—	mrliška veža in razširitev pokopališča
—	kanalizacija zahodni del rekonstrukcija ceste Slopška koža- Žlebnik razširitev telefonskega omrežja
—	cesta Potočnik —Koželjnik
—	adaptacija prosvetnega doma
—	vzdrževanje krajevnih cest
KRAJEVNA SKUPNOST SKORNO — FLORJAN
—	toplifikacija
—	telefonsko omrežje
—	ureditev cest Imperle—Godec, Vrabič—Župan Pohrastnik—Petkovnik
Fajdiga—Petejan
—	TV pretvornik
KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLŠICA
—	telefonsko omrežje v ožji Topolšici Lomu
—	telefonsko omrežje v Lajšah
—	peš pot v Topolšici
—	TV pretvornik
—	rekonstrukcija cest
bloki — Triglav, Mladika—Penšek —Stakne, Skok—Jesenek, cesta v Frcovc, Koželj proti Križu, v Strmino, Martine—igrišče, šola—Punčk, Žager—Križ
KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ
—	asfaltna preplastitev oz. rekonstrukcija ceste Šoštanj —Topolšica
—	asfaltna preplastiev in popravilo pločnik dela Kajuhove ceste
—	asfaltna preplastitev in zgraditev pločnika na Tekavčevi cesti
—	asfaltna preplastitev in delna izgradnja pločnika na Aškerčevi cesti in Trgu svobode
—	asfaltna preplastitev in obnova kanalizacije o delu cestišča Matije Gubca in cesti H. Gašperja
—	asfaltna preplastitev in obnova kanalizacije na Cesti talcev odcepa Trga bratov Mravljak do Partizanske ceste
—	asfaltiranje dela Aškerčeve ceste
—	asfaltiranje oskrbovalnih cest na Koroški cesti in Metlečah
naročeni projekti za omežje in pridobljena dokumentacija za zgradbo tel. centrale realizirano v Šmartnem ob Paki
vse ceste so realizirane
ni realizirano realizirano realizirano realizirano
realizirano realizirano realizirano
realizirano realizirano
pridobljena teh. dok. in nabavljena čistilna naprava realizirano
realizirano naročeni projekti naročeni projekti
realizirano v zaključni fazi v izvajanju
realizirano v izgradnji realizirano realizirano realizirano realizirano
delno vezano na izgradnjo KATC Škale
vse naštete ceste so realizirane v letu 1990 v letu 1990 v letu 1990
realizirano realizirano realizirano
realizirano v teku
v pripravi dokumentacija realizirano delno realizirano
realizirano
nabavljen material
realizirano
realizirano
delno realizirano
sprememba programa KRS
naročeni projekti pričetek gradnje november 1989 naročeni projekti zgrajen pločnik ob cesti ni realiziran
vse ceste so realizirane
realizirano realizirano realizirano
realizirano
realizirano
realizirano realizirano realizirano

KS PROGRAM 1985-1990
REALIZACIJA
—	redno vzdrževanje makadamskih cest in poti	realizirano
—	obnova opornega zidu ob poti na grad in zaščita obstoječega zidu realizirano
—	asfaltiranje površin pri stanovanjskem bloku na Tekavčevi cesti 12—14 (parkirni prostor) ter na Kajuhovi 11
—	ureditev kanalizacije (na Primorski, Metleče)
—	prispevek za hišne toplovodne inštalacije v družbenih — solid, stanovanjih (Cankarjeva 4, 6, II)
—	prispevek za izgradnjo vročevoda na Pohrastnik
—	prispevek za napravo za zmanjšanje emisije saj TUŠ
realizirano realizirano
—	ureditev otroških igrišč
—	prispevek osnovnim šolam za izboljšanje učnih pogojev
—	prenovitev centralnega spomenika žrtvam NOB
—	prispevek za vzdrževanje hiše na Kajuhovi 10 — stalna razstavna galerija
—	zavarovanje razvalin Pustega gradu
—	vzdrževanje in ureditev športnih in rekreacijskih objektov
—	prispevek za vzdrževanje kulturnih objektov, sofinanciranje kulturnih proslav in razširitev spominske sobe (Kajuhova in XIV. divizije) (vila Majer, Kajuhova soba, soba XIV. divizije, knjižnica, dom kulture itd.)
—	prispevek za nabavo orodnega gasilskega avtomobila in izboljšanje požarno varnostnih razmer
—	amortizacija in obratovalni stroški doma KS
—	materialni stroški za SLO in DZS v KS Dodatni program
—	asfaltiranje površin na Koroški 3
—	asfaltiranje površin pri bloku Tekavčeva 11
—	asfaltiranje površin pri blokih Aškerčeva 3 a—b
—	obnovitev peš poti (odcep od Levstikove na Aškerčevo cesto, pot ob Paki levo in desno, ter pot od spomenika Kajuh do parkirnega prostora)
—	toplifikacija dela Koroške ceste (12 hiš)
—	financiranje izdelave projektov za toplifikacijo naselja Metleče, postavitev kipa na Trgu bratov Mravljak in ureditev površin pred blokom Kajuhova 5 in 7
KRAJEVNA SKUPNOST KONOVO
—	modernizacija dela Linhartove ceste in ceste v Deberce
—	urejanje krajevnih cest
—	postavitev pokritih avtobusnih postajališč
—	ureditev peš poti Pepelhaus — Trubarjeva ulica in Vodovodna ulica Šmartno z ustrezno razsvetljavo
—	javna razsvetljava na Selu
—	zgraditev pločnika ob Konovski cesti kjer so dane možnosti
—	ureditev hidrantnega omrežja in rezervoarja v Šembricu
—	obnova vodovodnega rezervoarja na Selu
—	kabelska televizija v strnjenem naselju Konovo in Selo KRAJEVNA SKUPNOST FRANC LESKOVŠEK LUKA - PESJE
—	gradnja ceste Pohorskega bataljona
—	oprema doma KS
—	gradnja Lilijske ceste
—	gradnja parkirnega prostora pred šolo
—	rekonstrukcija ceste
—	kabelska TV
—	gradnja igrišča
dodatni program
—	rekonstrukcija ceste do Škruba
—	ureditev peš poti med Uriskovo in Partizansko cesto
—	rekonstrukcija dela makedamske ceste Encelov vrh Janka Vrabi-ča — Povše
—	sofinanciranje rekonstrukcije ceste od pokopališča do Podgorja KRAJEVNA SKUPNOST STARO VELENJE
—	ureditev in asfaltiranje otroškega in večnamenskega igrišča
—	ureditev cest v makadamski izvedbi dodatno sofinanciranje
—	dokončanja toplovodnega ogrevanja
—	izgradnja K RS
KRAJEVNA SKUPNOST STARA VAS
—	pridobitev in ureditev večnamenskega prostora KS
—	oprema prostorov
—	sofinanciranje ureditve cestnih odcepov in elektrifik. javne razsv. _ kabelska TV
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO VELENJE
—	kabelska TV oziroma pretvornik
—	dokončanje Doma KS
—	ureditev peš poti
—	rekreacijski objekti — otroška igrala
—	sofinanciranje komunalnih objektov v KS KRAJEVNA SKUPNOST EDVARDA KARDELJA
—	komunalna ureditev Kardeljevega trga
—	ureditev otroškega igrišča in okolice
—	oprema skupnih prostorov v blokih
—	ureditev hriba med blokom B2 — D3
—	pomoč KS Levi breg za obnovo Titovega trga KRAJEVNA SKUPNOST ŠALEK-GORICA
—	avtobusno postajališče — obračališča na ulici V. Vlahoviča
—	hodnik za pešce ob južni strani blokov ob cesti V. Banje do bloka D1
—	parkirišče (16 kom) od odcepa pri Živkoviču proti bloku D
—	dovoz k OŠ Bratov Mravljak iz ceste V. Vlahoviča
—	hodnik za pešce ih OŠ B. Mravljak do ceste V. Vlahoviča
—	rekonstrukcija ceste v Bevče
—	cesta Viher—Grmič
—	cesta Čas—Friškovec
—	cesta na Vrtače od Golina do križišča pod Mastnakom
—	odcep ceste od ceste na Vrtače do Vetrnika
—	cesta Selo — Francelak
—	peš pot nad predorom do ceste na Vrtače
—	povezava peš poti do soseske B in v njej
—	peš pot — povezava Splitska cesta —cesta IX
—	avtobusno postajališče na Celjski cesti
—	pokrito avtobusno postajališče pred predorom
—	hodnik za pešce od OŠ B. Mravljak do Lipe kabelska TV
KRAJEVNA SKUPNOST LEVI BREG TITOVO VELENJE
—	ureditev Titovega trga
—	razsvetljava
—	kanalizacija
—	otroška igrišča
—	ureditev parkirišč
—	ureditev zelenic
—	sofinanciranje pokritja pohodnih teras stanovanjskih blokov z dvokapnicami
KRAJEV NA SKUPNOST DESNI BREZ TITOVO VELENJE
—	ureditev otroških igrišč
—	dopolnitev cestne razsvetljave
—	telefonsko omrežje med Slandrovo in Kidričevo cesto
—	dokončanje avtobusnega izogibališča
—	ureditev prostorov KSd
—	ureditev parkirnih prostorov
—	ureditev peš poti in zelenic
—	ureditev učnega vrtca pri OŠ M PT in AA
—	razširitev ceste Šlandrova — vrtec Tinkara
—	kabelska TV
KRAJEV NA SKUPNOST ŠALEK
—	sofinanciranje mostu pri Janu
—	asf. ceste Razgoršek —Goršek
—	ureditev ceste Koželnik Založnik
—	sofinanciranje K RS
realizirano realizirano
ni realizirano, ker tudi TUŠ ni del
opravila
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
ni prišlo do realizacije realizirano
realizirano
realizirano realizirano realizirano
realizirano realizirano realizirano
realizirano realizirano
realizirano
realizirano realizirano realizirano delno
realizirano delno ni realizirano ni realizirano
zgrajeno vodovodno omrežje I. faza
ni realizirano realizirano
realizirano realizirano realizirano realizirano realizirano
realizirano sekundarno omrežje ni realizirano zaradi nedovoljene gradnje
realizirano realizirano
realizirano realizirano
realizirano delno realizirano delno
realizirano realizirano
realizirano realizirano realizirano realizirano
realizirano realizirano ni realizirano ni realizirano realizirano
realizirano realizirano delno realizirano
sprememba plana izgradnja K RS
realizirano
sprememb, programa hodnik za
pešce do Celjske ceste
ni realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
ni realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
realizirano
sprememba programa izgradnja KRS
nabavljena nova igrala v letu 1990 v letu 1990
sprememba programa izgradnja KRS
realizirano realizirano delno realizirano realizirano realizirano realizirano delno realizirano delno ni realizirano ni realizirano
vsa razpoložljiva sredstva so namenili za izgradnjo KRS
realizirano realizirano realizirano realizirano
Spoštovani »župan«
Spoštovani »župani«, brez zamere, ampak počasi bo treba perilo, ki ga žuli-mo po pisarnah in gostilnah, prinesti na dan. Volitve so pred vrati, špekulacije o tem, kdo bo po njih zasedel kakšen občinski stolček, so brezštevilne. No, zdaj je lokalni časopis uradno objavil spiske kandidatov, obsežne spiske, ki bodo po dvaindvajsetem aprilu, po znanem reku »veliko poklicanih, pa malo izbranih« skopneli na potrebno število.
Najbolj atraktivno je seveda ugibati, kdo bo novi velenjski župan, atraktivno seveda zato, ker je čisto nejasno — drugače kot nekoč, lco so kuloarji župana določili že dosti pred volitvami. Atraktivno zato, ker župan lan
zda
it naj ne bt bil pridna, poslušna ovčka za pozdra-
vne g< še ten
ovore in otvoritve (pa nam ie v zadnjem času primanjkovalo), temveč ugleden, širok človek, sposoben tudi gospodarstvu dati kdaj pametno usmeri-teVj človek sposoben poslušati, povezovati, okoli sebe zbrati prave strokovnjake; osebnost z veliko začetnico, ki jo bodo spoštovali in upoštevali ne samo v občini, ampak v vsem slovenskem prostoru.
In koliko je na kandidatnih listah takšnih ljudi? Verjetno kar nekaj, ni pa uradno še nič jasno na katerega konja stavi katera stranka, mčelno na nosilca liste, ki naj bi bil novi župan — če ga bo seveda izvolila skupščina. Vendar nai mi bo (povprečnemu volilcu) dopuščeno, da potegnem z list (po mojem in mnenju gostiln in ulice) nekaj najbolj verjetnih kandidatov za župana: Rezman (zeleni), Natek (zks-sdp), Semečnik (sz) in Atelšek (liberalci). Na prvi pogled nič novega, sami stari politični mački, z izjemo »zelenega« Rezmana. Se pravi, da Ve-lenjčani ostajamo konserva Ker bo župan
tivnt. moj (če
volitev ne
tudi bom
prešprical), bom enega od kandidatov v predtekmi tudi sam obkrožil. Koga? Bržčas jih bom temeljito tehtal, tako kot ostali, kt ne bodo igrali lota ali pa zgolj poslušali direktiv svoje stranke. Za to, da bom tehtal.
moram o kandidatih nekaj vedeti. Kaj sploh o njih resnično vem? Špekuliram:
A)	Peter Rezman: inteligenten, širok (delavec, pesnik, ekolog), simpatičen možak; brez »umazane preteklosti«, pošten od glave do pet (aobro, ukradeni bonboni iz otroštva ne štejejo). Oprosti Peter, ampak ravno to zadnje moti — namreč za politiko moraš biti vsaj malo pokvarjen, sicer te starejši, izkušeni kolegi povozijo — povoženega župana si pač ne želim ...
B)	Matjaž Natek: zaveden, zagnan in iznajdljiv aktivist. V njem je Partija imela vedno zanesljivega tovariša. Aktiven predvsem v šolstvu (uspešen s celodnevno šolo!!!) in krajevni skupnosti ter športu. Rezultati dela nesporni, metode (glasovi z ulice) dostikrat trde, neprimerne. V širšem prostoru, v strukturah, ki odločajo, relativno anonimen. Premalo podatkov, da se odločim za ali proti.
C)	Pane Semečnik: prijeten, ljudski aktivist. V času, ko so petelini še imeli zaprte kljune, je že stegnil kremplje. S tem je izgubil pri oblasti, pa pridobil pri ljudeh, ki so mislili pošteno, pa tega javno niso upali povedati (takrat). Komaj spet dobil službo, bil načelnik oddelka za ljudsko obrambo in zadnji mandat prvi mož socialistične zveze delovnega ljudstva, ki se je tudi po njegovi zaslugi relativno neboleče preoblikovala v socialistično zvezo. Zna prisluhniti pametnim idejam in jih tudi (če le niso pretirano svetoskrunske) odkrito podpreti. Znanje o gospodarstvu nepoznano, politično igro obvlada, v republiki (domnevno) anonimen.
D)	Ivan Atelšek: nesporno »zvezda« volitev, »come back« gospodarstvenika. Tokrat z barvo liberalcev. O njem je podatkov (uradnih) veliko. Eden najzaslužnejših tvorcev »velenjskega sna«. Angel ali hudič? Brez Gorenja današnjega Velenja (čudež ali zabloda) ne bi bilo, torej ga ne bi bilo brez njegovega generala. Atelškova razvojna miselnost je bila že tedaj, roko
mm
na srce, bolj liberalna kot socrealistična. In potem leto 1987 — nakup Koertin-ga, investiranje v Nigeriji in Grčiji — hazardni izleti v tujino — kar se je kasneje izkazalo za potop — tuai Gorenja kot celote. In 8. 1. 80 v Informatorju Gorenja samo kratka vestička, da je Ivan Atelšek na svojo zahtevo (še iz junija 79 !l razrešen »sai prevzame ZARADI ŠIRŠIH DRUŽBENIH INTERESOV (podčrtal pisec) nove pomembne naloge v Ljubljanski banki...« In po tistem vemo, kaj je z Gorenjem bilo. Atelšek je odtlej v »pokoju«. Kolikor se ve, pa je še vedno v odlični formi in z nasveti pomaga marsikateri firmi. Očitno misli, da bi lahko tudi za občino še veliko postoril — zato odločitev za veliki po-vratek? Se odločiti zanj? Liberalni mladeniči so z njegovo kandidaturo potegnili veliko potezo, verjetno računajo na nostalgijo Veleni-čanov po starih, uspešnih časih. Toda za vsaj malo
razmišljajočega volilča je to veliko premalo. Je Atelšek ustvaril čudež ali dinozavra
že na -
naložbe (samo nakupi tinga, brez kasnejših izgub, je veljal 22 milijonov mark) loterija? Je za takratni pogreb kriva njegova nesposobnost in hazardiranje? Ali pa je bil morda dober gospodarstvenik, ki ga je zaradi bogvedi kakšnih intrig odpisal realsocialistični sistem z znanimi ljubljanskimi botri v ozadju? Jaz (volilec) si tega ne znam od-
fovoriti. To bo moral storiti andidat sam. Morda je zdaj primernejši čas kot pred desetimi leti. In samo s tem bo lahko prepričal vo-lilce!
Seveda so vse to samo čisto zasebna razmišljanja, nekoga, ki mu ni vseeno kdo bo njegov župan. Ža odločitev pa nimam dovolj informacij — pripeljimo torej naše kandidate (morda v knjižnico), da jih bomo villi, potegnili za rokav in
de
vprašali po preteklosti in programu. Odpreti bo treba predele (prav simpatična je tista misel, da ima vsak človek svoj skrit predal — ali v mizi alt v duši, ni važno), da se bomo volilci laze odločili...
In, spoštovani kandidati, če vam je kai do mojega glasu — ne čakajte na moj ! Odpišite mi — kar v Naš čas! Morda vas bo obkrožil še kdo... S spoštovanjem in radovednostjo, vaš
U. Hrast
Tudi ženske znajo zamolčati skrivnosti. Ne znajo pa zamolčati, da zamolčujejo skrivnosti.
Somerset Maugham
Onesnaženost zraka
V dneh od 19. 3. do 25. 3. 1990 so bile na posameznih jah izmerjene naslednje koncentracije SOi višje od 0,75 mg/m1 Datum:
19. 3.
merilnih posta-polurne MIK
20. 3.
21. 3.
22. 3.
24. 3.
ura	merilna postaja	koncentr.
		SOi mg/m3
04,00	Veliki vrh	0,78
05,30	Veliki vrh	0,84
07,00	Veliki vrh	. 0,83
08,00	Veliki vrh	1,19
12,30	Topolšica	0,76
13,00	Topolšica	1,27
13,30	Topolšica	1,74
14,00	Topolšica	1,75
14,30	Topolšica	1,20
	Zavodnje	0,86
01,00	Zavodnje	0,92
01,30	Zavodnje	2,27
02,00	Zavodnje	2,06
02,30	ZAVODNJE	1,63
03,30	Zavodnje	0,80
04.00	Veliki vrh	1,13
04.30	Veliki vrh	0,88
13.30	Veliki vrh	1,17
03.00	Zavodnje	0,84
09.30	Veliki vrh	0,90
10.00	Veliki vrh	0,87
	Zavodnje	0,94
12.00	Topolšica	0,85
12.30	Topolšica	1,57
12.30	Zavodnje	1,17
13.00	Topolšica	0,96
	Zavodnje	1,03
13.30	Topolšica	1,06
14.30	Šoštanj	0,76
17.30	Šoštanj	0,97
Ce želite najnovejše stanje onesnaženosti zraka, kličite tel. št. 855-833
Danes »as s sliko in kratko besedo seznanjamo z nosilci list posameznih strank za občinski in republiški družbenopolitični zbor.
Delegate v družbenopolitični zbor skupščine Republike Slovenije bomo volili 8. aprila (takrat, ko predsednika predsedstva Republike Slovenije, člane tega predsedstva in delegate zbora občin). Med 42 kandidati za mesto v republiškem DPZ bomo volili 4 delegate.
22. aprila bomo volili delegate v zbore krajevnih skupnosti in delegate za občinski družbenopolitični zbor (verjetno pa ponavljali tudi volitve — drugi krog — za zbor občin in za predsednika predsedstva Republike Slovenije). Če se vrnemo k občinskemu družbenopolitičnemu
zboru, naj povemo, da se bodo tudi tu volilci lahko odločali za posamezne liste (če se bodo tako odločili, lahko obkrožijo samo eno listo, ne glede na to, koliko imen je na njej), če pa se bodo odločali za posamezne kandidate posameznih strank, potem se bodo odločali za največ 27 kandidatov, toliko pač, kot bo občinski DPZ štel mest. V tem primeru bodo izbirali med 204. kandidati s posameznih list.
Danes pa — nosilci list za občinski in republiški družbenopolitični zbor (verjetno pa ponavljali tudi volitve — drugi krog — za zbor občin in za predsednika predsedstva^ Republike Slovenije). Če se vrnemo k občinskemu družbenopolitičnemu zboru, naj povemo, da se bodo tudi
tu volilci lahko odločali za posamezne liste (če se bodo tako odločili, lahko obkrožijo samo eno listo, ne glede na to, koliko imen je na njej), če pa se bodo odločali za posamezne kandidate posameznih strank, potem se bodo odločali za največ 27 kandidatov, toliko pač, kot bo občinski DPZ štel mest. V tem primeru bodo izbirali med 204. kandidati s posameznih list.
Danes pa — nosilci list za občinski in republiški družbenopolitični zbor. Predstavljeni nekoliko drugače kot smo vajeni. Objavljeni pa so po istem vrstnem redu kot so bile njihove stranke izžrebane za vpis na glasovnice.
Za republiški DPZ
Za občinski družbenopolitični zbor
Anton Skornšek
— nosilec liste Krščanske demokratske stranke za republiški DPZ
rojen: 16. januarja 1947 Stanovanjske razmere: hiša Stan: poročen Število otrok: 3 Poklic: elektrotehnik Hobi: vzgoja otrok, branje literature
Za kaj se bo zavzemal? Za sejanje zrnja in ne plev, za kakovost življenja na vseh ravneh, za obstoj slovenskega naroda, za njegovo moralno in etično prenovo, za pravi .tatus družine v družbi
Barva oči: modra
Dr. Ivo Zagožen
— nosilec liste Šaleške kmečke zveze za republiški DPZ Rojen: 3. maja 1942 Stanovanjske razmere: hiša Stan: poročen Število otrok: 2 Poklic: veterinar Hobi: Čebele
Za kaj se bo zavzemal? Za uresničevanje programa Kmečke zveze, predvsem pa za uveljavljanje stroke v kmetijstvu
Ivan Atelšek
— nosilec liste ZSMS — Liberalne stranke za občinski DPZ Rojen: 21. avgusta 1928 Stanovanjske razmere: hiša Stan: poročen Število otrok: eden Poklic: upokojenec Hobi: delo, lov, šport, predvsem plavanje
Zakaj se bo zavzemal? Za postavitev ciljev razvoja, za krepitev krajevnih skupnosti, ekonomsko učinkovito suvereno slovensko državo ter za to, da bo občinska uprava v službi občana
Dr. Bogdan Menih
— nosilec liste Socialdemokratske stranke za občinski DPZ
Rojen: 7. oktobra 1938 Stanovanjske razmere: hiša Stan: poročen Število otrok: 2 Poklic: zdravnik Hobi: hoja, delo doma
Zavzemal se bo za približanje medicine ljudem s konceptom zdravljenja splošne •medicine, ki zagovarja metode dela v obliki hišnega zdravnika. Pri tem pa posebno pozornost namenjal obsegu in pomenu osnovnega zdravstvenega varstva
Matjaž Natek
— nosilec liste ZKS-SDP za občinski DPZ Rojen: 4 novembra 1933 Stanovanjske razmere: hiša (96 m2)
Stan: Poročen Poklic: Predmetni učitelj Hobi: šport Oči: Modre
Za kaj se bo zavzemal : za gospodarstvo, razrešitev ekoloških vprašanj, zaposlovanje, šolstvo, kulturo in politiko, ki bo služila človeku, ne pa državi.
Marjan Jakob
— nosilec liste Šaleške kmečke zveze za občinski DPZ Rojen: 29. junija 1954 Stanovanjske razmere: stanuje v družbenem stanovanju Stan: poročen Število otrok: 1 Poklic: dipl. inž. kmetijstva Hobi: delo
Za kaj se bo zavzemal? Za celovito urejanje kmetijskih površin in kmetijskega prostora v naši občini, predvsem za ureditev in vrnitev zaradi rudarjenja ogroženih kmetijskih površin ter za sanacijo vseh onesnaževalcev okolja v naši dolini Barva oči: modra
Pankrac Semečnik
— nosilec liste SZDL — stranke socialistov Velenje za DPZ občinske skupščine Rojen: 8. 5. 1938 Stanovanjske razmere: stanovanjska hiša (120 m2) Stan: poročen Število otrok: 2 Poklic: predmetni učitelj pedagogike in sociologije Hobi: kmetovanje Barva oči : modre
Zakaj se bo zavzemal: za urejenost občine Velenje na vseh področjih, posebej za urejenost mestnih središč in takšno pozidavo podeželja, ki bo pogojena s pametno poselitveno politiko.
Tone Lovrec
— nosilec liste Krščanske demokratske stranke za občinski DPZ
Rojen: 6. julija 1956 Stanovanjske razmere: podnajemnik Stan: poročen Število otrok: 2 Poklic: upravni delavec Hobi : glasba, vrtnarstvo Zakaj se bo zavzemal? Vsak človek je vrednota, zato le njemu bodi namenjena kulturna, gospodarska in politična blaginja
Peter Rezman
— nosilec liste Zelenih Velenja za občinski DPZ Rojen: 21. oktobra 1956 Stanovanjske razmere: Podnajemnik pri očetu Stan: Poročen Število otrok: 2 Poklic: poslovodja RLV Hobi: Gradnja hiše Oči: Sive
Zavzemal se bo za: Normalno, demokratično in zeleno Slovenijo, v občini pa za učinkovito ekološko sanacijo revitalizacijo Šoštanja in ustanovitev samostojnega »ministrstva za okolje.«
Franjo Bartolac
— nosilec liste Slovenske demokratične zveze za občinski DPZ
Rojen: 15. januarja 1955 Stanovanjske razmere: družbeno stanovanje 48 m2, gradi hišo
Stan: poročen
Število otrok: sin, star 2 meseca
poklic: strojni inženir Hobi: gradnja hiše
En stavek za kar se bo zavzemal: Za človeka in ljudi, ker smo eksistencionalne zaščite najbolj potrebni in za takšno izvršno oblast, ki bo gospodarstvo spremljala in mu nehala ukazovati. Barva oči: rjave
dr. Stane Pejovnik
— kandidat stranke ZKS-SDP za republiški družbenopolitični zbor Rojen: 4. maja 1946 Stanovanjske razmere: družinska hiša v solastništvu 150 m2
Stan: poročen Število otrok: dve deklici Poklic: dr. diplomiran ing. kemije
Hobi: šport (smučanje, tenis), kolikor to čas dopušča V enem stavku za kaj se bo zavzemal: za enakomeren in policentričen razvoj Slovenije in občin, ki jih zastopam. Barva oči: rjava
Ignac Krivec
— nosilec Neodvisne liste novih družbenih gibanj za republiški DPZ Rojen: 10. junija 1960 Stanovanjske razmere: stanuje pri starših Stan: samski Število otrok: nič Poklic: inženir gradbeništva Hobi: šport, rekreacija, glasba
Zakaj se bo zavzemal? Za dosledno spoštovanje človekovih in državljanskih pravic občanov, še posebej pa vseh družbenih manjšin
29. marca 1990
ISfASI KANDIDATI
nad čas stran 7
Za republiški družbenopolitični zbor
Rojen : 4. junija 1949 Stanovanjske razmere: lastnik stanovanja v velikosti 42 m1
Stan: ledik in frej Število otrok: nič (zakonskih)
Poklic: novinar Hobi: novinarstvo En stavek za kaj se bo zavzemal: Za vselej prekiniti perverzno zvezo med politiko in gospodarstvom ! Barva oči : rjave
Hobi: smučanje, astronomija, branje knjig Barva oči: modra Zakaj se bo zavzemal: za reševanje konkretnih težav za konkretne ljudi in za dosledno izvajanje občinskega ekološkega sanacijskega programa in da bo imel vsak občan zdravo pitno vodo in cesto.
VINKO VASLE
- nosilec liste ZSMS — Liberalne stranke za republiški DPZ
MARTIN BUDNA
— nosilec liste SZDL — stranke socialistov Velenje za DPZ republiške skupščine Rojen: 7. 10. 1941 Stanovanjske razmere: družbeno stanovanje 76 m2 Stan: poročen Število otrok: 1 Poklic: učitelj matematike
VANE GOŠNIK
— nosilec liste Zelenih za republiški DPZ Rojen: 31. julij 1953 Stanovanjske razmere: družbeno stanovanje (51 m:) Stan: poročen Otrok: 0 Poklic: sociolog Hobi: vse kar je povezano z Zelenimi Barva oči: siva
Zavzemal se bo: za samostojno ministrstvo za okolje in prevetritev dela inšpekcijskih služb ter za demokratičen nadzor javnosti nad represivnimi aparati države.
dr. RAJKO PIRNAT
— nosilec liste Slovenske demokratične zveze za republiški DPZ
Rojen: 24. marca 1951 Stanovanjske razmere: lastnik manjše stanovanjske hiše Stan: poročen
Število otrok: sin (12 let), hči (8 let)
Poklic: diplomiran pravnik, doktor pravnih znanosti, docent na Pravni fakulteti v Ljubljani
Hobi: časa zanj danes nima, v mladosti mu je bil hobi glasba
En stavek za kaj se bo zavzemal: Za popolno suverenost Slovenije in uveljavitev parlamentarne demokracije, tržnega sistema ter države blaginje v Sloveniji. Barva oči: nimamo podatka.
SILVESTER DREVENŠEK
— nosilec liste Socialdemokratske stranke za republiški DPZ
Rojen: 18. decembra 1950 Stanovanjske razmere: stanuje v družbenem stanovanju Stan: razvezan Število otrok: 1
Hobi: vrtičkanje, sadjarstvo
Za kaj se bo zavzemal? Za svobodno Slovenijo in izboljšanje življenjskega standarda Slovenskih državljanov, tako delavcev, upokojencev kot...
DRAGIŠA LAZOVIC
— nosilec liste Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov za republiški DPZ Rojen: 8. februar 1953 Bivališče: Kranj Poklic: dizajner Zaposlen: Sava Kranj Fotografije ni
IVAN KREFL
— nosilec liste Slovenske obrtniške stranke — SOS — za DPZ republiške skupščine za občine Mozirje, Velenje in Žalec
Rojen: 11.9. 1949 Stanovanjske razmere: stanovanjska hiša Stan: poročen Število otrok: 3 Poklic: dipl. ing. strojništva Hobi: tenis Barva oči: plava Zavzemal se bo za to, da bo imelo odločilen vpliv gospodarstvo in ne politika, za razvoj turizma in čistega podjetništva v dolini.
STRANKARSKI MNOGOBOJ
Polje, kdo bo tebe ljubil?
Kmetje znamo predvsem delat, zato smo tudi preživeli vse povojne agrarne eksperimente. Povezani smo v politično stranko, ki napoveduje delo. Delo za slovensko,domačijo, za mir in spravo ter za blagor vseh stanov na Slovenskem.
Člani Slovenske kmečke zveze podružnice Šaleška dolina si prizadevamo za:
1.	za razvoj družinske kmetije, kot najučinkovitejše in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki (hkrati) edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine.
2.	za učinkovito varstvo obdelovalne zemlje in celotnega okolja, za zasipavanje jezer in sanacijo ugreznin, da bi se na tak način pridobilo nazaj čim več površin za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. S tem pa bi Šaleška dolina ponovno pridobila izgled kulturne krajine.
3.	za sanacijo vseh onesnaževalcev v Šaleški dolini ter za povrnitev škode kmetom, ki je nastala zaradi neodgovornega odnosa do narave.
4.	za razvoj zadružništva, posebno pa za ustanovitev take zadruge, ki bo po meri kmetov.
5.	za pravično davčno politiko, za vrnitev krivično odvzete lastnine in
za pravno varnost lastnine.
6.	za oskrbo prebivalstva s kakovostnimi in zdravimi živili po ugodnih cenah ter stabiliziranje trga kmetijskih pridelkov.
7.	za preprečevanje vseh monopolov (gozdarskega, lovskega, ribiškega, trgovskega ...) z ustrezno zakonodajo.
8.	za spoštovanje vsakega dela, tako fizičnega kot intelektualnega.
9.	za pospeševanje solidarnosti med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom.
10.za	ohranitev narodne kulture in poživitev
kulturno-prosvetnega dela posebej na podeželju.
11.za	ideološko neobremenjeno šolstvo in za razvoj kmetijskega šolstva.
12.za	dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih državljanskih svoboščin.
13.za	služenje vojaškega roka v Sloveniji, skrajšanje vojaškega roka, vštetje vojaškega roka v delovno dobo ter skrčenje stroškov za obrambo.
Z uresničevanjem teh ciljev bomo gradili moderno socialno in pravno državo, ki bo svojim državljanom zagotavljala svobodno, duhovno ter gmotno bogatejše življenje.
Upravni odbor SKZ-podružnice Šaleška dolina
je na svoji zadnji seji, s tajnim glasovanjem, potrdil listo kandidatov za poslance v DPZ skupščine občine Velenje, ki jo sestavljajo po naslednjem vrstnem redu:
1.	Marjan JAKOB
2.	Jože ROČNIK
3.	Janko ARLIČ
4.	Ivan DREV
5.	Ivan TAJNIK
6.	Silvo MEŽNAR
7.	Vera DREV
8.	Alojz ROŽIČ
9.	Irena KLOSTERNIK
10.	Tone LIKEB
11.	Franci ROTNIK
12.	Janez VETERNIK
13.	Franc DROFELNIK ml.
14.	Matjaž HRASTNIK
15.	Sonja DVORJAK
16.	Ivo APAT
17.	Franc SEVČNIKAR
18.	Jože MAROLT
19.	Anton ŠPITAL
20.	Mirko KRAU
21.	Franc LUKNER
22.	Štefka LOČAN
23.	Vlado MRAVLJAK
24.	Zdravko ROČNIK
25.	Oto HRASTNIK
26.	Stanko GOLIČNIK
27.	Branko OCEPEK
To je naš program in naši bodoči poslanci. Kdor pa želi postati naš član in po svojih najboljših močeh pomagati pri . uresničevanju našega programa, lahko dobi člansko izkaznico na naslovu: Janko Arlič, Škale 82, Titovo Velenje ali TOK Kmetijstvo Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj (tov. Ivo DREV).
OBČINA MOZIRJE
Liste kandidatov za DPZ Sob
SOS - SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRANKA
Za svobodno Slovenijo, za trdo delo in znoj
V predvolilnem boju je svoj program in zahteve predstavila tudi slovenska obrtniška stranka — SOS. Njen program temelji na načelih Demosa, njihova podlaga pa je majniška deklaracija. Slovenska obrtniška stranka seje odločila za opozicijo. Ker ne verjame bloku strank porojenih iz zveze komunistov in njenih tran-smisij; da so zmožne in pripravljene izpeljati spremembe gospodarskega sistema v temeljih. Bistveni pogoj za spremembo gospodarskih temeljev vidijo v odpravi nikogaršnje lastnine, ki je osnova za odtujeno in neodgovorno odločanje.
Odprava nikogaršnje lastnine bo preprečila moč sedanjim in
bodočim političnim oligarhijam, da še naprej neodgovorno zapravljajo rezultate našega in naših otrok dela z neodgovornim investiranjem, najemanjem posojil, razsipavanjem energije in uničevanjem okolja. Za nikogaršnjo lastnino je potrebno poiskati pravega lastnika. Nacionalizirani del naj se vrne nekdanjim lastnikom, novoustanovljena vrednost pa naj se v obliki delnic razdeli delavcem, ki so jo v zadnjih 45 letih ustvarjali.
Nasprotujejo sedanji razprodaji nikogaršnje lastnine z likvidacijskimi in stečajnimi postopki, kar že meji na kriminal. Odločno so proti prodaji slovenske zemlje tujcem. So za samostojno
gospodarstvo Slovenije, vključno z lastnim denarjem, torej za svobodno Slovenijo. Za dvig poslovne morale mora Slovenija z odločno revizijo realsocialistične zakonodaje odpraviti zastraše-nost ljudi in zagotoviti varnost gospodarskih naložb. So za šolstvo, očiščeno kakršnekoli ideologije.
So realisti in v sedanjem gospodarskem razsulu obljubljajo le trdo delo in znoj. Brez obnove gospodarstva v temeljih so obljube vseh strank samo utopične sanje. Razumejo se na gospodarstvo, niso obremenjeni s politično preteklostjo, zato lahko imamo samo prihodnost.
V mozirski občini so se pri volitvah za 21-članski družbenopolitični zbor občinske skupščine obličili za tri volilne enote. V prvi (KS Mozirje in Nazarje) bodo izvolili 7 delegatov, v drugi (KS Šmartno, Bočna, Gornji grad, Nova Štifta) 5 delegatov in v tretji (Rečica, Ljubno, Luče, Solčava) 9 delegatov. Vse štiri stranke so za vsako volilno enoto sestavile svojo listo kandidatov. Objavljamo jih po posameznih volilnih enotah kot je bilo določeno z žrebom.
1.	Volilna enota:
DEMOS: Andrej Presečnik, Herman Remic, Franjo Steiner, Marija Praznik, Ivan Glušič, Milan Car, Franc Hren; SOCIALISTIČNA ZVEZA MOZIRJE: mag. Jože Kumer, Tomaž Križnik, Ivan Kramer, Milan Zavolo-všek, Marija Mutec, Vanja Hof-bauer, Miran Zager; ZKS— SPD: Marko Purnat, Anton Boršnak, Franc Vuga, Alojz Plaz-nik, Fanika Strašek, Magda Pe-ternelj, Vojko Hren; ZSMS-LI-BERALNA STRANKA: Rade Rakun, Bojan Sevšek, Andrej Er-menc, Franci Kotnik, Saša Šti-glic, Peter Kuster, Pavla Vršnak;
2.	volilna enota
ZSMS - LIBERALNA STRANKA: Ivan Purnat, Jože Pečovnik, Tatjana Štrbenk, Andrej Rihter, Erika Kranjc; SOCIALISTIČNA ZVEZA: Marko Potočnik, Jože Ramšak ml., Martina Zakrajšek, Rezika Bazovšek, Metka Tratnik; ZKS—SDP: Franc Miklavc, Alojz Pečovnik, Marija Kobale, Niko Purnat, Antonija Šporin; DEMOS: Franc Basti, Stane Zagožen, Franc Mavrič, Matjaž Drčar, Ivan Rihter:
3.	volilna enota:
ZSMS - LIBERALNA
STRANKA: Zdravka Hriberšek-Ladinek, Vekoslava Klemenak, Mitja Venišnik, Paul Orešnik, Janko Roblek, Iztok Podkrižnik, Miran Krefl, Jerica Plesnik, dr. Andreja Pečnik; ZKS—SDP: Anton Vanek, Jože Časi, Matija Nastran, Janez Plesnik, Vida Šti-glic, Jože Jamnik, Rudolf Ko-kalj, Darinka Dobovičnik, Slavko Rozenstein; DEMOS: dr. Anton Žunter, Marko Suhadolnik, Tomaž Marolt, Danica Vezo-čnik, Franc K. Bider, Alojz Seliš-nik, Edi Jurjevec, Drago Zagožen, Alojz Verbuč; SOCIALISTIČNA ZVEZA: Franc Terbo-všek, Drago Jelenko, mag. Jože Mermal, Ivan Robnik, Milan Štebe, Zdravko Novak, Doroteja Vršnik, Ana Kladnik, Rudi Krs-nik.
ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
KEMIJA: Janez Lovrenčič, Jože Punčuh; SAVINJA: Vera Slokan, Danica Krznar; ZKZ: Franc Miklavc ml., Bogdan Fürst, KOMUNALA: Ivan Beve, Francka Miklavc, Leopold Su-pin; GORENJE-GLIN: Zvone Poličnik, Ana Celinšek, Beno Skok; GORENJE—MGA: Dominik Miklavc, Bojan Rojs, Marjan Grofelnik; GOZDNO GOSPODARSTVO: Jože Poznič, Andrej Šiljar; ELKROJ: Janez Kolar, Vida Skok; KOVINAR-STVO: Danilo Dobovičnik, Jože Kramer; LESNA: Marija Grudnik, Alojz Levar, Franci Rat; ISKRA FERITI: Franc Podbrež-nik, Jože Grudnik, Jože Šuster; SMREKA: Danilo Firšt, Kristijan Planovšek; TURIST: Robert Klemenak, Marjan Prelog; PTT IN OSTALI: Djurdja Kranjc,
Venčeslav Žagar; OŠ GORNJI GRAD: Vida Cajner, Ema Štif-tar; OŠ LJUBNO, LUČE: Ana Pečovnik, Irena Retko, Gorazd Sotošek; OŠ MOZIRJE: Ivica Rakun, Jana Cajner; SPLOŠNO ZDRAVSTVO: Franc Širko, Sonja Robnik; UO SO MOZIRJE: Andrej Kranjc, Boža Polak, Milena Purnat, Štefan Matjaž; KMETJE KOOPERANTI: Janko Žuntar, Oskar Slatinšek; OBRTNO ZDRUŽENJE: Franc Benda, Miha Kovač.
V 21 volilnih enotah je vpisanih skupno 50 kandidatov, v vsaki enoti pa volijo 1 (enega) kandidata.
ZA ZBOR OBČIN REPUBLIŠKE SKUPŠČINE
Dr. Anton Žunter (Demos), Anton Vrhovnik (ZKS—SDP) in Zdravka Hriberšek-Ladinek (ZSMS — liberalna stranka). Voli se 1 kandidat.
ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE
Na področju socialnega varstva bodo v volilni enoti 43 za območje celjske, posavske, zasavske, dolenjske, koroške, po-dravske in pomurske regije izvolili 1 (enega) kandidata izmed osmih.
Kandidati so: Anka Osterman, sociologinja, Irena Drenik, profesorica pedagogike, Rado Kar-ničnik, dipl. pravnik. Romana Prevolek, direktorica, Branko But, dipl. psiholog, Ema Luzar, socialna delavka, Martina Brito-všek, medicinska sestra, Ivanka Komprej. diplomirana sociologinja.
STROKOVNE PODLAGE KRAJINSKIH ZASNOV UGREZNIN RLV
Kaj bomo naredili z ugrezninami in jezeri?
Sredi junija leta 1987 so delegati občinske skupščine zavezali velenjski rudnik, da izdela krajinske zasnove ugrezninskega območja, v njihovo oblikovanje pa je treba vključiti javnost. Takoj potem je rudnik navezal stike z Zavodom za urbanizem in skupaj so ugotovili, da je to zelo obsežna naloga, katere priprava bo trajala tri leta.
VKLJUČITE SE V JA VNO RAZPRA VO DO KONCA TEGA MESECA!
Zavod za urbanizem je zdaj skupaj s strokovnjaki rudnika in nekaterih republiških institucij izdelal strokovne osnove za pripravo omenjenega projekta. Izvršni svet jih je že obravnaval in jih v avli občinske skupščine javno razgrnil. Javna razprava o tem za nadaljnji razvoj šaleške doline izjemno pomembnem dokumentu, poteka vse do konca tega meseca, vanjo pa naj se vključijo vsi občani, še zlasti pa seveda tisti, ki imajo na tem področju kakršenkoli interes. Tu so seveda mišljeni krajani tega območja, pa seveda tisti, ki nameravajo tu razvijati kakšno dejavnost.
Za najbolj zainteresirane so pripravljalci gradiva in predstavniki komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pripravili že več razprav, bodo pa jih tudi v prihodnje, če bo za to interes. Odgovore na vprašanja lahko poiščete tudi na odseku za družbeno planiranje, komiteja za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja.
DOGOVORITI MORAMO NAJUSTREZNEJŠO VARIANTO
Strokovne podlage so izdelane v treh variantah, v času javne razprave je potrebno dogovoriti najprimernejšo, ki bo osnova za nadaljnje načrtovanje.
Izdelava omenjenega projekta je resnično zahtevna. Lani je bila izdelana prva faza, to je analiza stanja z ugotovitvijo trendov spontanega razvoja. Izdelane so bile tudi razne separatne študije, ki bolj poglobljeno osvetljujejo določene probleme na tem področju, kot so vodno gospodarstvo, sprememba mezoklime, so-
ciološko migracijski problem ek-sploatacijskega območja in ekonomske možnosti razvoja. Zdaj pa je tu druga faza naloge, ki obravnava zasnovo namenske rabe prostora in organizacijo dejavnosti v njem. Ta zasnova je izdelana v 3 variantah, ki so javno razgrnjene.
CELOTNO OBMOČJE MORA BITI PO ODKOPA VANJU REK ULTI VIRANO
Izdelavo strokovnih osnov, za krajinske zasnove velenjskega rudnika je vodila dipl. ing. urejanja krajine Marjana Kopitar iz velenjskega Zavoda za urbanizem (sodelovali so še številni drugi, še zlasti pa ekonomistka Katja Pleše, geografinja Mira Sajko, pa zunanja sodelavca Milan Tretjak, Ivan Marušič in drugi.) Povedala je, da so predstavljali osnovo za načrtovanje opredeljeni cilji dolgoročnega plana velenjske občinske skupščine ter podrobne usmeritve za posamezne dejavnosti. Izhajali so iz tega, da mora biti celotno območje po končanem izkopavanju rekultivirano in namenjeno dejavnostim v skladu s skupno začrtano dolgoročno prihodnostjo. Ker pa nastajajo v prostoru različni interesi glede razvoja posameznih dejavnosti, še zlasti nasprotje med razvojem kmetijstva in rekreacije na drugi strani, so zasnovo dolgoročnega razvoja opredelili variantno in omogočili širši skupnosti, da se vključi v razvoj tega prostora.
Pri opredeljevanju posameznih variant so predhodno opredelili splošne usmeritve za razvoj dejavnosti. Prednost so dali dejavnostim, ki se v prostoru že pojavljajo in za katere obstaja interes. To so ugotovili v anketi, ki so jo opravili. Te dejavnosti so rudarjenje, odlaganje pepela in deponija pepela.
PREMOG NAJ BI INTENZIVNO OD-KPAVALI DO LETA 2030
Rudarjenje ostaja tod še naprej najpomembnejši dejavnik prostorskih dogajanj do leta 2000 in preko. Nekako do leta 2030 bodo potekala intenzivna odkopavanja, potem pa bo sledilo obdobje postopnega zmanjševanja. Poleg ekonomskih koristi, ki jih rudarjenje prinaša celotni dolini, pa to povzroča številne negativne vplive. Najhujše je po-grezanje, pogrezki nad en meter naj bi zajeli 940 ha znotraj 1540 ha velikega eksploatacijskega območja. Na tem področju je omejena raba prostora, spreminja se krajinska slika, izgubljajo kulturne vrednosti. Posredno se slabša kvaliteta okolja in onesnaženje vod, tal, zraka, poškodbe vegetacije in vizuelne motnje.
IMELI BOMO ŠTIRI JEZERA
Z nadaljevanjem pogrezanja tega območja, bodo nastala v središču Šaleške doline štiri jezera. Poleg obstoječega Škalskega, se bo večalo Velenjsko in Druž-mirsko, po letu 2000 (odvisno od odkopavanja jame Šoštanj) pa tudi Šoštanjsko jezero. Skupna površina teh jezer bo znašala okoli 470 ha, to pa je toliko kot je veliko Bohinjsko jezero. Največje bo Družmirsko jezero, po velikosti bo doseglo Blejsko jezero. Voda po eni strani degradira naše okolje, po drugi strani pa vnaša vanj nove kvalitete. Ta prostor naj bi se po mnenju strokovnjakov razvijal kot zeleno zaledje urbanizacije, kot rezervat z uravnoteženo naravno obremenitvijo. Seveda pa so zato potrebni ustrezni ukrepi za sanacijo stanja, zlasti sanacijo onesnaženih vod in ustrezno odlaganje pepela. Ta naj bi se v večji meri vračal v jame, vezan kot emulgat pa bi se lahko uporabljal za sanacijo večjih udolbin reliefa.
Največ bo na tem področju izgubilo kmetijstvo, še zlasti, ker s pogrezanjem izgublja najkvalitetnejša zemljišča v naši občini. Dolgoročni plan predvideva vrnitev kmetijstvu velik del pogreznjenih površin. Zaradi bližine vod pa bo treba tod usmeriti kmetijstvo v ekstenzivno rabo, z omejitvami uporabe umetnih gnojil. Kmetijstvo naj bi imelo zlasti vlogo ohranjanja vzorca kulturne krajine z ohranjanjem strukture današnje rabe, to je predvsem travništvo, živinoreja, sadjarstvo . . . Tudi gozd, ki predstavlja četrtino tega območja, naj bi v prihodnje predstavljal pomemben del krajinske zgradbe. Ker bo proizvodna funkcija gozda okrnjena, se bo krepila njegova varovalna vloga.
Gotovo se bo na tem območju pojavila težnja po gradnji vikendov, za katero bodo možnosti, vendar pa bo gradnja še nekaj časa po končanem izkopavanju premoga, otežena. Pretirana poselitev tega območja tudi ne bi bila smiselna, ker se že razvijajo nadomestna naselja ob robu premogovne kadunje.
PRVA VARIANTA
-	HITREJŠA SANACIJA
Pri prvi varianti prevladujejo razvojne težnje, kar pomeni hitrejšo sanacijo porušenih površin in onesnaženih vod z možnostmi koristne izrabe prostora. Poudarek v tej varianti je namenjen intenzivni izrabi prostora za rekreacijo.
Predvidevajo združitev Družin irskega in Velenjskega jezera, seveda po predhodnem očiščenju Velenjskega jezera. Na območju Jame Šoštanj po tej varianti predlagajo sprotno zasipavanje porušenih površin in vrnitev teh površin kmetijstvu z uveljavljanjem intenzivne proizvodnje. Združeno jezero pa bi omogočilo razvoj različnih rekreativnih dejavnosti, možno pa je oblikovati tudi veslaško progo. Po tej varianti je predvidena tudi intenzivna obnova gozda, ki naj bi zaščitil tla pred spiranjem in s tem omogočil hitejšo revitalizacijo celotnega območja. Izven ruš-nega območja bo lahko gozd opravljal tudi proizvodno funkcijo. Obnovila naj bi se obstoječa poselitev, možne pa so tudi razširitve in dopolnilni objekti ter nova pozidava v okviru obstoječih poselitvenih jeder.
DRUGA VARIANTA
—	PREDNOST VAROVALNIM TEŽNJAM
Pri tej varianti dajejo poudarek varovalnim težnjam v prostoru, to je varovanje obstoječih kulturnih vrednosti in ohranja-
nju nastalih krajinsko ekoloških kvalitet prostora. Območje se prepusti procesom naravne obnove in zavaruje kot rezervat. Izven rušnega območja pa se lahko ohrani obstoječa ekstenzivna raba. Po tej varianti ohranjajo jezera na predvideni koti in obsegu, varujejo se obrežja in plitvine kot potenciali za oblikovanje bogatih biotopov. Sanacija vod je spontana z odpravo vzrokov onesnaževanja. Sanirajo se seveda tudi onesnaženi biotopi in nasipi med jezeri. Po tej varianti je poudarjeno vračanje pepela v jame, s čimer se zmanjšajo pogrezki in negativno delovanje pepela na površini. Nasip pepela je treba krajinsko ekološko urediti in sanirati. Rekreacija je predvidena v okviru obstoječih rekreacijskih centrov, ostalo območje pa se razvija brez posebnih ureditev, to je rekreacija v naravnem okolju. Velik delež v tej varianti dajejo tudi varovanju obstoječih kulturnih vrednosti. Poleg samega šoštanjskega trikotnika, predvidevajo varovanje širšega območja šoštanja in vile Široko.
Kmetijstvo znotraj rušnega področja je ekstenzivno z omejitvami pri uporabi kemičnih sredstev in gnojil. Predvidena je zlasti obnova zaščitenih kmetij. Gozd ima koristno in varovalno funkcijo. Zaradi pestrosti in ekološke stabilnosti je delež gozda velik, strme lege in obrežja pa so prepuščena zaraščanju.
TRETJA VARIANTA — KOMPROMIS MED PRVIMA DVEMA
Naslednja varianta skuša na eni strani ohraniti bogat, pester biotop na tem območju in težnje po razvoju ostalih dejavnosti: rekreacije, kmetijstva in poselitve. Znotraj rušnega področja naj prevladuje ekstenzivna, zunaj njega pa obstoječa raba. Del prostora, zlasti območje jezer naj se zaščiti kot krajinski park. V tej varianti so v večji meri upoštevane tudi krajinsko oblikovalske usmeritve. Zato je zopet združeno Velenjsko in Družmirsko jezero, s čimer dobimo koristne površine za rekreacijo, med samima jezeroma, pa je na območju sedanje deponije oblikovan manjši otok.
Odlaganje pepela tudi po tej varianti usmerjajo najprej v odlaganje na obstoječi deponiji, nato pa na razširjeni (na območju Ležna). Večji del pepela naj bi vrnili v jame. V manjših količinah pa ga je mogoče uporabiti tudi za sanacijo reliefa. Rekreacija je po tej varianti predvidena v okviru obstoječih rekreacijskih, centrov, z ustrezno razširitvijo in dopolnitvijo. Med rekreacijskima centroma Velenje in Šoštanj, to je na južnem delu območja, pa
je predvidena povezava s pešpotjo, kolesarsko stezo ... To območje naj bi bilo proti urbanizaciji na jugu zaščiteno z ustreznim nasipom. Tudi današnjo deponijo premoga bi lahko po končani funkciji oblikovali v nasip, s čimer bi še dodatno varovali to rekreacijsko območje pred negativnimi vplivi urbanizacije na jugu. Po tej varianti sicer pospešujejo naravno obnovo sanacije območja, manjše območje pa zaradi proučevanj posledic rudarjenja in naravne obnove varujejo kot naravovarstvene rezervate. To velja še zlasti za zanimive točke območja, kjer se nahajajo objekti naravne kulturne dediščine. Ti naj bi bili med seboj povezani v »kulturno izobraževalno pot«.
RUDNIK MORA URESNIČITI SVOJE OBVEZNOSTI
Investitor izdelave strokovnih podlag krajinskih zasnov ugrezninskega območja rudnika je ta delovna oganizacija, zato smo za mnenje o tem dokumentu povprašali tudi njihovega predstavnika ing. rudarstva Franca Žerdi-na.
»Vse tri variante zahtevajo za rudnik precej dopolnjeno tehnologijo odkopavanja, saj predvidevajo vračanje pepela v jamo in to v precejšnjih količinah. Mi smo tehnološko tako daleč da bi 40 do 50 % pepela lahko vrnili v jame. Postopki so znani, problem je cena premoga, ki se na ta način še bolj poveča in za katero že danes trdimo, daje visoka. Pri uresničevanju zamisli, ki so jih zastavili delavci Zavoda za urbanizem, pri tem pa smo intenzivno sodelovali, bo zelo veliko odvisno od tega kaj bo pokazala predinvesticijska študija o odpiranju jame Šoštanj. V teku letošnjega in naslednjega leta bodo variante o tem (predvidene so tri) predstavljene občanom in z javno razpravo bomo izbrali najustreznejšo. Potem bomo tudi lažje govorili o tem, kako pristopiti k razreševanju prej omenjene problematike.«
Franca žerdina smo povprašali tudi, če bo rudnik financiral še druge projekte, ki so potrebni za začetek revitalizacije omenjenega področja in tudi samo rekulti-vacijo. Izrazil je prepričanje, da bo tako, saj je rudnik dolžan po zakonu o rudarstvu, revitalizirati območje, ki ga je poškodoval. Tudi sredstva za te posege imajo vkalkulirana v ceno premoga.
Rok za javno razpravo se že izteka, zato pohitite in se vključite s svojimi mnenji, pripombami in pobudami. Dokument, ki smo vam ga skušali predstaviti, je silno pomemben za razvoj naše doline, s tem pa tudi za oblikovanje prihodnosti naših otrok.
Pripravila Mira Zakošek
Vsi na žur
mm 'mmm	IIP hi Bissili	m 9	.bni'oiììoioi HiHhHHBMHHHHHHHMMBMHHHHII	•	m
No, je že tako. Še vedno je dovolj srečnih, nekateri pravijo neumnih ali tudi preračunljivih. Kakorkoli že, skupščinska dvorana občine Velenje je vsako soboto polno zasedena s porokami in tako smo morali skupščino ŠŠK spet prestaviti. Skupščina ŠŠK bo v petek, 30. marca (zdaj pa čisto zares), začeli pa jo bomo ob 18. uri. Čez dve uri, torej ob 20. se bo štu-dentarija že prestavila na drugo stran Titovega trga, kjer bo v kleti kulturnega doma otvoritev prostorov ŠŠK. Ob tej priložnosti bodo študentje—glasbeniki, pripravili kulturni program. Popestrili pa ga bomo še z recitalom.
Hkrati s tem si bodo udeleženci lahko ogledali še razstavo fotografij foto kluba Zrno, ki je v kleti kulturnega doma najbližji sosed ŠŠK-ja in tako se že z otvoritvijo »plača« začenjajo dobri sosedski odnosi in sodelovanje. Jutri, v petek (in verjetno še kdaj), pa se bomo povezali tudi s Stiskamo in tako bo cela klet kulturnega doma en sam žur. Vabljeni!
Ta petek bo odaja »V imenu sove« (17.30 do 18. ure, Radio Velenje) pripravila ekipa mariborskih študentov. Če bodo ti iz kakršnihkoli razlogov odpovedali, je tu vedno pripravljen trio Peč—Baiti—Kompi.
Če si kdo še želi ogledati predlog statuta ŠŠK in pravilnika o prostoru ŠŠK, lahko to stori v četrtek ob 19. uri v uradno še neotvorjenem »placu«.
ŠŠK pa pripravlja tudi turnir trojk v odbojki. Na sporedu bo 7. aprila ob 16. uri v telovadnici osnovne šole bratov Mravljakov v Titovem Velenju. Prijavite se lahko od petka do nedelje na tel. 854-843. Zadnji rok za prijavo je 6. april do 20. ure.
Toliko za ta teden. Za petek, 30. marca, pa še enkrat: ridite, vidite in se čudite, tudentski pozdrav!
Tokrat smo brskali med tehničnimi izdelki oziroma med proizvodi, ki jih trgovske hiše prodajajo na oddelkih s tehničnim blagom. Reči je treba, da z izbiro nismo imeli preveč srečne roke, ker istih izdelkov niso imeli v vseh prodajalnah. Tokrat smo obiskali Namo Velenje, Elektrotehno, Merx Gorico in Ero Standard, cene pa prepisovali z naslednjih proizvodov: barvni TV Gorenje top line, ekran 60 cm, friteza Rowenta (navadna) in friteza Gorenje (vrtljiva), čajno kavni avtomat Gorenje, 75-svečna žarnica, kavni mlinček Gorenje, baterije R-20,
baterije 9 V, telefon ETA -87, križno stikalo, meter TV kabla in se-
salec Iskra Compact electronic S. Poglejmo tabelo:
	Nama	Elektrotehna	Merx	Standard
TV sprejemnik	14.332,90	—	—	13.451,10
Friteza Row.	2.508,50	—	—	—
Friteza Gorenje	3.187,30	—	3.187,30	3.187,30
avtomat za čaj				
in kavo Gorenje	1.632,00	—	—	—
žarnica	15,30	15,30	—	15,30
kavni mlinček	412,80	—	412,00	412,80
baterije R-20	14,90	21,30	21,30	19,20
baterije 9 V	17,50	89,90	21,30	21,30
telefon ETA-87	2.506,20	—	—	2.481,10
križno stikalo	99,30	69,60	—	99,00
kabel TV	13,30	14,90	—	13,90
sesalec	3.086,80	—	-	-
Opomba: cene smo z izdelkov prepisovali v petek, 23. marca. Morda pa se je vmes kaj pocenilo?

Pogled na Žkalsko in \ elenjsko jezero s severa. Vidni so poselite*» in industrijski objekti na jugu ter pretežno agrarna raba na severu. Velenjsko jezero je omejeno z nasipom.

SREČANJE
»Na volitve? Saj bi, pa bo
težko izbrati!«
So nam rekli, da bo stara 90 let, pa so se zmotili, kajti oktobra letos jih bo imela že 91. Dali bi ji pa kakšnih dvajset manj. Po tem, kako zgleda, kako je zgovorna in kako še vedno gibčna. Cecilija Ocepek iz Arnač. »Samo po očala stopim, da vas bom bolj videla,« je rekla in že izginila skozi vrata. Hitro je bila nazaj in hitro povedala, da rada bere, in da je časopisnega branja še zlasti zadnje čase obilo.
Zato smo tudi začeli z zadnjimi časi. »No, v cerkev
»Če glih je človek že star, pa radoveden je pa še kar,« je rekla Cecilija Ocepek.
še stopim sama.« Na volitve jo bo pa že kdo spremljal, če bo šla, seveda. »Veste, včasih so bile te volitve enostavna reč. Enega si imel in tistega volil, pa je bilo. Zdaj
pa bo težko zbirat, ko jih bo toliko! Sem brala, da se je Kramberger dal zdaj pred volitvami malo ostrič,« je
govorila in govorila, in ko je bila že pri Krambergerje-vih laseh, se je spomnila še svojih belih v kito spletenih, potem pa v figo navitih. »Trajno bi rada imela.
Pa kadar to omenim hčerki, ki živi v Šempetru in ima za sosedo frizerko — ta pravi: ja, kaki pa böte? No ja, si rečem jaz, pa naj bo, za tako dolgo, da si še sama kaj naredim. Za trajno bo še čas.«
Nekdo nam je rekel, da je še tako pri močeh, da tudi na polju še kaj postori.
Pa to čisto ne drži. Lani je še grabila okoli hiše, zdaj pa bolj gleda druge. Pa v hlev stopi. »Ne zato«, je rekla, »da bi molzla, to že tudi dolgo nisem. Moram pa videti, kako tam zgleda,« je pripovedovala. In vsega, česar se je lotila, je opremila
še s kakšnim takšnim, da si se ji mogel nasmejati.
Doma je bila pri Jakob v Kotih, tako je rekla. V družini so bila štiri dekleta in fant, ki je v prvi vojni, že kar na začetku, 14. leta padel. Oženila se je precej let kasneje, 1927. je bilo. Štiri otroke je rodila, eden je majhen umrl. In tam, kjer smo jo obiskali je od tistega 27. leta. »Priženila sem sem,« je rekla.
In vmes, ob domačem kruhu, smo klepetali in klepetali. Nič čudnega, po tem, kar je rekla ob koncu:
»Človek, če glih je star, radoveden je pa še kar.« Cecilija, pa bodite radovedni, kar, še vsaj nekaj let.
(mkp, B. M.)
KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE
Je mogoče hitreje in ceneje do telefona? Je!
Če bi sestavljali lestvico razlogov za nezadovoljstvo^ med prebivalci Zgornje Savinjske doline, bi bilo gotovo na prvem mestu širjenje PTT omrežja, čeprav ob tem ne moremo mimo dejstva, da so v zadnjem obdobju prav to omrežje krepko razširili. Kar nekaj akcij v zadnjih letih je kljub nekaterim težavam lepo uspelo, v zadnjih dveh letih pa se zares zapletlo, predvsem po »zaslugi« podjetja za FTT promet.
Ob ostalih krajevnih skupnostih to velja tudi za Nazarje. Tudi tu so se namreč nekaj manj kot dve leti pripravljali na ponovno akcijo po-
večanja števila naročnikov. Plačevali so, čakali prosili, zahtevali, se jezili nad nenehnimi velikanskimi podražitvami, nad zamujanjem vsakih razumnih rokov, kijih je povrh vsega predlagalo in določilo samo podjetje za PTT promet, ob tem pa grobo kršilo vse podpisane sporazume in dogovore. Velja za krajevne skupnosti, vodilni v njih pa so bili nemalokrat deležni pravih izbruhov jeze (in še marsičesa drugega) s strani upravičeno nezadovoljnih krajanov. Preveč prostora bi zavzelo, če bi naštevali datume podpisov sporazumov in drugih papirjev,
datume takšnih ali drugačnih obljub, dejstvo je le, da ničesar ni bilo uresničeno.
V Nazarjah so konec lanskega leta sicer dobili projekte, vendar so bile podražitve takšne, da so mnogi obupali in akcija je zaenkrat zastala.
Zaenkrat zato, ker so v prejšnjem tednu vendarle našli rešitev, ki je bodoče naročnike znova opogumila. Spoznali so namreč zasebnika iz Bohinja, ki ima s svojo skupino bogate izkušnje in veliko opravljenega dela na Gorenjskem, ob tem pa tudi potrebna pooblastila za dela pri napeljavi telefona. Na po-
govor in prvi ogled je prišel ob točno določeni uri v sredo, popoldne so že količili in konec tedna kopali jarke. Vsa dela na področju krajevne skupnosti Nazarje bodo sklenjena do konca maja, cene za bodoče naročnike pa bodo nižje najmanj za 30 odstotkov od doslej ponujene cene.
Ni treba posebej poudarjati, da se za usluge tega zasebnika zanimajo tudi sosednje krajevne skupnosti, ki tudi imajo vrh glave neizpolnjenih obljub, čakanja in podražitev PTT-ja. Pomeni to konec namišljenega monopola ?
Janez Plesnik
«tasfc-jž?- sil i i
Izpite so opravili v soboto v Nazarjah
OGZ MOZIRJE
Pol stotnije novih strojnikov
Občinska gasilska zveza Mozirje je v marcu pripravila 30-urni tečaj za gasilce strojnike, prvega te vrste sploh. Udeležilo se ga je 45 gasilcev iz vseh društev, ki imajo sedaj vsaj po tri usposobljene strojnike za delo z motornimi brizgalnami in drugim orodjem. Takšen tečaj je zlasti pomemben zaradi tega, ker so vsa društva v zadnjih letih krepko posodobila svojo opremo, ki je seveda izredno draga, sredstev za požarno varnost tudi ni na pretek, zato je nujno potrebno obstoječo opremo in orodje skrbno vzdrževati in strokovno ravnati z njo.
G- P )
Mislinja bogatejša za boutique, ribiči imeli akcijo
Mislinjčani se lahko od prejšnjega tedna naprej ponašajo z novim boutiquem »KAJA« prvem v kraju, ki ga je odprla domačinka Lilijana Jeromel. V prodajalni, ki je že zelo obiskana so predvsem ženski kostimi in otroške obleke po zadnji modi ter razne pletenine in ostali modni dodatki. Poleg tega pa še številni makrameji, tako da je izbira kar pestra in raznolika. Večino modelov in izdelkov naredi Lilijana sama, za takšen kraj, kot je Mislinja, pa je tovrstna prodajalna več kot samo hvale vredna.
Sila pozitivna je tudi zamisel skupščine mislinjskih ribičev, ki imajo dovolilnico za reko Misli-njo o samoiniciativni pobudi gradnje in vstavljanja vmesnih pregrad ter jezov v reko. Mislinja ima namreč dobršen del svoje struge regulirane, tako da je manj bojazni poplavljanja, s tem pa se je naredila nepopravljiva škoda ribjemu življu v vodi. Tako v njej ni tistih dobrih, starih jezov in pregrad, ki so bile zave-
tje ribam ob visokem vodostaju. Ribiči so tako v dveh dneh uredili vmesne pragove na nekaterih najbolj potrebnih mestih, seveda pa bodo s podobnimi akcijami nadaljevali skozi vse leto. Nedvomno so s tem naredili potezo vredno posnemanja. Silvo Jaš
Video-kino tečaj
Kinoklub Gorenje namenja vzgoji in izobraževanju precej pozornosti. Poleg krožkov so nadvse priljubljena oblika tudi tečaji. Slednjega bodo člani kinokluba Gorenje pripravili 12. aprila v klubskih prostorih (dom kulture — stranski vhod).
Video kino tečaj bo namenjen vsem, ki bi se radi naučili osnov video tehnike, priprav na snemanje, samo beleženje dogodkov in dogajanj na filmski trak, zaključne obdelave posnetkov, nekaj besed pa bo na njem namenjenih tudi vzdrževanju opreme. Skratka, videokino tečaj bo gotovo zanimiv sploh za tiste, ki nameravajo preživeti počitnice nekoliko drugače, v svetu filmskejimetnosti oziroma za tiste, ki se hočejo iz nedeljskega snemalca »spremeniti« v ustvarjalnega snemalca videospotov. Informacije so vsem na voljo na Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje ali v klubskih prostorih vsak četrtek od 19. do 20. ure.	(tp)
TITOVO VELENJE ŽE PREIMENOVANO?
Zbori velenjske občinske skupščine imajo na dnevnem redu jutrišnjega zasedanja med drugim predlog Zelenih, da Titovo Velenje preimenujemo spet v Velenje. Očitno pa je bilo cestno podjetje Celje enkrat hitrejše od vseh in preimenovanje »opravilo« kar samo. Ali pa: že ob prejšnjem preimenovanju so slutili, da se novo ime ne bo dolgo ohranilo ...

Velenje s^^r
KAKO DALEČ JE ŠE EVROPA ...
Če občinska sanitarna inšpekcija kdaj pa kdaj naredi kakšno akcijo in zaide v gostinski lokal, najprej pogleda v sanitarne prostore, za tem v kuhinjo in skladišče, šele potem v gostinske prostore in za šank.
Gorje gostilničarju, ki nima čistih sanitarnih prostorov ali če nima na straniščnem izplakovalniku recimo školjke, sanitarnega papirja ali kaj drugega. Zaradi tega gotovo sledi kazen.
Kaj bi bilo, če bi sanitarna inšpekcija slučajno prišla v velenjski zdravstveni dom, kjer mora biti čistoča na višku... pa ni?! Recimo: stranišča v velenjskem zdravstvenem domu so brez školjk in brez toaletnega papirja. Pa menda ja ne >šparate< iz tega naslova za novi zdravstveni dom?
Kako daleč smo še od Evrope ...

ČVEKE
V času, ko gredo eni v stečaj in ostajajo doma z miloščino, ki jim pripada za minulo delo, eni prinašajo domov 32 tisočakov debele kuverte (za tiste, ki vam >trdi< še vedno delajo težave — to je 33 starih milijard). Tako se čveka za vogali. Čvekajo tudi, da skoraj polovico tega zaslužijo s kilometrinami, dnevnicami in nadurami. Siromaki, kdaj le spijo in zapravljajo? BnTrdrnrbnT.
/n MS òt> dfugatf!


Dama iz Maksima
Kratke iz
živalskega
sveta
PET PEDI
Ožigosano

zivince
Gotovo ste že bili v porodnišnici in videli bele štručke zložene v vozičkih. Matere jih med sabo dobro ločijo, naključnim obiskovalcem pa se zdijo vsi dojenčki enaki. Tako človeka mimogrede zaskrbi, kako da jih med sabo ne zamenjajo. Da jih ne, jim je v pomoč tudi droben trak, ki ga imajo ti mali človečki od prve ure rojstva na sebi in na katerih so pravi njihovi podatki; priimek, teža in dolžina. Tako vidite, se začne.
Tak človek potem dobi matično številko, ki je tako dolga, da si jo težko zapomne, če jo sliši samo enkrat. Lepo nas po modernih metodah shranijo v računalnike in postanemo tisto, proti čemur je pel rojak Kajuh. Postanemo številke, ne ljudje.
V naših birokratskih logih je popisovanje ljudi in podatkov o njih tako pogost pojav, da ga ljudje sploh ne zaznamo več. V Jugoslaviji pa se še posebej radi preštevamo po nacionalnih ključih in tako najbrž ni v državi kakršnekoli skupnosti ali podjetja, itd, da ne bi vedeli vsaj to, koliko je katerih pripadnikov kakšnega naroda. Zakaj je to potrebno ne ve nihče, zagotovo pa je to prvi korak k nekakšnemu aparthajdstvu, kar imajo danes v Južni Afriki in na K oso vem.
Birokratska pamet, kiji bo nekako le treba prestriči peruti, izrabi vsako priložnost, da popiše ta ali oni sloj prebivalstva. Pa je tako Zavod za statistiko spet našel opravičilo za svoj obstoj in se je lotil tolikanj popularnih kandidatov za volitve, ki so pred nami. Kandidati so dobili na dom pismo, kjer jim ta in ta piše, da izpolni liste, ki so pred njim, ter jih pošlje nazaj. Človek se seveda ne spomni in niti ne razmišlja, za kaj je to dobro, saj je spodaj pečat. Pa kot ovca, vzame list in uboga ukaz, ne da bi vedel, kje in zakaj bodo ponovno napolnili baze računalniških spominov z našimi imeni, poklici, katere stranke nas kandidirajo?!, itd.
Saj ni, da bi povsod videl strahove, a kaj, če ti listi v naši birokratski zmedi zatavajo kam drugam, ne ravno na Zavod za statistiko. Recimo v vojaški KOS, ki ga menda ni...
Mi je dejal oni dan prijatelj, ki ve, da sem malo ovohal to novo strankarsko življenje: '»Ne vem, če lahko mirno spiš, dokler v J LA ne bodo razpustili komunističnih organizacij?«
Peter Rezman
Slika je kot reka, ki te odplavi s seboj
Tradicionalna »Rudarska likovna kolonija«, katere pokrovitelj je že vsa leta REK Velenje, bo letos zakoračila v drugo desetletje svojega obstoja.
V vseh teh (desetih) letih je nastala kolekcija del, ki so bila na predlog strokovnih žirij izbrana za stalno zbirko Dokrovitelia in kma-
lu bo realizirana tudi postavitev te zbirke kot del opreme poslovnih prostorov.
Deset najvišje ocenjenih slik zadnje, 10. rudarske kolonije, je bilo v preteklih šestih mesecih na ogled v različnih razstavnih prostorih po Sloveniji.
-th-
Ko se ženska zave svoje seksi-pilne zunanjosti, svojega nagonskega kapitala, je na preizkusu, pred eno izmed mnogih preizkušenj, njena duša. Če je ta uravnotežena in skladna z lastnim ritmom, potem se izkušnja razvije v sproščajoče spoznanje lastne notranje moči in kozmične domačnosti. Naša dama, madam »Fru-fru« seveda ni takšna osebnost. Če se je človek nasmejal njeni navidezni moči, ki jo je imela nad ljudmi, je to zgolj dokaz, da se je dogajalo nekaj nenavadnega. V družbi posameznikov, ki so bili prav vsi po vrsti dovolj odtujeni in nezreli, je kraljestvo v rokah nagonov.
Kot rdeča nit se vleče skozi igro preračunljivost in zunanja dejavnost, ki pregladi vse dvome in zdrave pomisleke. Sama idejna sporočilnost igre se je gotovo napajala iz življenja in gnitja družbenih posameznikov, ki so brez svojega osebnostnega stika s seboj. To so ljudje razuma in nagonov ter na drugi strani popolnoma izpraznjene tekmovalnosti in povzpetništva.
Zanimivo je bilo spoznanje, da se glavni junak na vsak način brani in izogiba možne ali navidezne zakonske zveze z lahkoživo madam. Pokaže se njena nenasitna požrešnost po bogastvu
in imetju. Je kot stalni bojevnik za nova ozemlja. Je utelešen ego brez cenzure. In kot da bi človek to slutil, se je v treznosti skuša otresti. Prav gotovo, saj bi mu bila slaba žena in v tej prevladi ega, nevzdržna mati. Ob vsem tem se človek vpraša tudi o naravi avtorja drame in mu kljub njegovi slavi želi priti bliže. Je ta parodija izraz življenjskih izkušenj ali pa le primerna gledališka snov? In, mar ne izpadejo najslabše, kot slabiči, ravno moški? Posebno na videz otopelosti vidi le petdeset odstotkov življenja, pa še ta je majav ravno zaradi njegovega strahu, da se mu sesuje. Skozenj se manifestira pojem vojske, trde in različno napadalne. Predvsem pa okorne in tan-kovsko nežne. Ubogi Dare Valič, ki je generala igral, je ostal na koncu povsem brez glasu.
Ob vsej igralski lepoti večera in doživetega humorja mi je ostal občutek, da je zunanji blišč jasen dokaz notranje revščine. Vojne in divje avanture, lahkoži-vost in napuh — to so le obupni pobegi pred preprostimi, a dovolj zahtevnimi in pogosto neslišnimi zahtevami vsakdana. Ena od teh je gotovo ljubezen.
Bernard Krajnc
Malo je kulturnih in prosvetnih delavcev, ki bi se z dušo in telesom predali svojemu poklicu, zato vsako poslednje slovo od njih pusti za sabo veliko praznino. V torek 20. marca je zatisnil oči eden takih — Božo Mohorko.
Božo Mohorko je bil rojen leta 1932 na Ptujski gori. Oče, organist v tamkajšnji cerkvi, mu je že zgodaj umrl, z mamo pa se je Božo Mohorko le težko prebijal skozi življenje. Okolje tega znamenitega kulturnega spomenika, enega najlepših na Slovenskem, prav gotovo ni bilo brez vpliva na mladega vedo-željnega dečka, ki je že zgodaj skušal na papir ujeti čudovite podobe, ki mu jih je ponujalo okolje.
V zavetju plašča ptujsko^ gorske Marije je torej zorela njegova zavezanost slikarstvu in kulturi, ki je dajala pečat njegovemu življenju vse do konca, čeprav ni imel vedno možnosti, da bi razvil in izpopolnil svoje številne talente. Dvajsetleten je Božo leta 1952 končal učiteljišče v Mariboru, po odsluženem vojaškem roku pa je bil sedem let učitelj v Makolah pri Poljča-nah. Svoji zaznamovanosti s kulturo in umetnostjo je ustregel tako, da je do leta 1958 končal pedagoško akademijo — smer likovna vzgoja, ročne spretnosti.
Leta 1961 se je priselil v Velenje in celo desetletje učil tehnični pouk na OŠ Gustav Šilih, nato pa od leta 1971 še
pet let likovno vzgojo na osnovni šoli Anton Aškerc. Ta leta so mu bila, od let preživetih v prosveti, menda še najbolj pri srcu, saj je bil ves v svojem elementu, ko je lahko nesebično izdajal mladim nadebudnim »umetnikom« male skrivnosti slikarstva, grafike kiparstva itd., To obdobje njegovega življenja, v katerem je kot likovni pedagog dosegel lepe uspehe, je zapečatila bolezen, ki je Boža
spremljala že od mladih let. Preživel je hud infarkt in po dolgotrajnem okrevanju se je 1. septembra 1977 zaposlil v pravkar ustanovljenem Kulturnem centru Velenje, kot vodja muzeja.
Njegova nenadkriljiva vestnost in natančnost, smisel za podrobnosti in njegova sposobnost vživeti se v dušo spomenika, živeti in tako rekoč dihati z njim, ki jo je prinesel s sabo že s Ptujske gore, je zdaj prišla do izraza. Pod njegovim vodstvom je
bila muzejska zbirka v Velenje obogatena s štirimi novimi zbirkami in s prenovljeno največjo, premogovniško zbirko. Predvsem pa je Božo v letih svojega službovanja skrbel za prenovo gradu.
Prenova se je začela v letih, ko je kriza že pošteno načela kulturniške, sicer vedno prazne vreče. Vendar je Božu in sodelavcem uspelo, da so vsako leto zagotavljali skromna sredstva in z njimi skorajda čudežno obnavljali dediščino, ki je že sedemsto let kljubovala zobu časa. Tako je velenjski grad tudi v Sloveniji postal sinonim uspešne obnove gradu, čeprav je bila navezana le na skromen kulturniški dinar.
Istočasno je vsa leta, ki jih je prebil na velenjskem gradu, Božo Mohorko bil tudi trdo bitko s svojo boleznijo. Ni odnehala, včasih zgrabila-bolj, včasih manj trdo, a pre-žala je za vratom, bolj ali manj vedno. Neverjetno koliko energije je moral Božo vlagati, zato da jo je premagoval in hkrati opravljal še svoj zahteven poklic. Samo slutimo lahko kakšne potenciale bi lahko še razvil in koliko dela opravil, če ne bi bilo te stalne borbe z boleznijo. Nazadnje, po skoraj celem desetletju preživetem za grajskimi zidovi, je Božo moral popustiti. Stalne delovne obremenitve niso bile več zanj in odšel je v pokoj.
Vendar njegovo kulturniško srce ni moglo mirovati.
Ostal je nenadomestljiv sodelavec pri vseh nadaljnjih sanacijah gradu, ponovno pa se je z večjim žarom posvetil slikanju pa tudi kiparstvu. Sodeloval je s šaleškimi likovnimi ustvarjalci, z akademskim kiparjem Cirilom Cesarjem je ure in ure prebil ob restavriranju njegovih kipov, pa tudi lepo število akvarelov je naslikal. Potem mu je v zadnjem letu bolezen zadala nove udarce, barve so zbledele, zamenjala jih je sivina, ki je Božu — slikarju vzela še zadnje trohice upanja in moči za upiranje. Vid so mu zdravniki še lahko vrnili upanja in zdravja pa ne več.
Tako nas je mnogo prezgodaj, star komaj sedeminpetdeset let zapustil Božo^ Mohorko. Veliko je storil za umetnost, kulturo, izučil in razkrival je celim generacijam svet umetnosti, pa tudi znanosti in tehnike, še več pa bi lahko storil s nerazkritimi in nerazvitimi talenti v slikarstvu in akvarelu, če bi mu bila usoda bolj mila. Vendar je tudi v svojem kratkem življenju, ki je bilo vsaj zadnji dve desetletji tudi zaznamovano z boleznijo, storil veliko lepega in dobrega. Veliko je takega, kar bo ostalo zapisano v spominih sodelavcev, ki se ga bodo spominjali kot izrednega kolega, dobrega sodelavca, ki ni znal povzdigniti glasu in je za vsakega našel ljubeznivo besedo. Še več je Božo zapustil trajnega, tistega kar ostane za človekom.
Tu so njegove slike, (njegova Ptujska gora in njegov velenjski grad, dve njegovi ljubezni sta najpogostejši motiv) in nenazadnje je spomenik njegovega dela velenjski grad s svojo prenovljeno podobo, ki je nastajala celo desetletje predvsem po njegovi zaslugi.
Jože Hudales
Jftstog
Stoletnemu jastogu so svetovali naj se odpravi v tujino kjer poznajo napitek za še višjo starost. Dvignil je potni nalog in dnevnice ter krenil tujim vodam naproti. Ko je najmanj pričakoval, se je ujel v mrežo in se kaj hitro znašel v kuhinji bližnjega hotela. Moral bi vedeti, da tudi v tujini obstajajo krožniki za naivne jastoge.
Molj
Živali so se zbrale na sestanku in za zapisnikarja izbrale molja. Molj pa je namesto, da bi pisal zapisnik, vrtal luknjo za luknjo in počasi pojedel knjigo zapisnikov.
Nauk: nikoli ne izberite za zapisnikarja tistega, katerega stvarnost temelji na luknjah.
Koleda gre v Anglijo
5., 6., in 7. aprila bo v južnozahodnem angleškem mestu Neath srečanje partnerskih mest iz Jugoslavije, Holandske, Italije in Avstrije-
Na srečanju kulture navedenih mest bo sodelovala tudi Šaleška folklorna skupina Koleda.
V začetku aprila se bo odpravila tja s 47 plesalci. Tam bo pripravila dva samostojna celovečerna nastopa in enega z orkestrom iz Nemčije in Holandske.
ŠFS Koleda je že doslej objadrala skoraj ves svet. Pred leti je uspešno zastopala naše barve tudi v Združenih državah Amerike. Folklorna skupina sodi med najkvalitetnejše skupine v velenjski občini. To dosega z dobrim strokovnim vodstvom in redno vadbo. Tudi v Veliki Britaniji bo dokazala, da je vredna takega zaupanja.
Viš

Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je
• • «
29. marca
Leta 1966
Tega leta je Šaleški rudar praznoval že drugo letnico svojega izhajanja in je vse bolj postajal nujno berilo prebivalcev velenjske občine. Velenje je takrat bil kraj v polnem zagonu, kar se tudi pozna v prispevkih. Udarni prispevek v Rudarju je bil posvečen urejanju oziroma vzdrževanju mesta, problem, ki pa je mnogo bolj zaposloval Velenjčane kot je urejenost mesta pa so bili krediti, ki jih je ob koncu preteklega 1965. leta podelil stanovanjski sklad. Na plan so namreč prišle govorice, da je stanovanjski sklad razdelil nekaterim koristnikom večmilijon-ske kredite »pod tako ugodnimi pogoji, po katerih jih drugi občani nikakor ne bi mogli dobiti.« Kljub javno postavljenim vprašanjem javnost ni dobila odgovora ne od upravnega odbora sklada, niti na zasedanju občinske skupščine niti v poročilu o delu, ki je bilo objavljeno v Rudarju. Kljub temu pa se je nedvoumno izkazalo, da je upravni odbor sklada razdelil 63 000 000 starih dinarjev »osebam z dobrimi stanovanjskimi pogoji in nadpovprečnimi osebnimi dohodki prav v času, ko so se pogoji za dodeljevanje kreditov za stanovanjsko gradnjo izredno poslabšali. 1. januarja 1966 je prenehal veljati zakon o financiranju gradnje stanovanj.« Komentar uredniškega odbora Šaleškega rudarja je bil naslednji: »Občani naše občine so doslej že neštetokrat pokazali svojo visoko politično zavest. Če sedaj skoraj soglasno zahtevajo od občinske skupščine in občinskih družbeno političnih organizacij, da se poprej navedena delitev sredstev stanovanjskega sklada razveljavi, iniciatorje delitve pa pokličejo na odgovornost, potem bi bilo prav, da bi pristojni organi te zahteve upoštevali in s tem dokazali, da besede izrečene na zadnjem plenumu CK ZKJ o odgovornosti nosilcev javnih funkcij niso naletele na brezplodna tla.«
Kljub arhaično-boijševističnem besedoslovju komentarja je potrebno poudariti, da je za tak komentar bila in je še vedno potrebna velika doza državljanskega poguma, ter da si lahko še danes le želimo tako korajžnega komentarja.
Drugi članek, ki bi ga želel predstaviti, pa je poročilo o poslovanju knjižnice. V letu 1965 je knjižnica nabavila le eno tretjino planiranih novitet, oziroma 588 knjig in revij, medtem ko je leto poprej bilo kupljenih 1982 knjig in revij. Knjižnica je razpolagala z 11.401 izvodom knjig, revij in časopisov. Obiskalo pa jo je 1357 bralcev, ki so si v celem letu izposodili 10.460 knjig. Med obiskovalci je bilo 53 % mladine, 11 % delavcev, 4 % kmetov, 17 % nameščencev, ter 8 % gospodinj in upokojencev. Tedensko je bila knjižnica odprta 33 ur, v poletnih mesecih pa je bila povsem zaprta. Poslovala je v prostorih delavske univerze in bila tudi brez lastnih osnovnih sredstev, ki so bila vsa last DU. V poročilu ugotavljajo, da jim predvsem manjka čitalnica. Kot načrt pa so si zadali, da bi se naj knjižnica razvila v študijsko knjižnico, kjer bi se zbiral ves tisk, s področja naše občine, enako pa tudi dela avtorjev, ki so tu rojeni. »Takšna pokrajinska študijska knjižnica... naj bi pripomogla k temu, da bi se vzporedno s hitrim industrijskim razvojem razvijala tudi kulturna področja naše občine.« Z drugimi besedami, postavili so si cilje, ki se šele v zadnjem času uresničujejo.
Pretekli teden so v razkošnih prostorih muzeja Mimara v Zagrebu odprli razstavo MOJE PRVO BERILO, s katero so počastili letošnje mednarodno leto opismenjevanja po svetu.
Razstavo sta pripravila Muzej Mimara in Mednarodni kulturni center iz Zagreba. Na razstavi je okoli 800 prvih beril iz 117 držav in v 143 jezikih, vse iz zbirke Marjana Marinška iz Velenja.
Otvoritve se je udeležila tudi delegacija Kulturnega centra Ivan Napotnik, kjer je bila prva taka razstava. Do danes je razstava potovala še v 12 mest, med njimi tudi v Cankarjev dom v Ljubljano, sarajevsko Skenderijo in v angleški Cambridge.
A. M.
Slika je kot reka, ki te c
Tradicionalna »Rudarska likovna kolonija«, katere pokrovitelj je že vsa leta REK Velenje, bo letos zakoračila v drugo desetletje svojega obstoja.
V vseh teh (desetih) letih je nastala kolekcija del, ki so bila na predlog strokovnih žirij izbrana za stalno zbirko pokrovitelja in kma-
Božu Mohorku v slovo
Grem na tekmo
Bosna:Velenje 22:20 (11:11)
Kar 13 zadetkov Zidarjeve
VELENJE: Lakič, Misaljevič 2, Golic, Topič 4, Zidar 13, Katic, Oder, Vičič 1, Delie, Ikič, Hrast.
Velenjčanke so tesno izgubile na gostovanju v Bosanskem brodu. V prvem polčasu so bile precej boljše in vodile vse do zadnjih minut pred odmorom, ko je domačinkam uspelo izenačiti. V nadaljevanju so imele igralke Bosne vseskozi tesno prednost, boj za točke je trajal vse do zadnjih minut, takrat pa so imele domačinke precej več športne sreče in zmagale.
Zaradi nasto>a Velenjčank v polfinalu tekmovanja za jugoslovanski pokal bo srečanje prihodnjega kola s Kranjem v Rdeči dvorani 11. aprila.
Iskra:Šoštanj 33:24 (15:10)
Kljub porazu navdušili
ŠOŠTANJ: Gradišnik, Čater 6, Krejan 2, R a niša k 1, Rozman 3, Plaskan 2, Požun, Žolger 3, Lesjak, Vrečar 2, Voglar 5, Vajdl.
Rokometaši Šoštanja so tokrat gostovali v Bugojnu pri domači Iskri, kije ena najbolj ogroženih ekip v spodnjem delu lestvice. Gostitelji v nadaljevanju prvenstva igrajo kot prerojeni in še vedno upajo na obstanek, Šoštanjčani pa so še vedno trdno na četrtem mestu. Gledalci so videli izredno privlačno tekmo, v kateri so na trenutke navduševali zlasti gostje, kar pa je bilo premalo za ugodnejši izzid. V naslednjem kolu bodo rokometaši Šoštanja gostili predzadnjo ekipo Če-lika.
Pionirke Velenja republiške prvakinje
V nedeljo je bit v Titovem Velenju sklepni del republiškega prvenstva za pionirke, na katerem so po predtekmovanjih nastopile ekipe Kranja, Olimpije in Velenja. Domačinke so bile daleč najboljše, o čemer pričata dve visoki zmagi, pa tudi dejstvo, da je bila najboljša igralka Barbara Hudej, najboljša strelka Mirica Jan in najboljša vra-tarka Vesna Matic, vse iz Velenja. Nastopile so: Matič, Cepin, Bokur, Tamše, Ferfolja, Cater, Andrič, Žnidar, Hudej, Jan, Rakarič in Vato-vič.
Rezultati: Olimpija:Velenje 7:16, 01impija:Kranj 10:10 in Vele-nje.Kranj 25:9; vrstni red: 1. Velenje, 2. Olimpija, 3. Krani.
Rudar:Stol Virtus 1:0 (1:0)
Srečanje zapravljenih priložnosti
Nogometaši Rudarja so rezul-tatsko uspešno začeli spomladanski del prvenstva. Najmanjša monta zmaga pa ne odraža njihove velike premoči proti nasprotniku iz Duplice. Ob deževnem vremenu in na zelo razmočenem igrišču, zaradi česar so bile razmere za igro zelo težke, so domači začeli zelo zavzeto in že v 6. minuti napovedali zmago. Po prekršku nad Zirdumom so izvedli akcijo, iz katere je v nedeljo zelo dobri Romih zatresel nasprotnikovo mrežo. Žal, je bil to edini zadetek, čeprav je bilo priložnosti za visok rezultat zvrhano mero.
Reči pa je treba, da »rudarji« tudi niso imeli sreče. V 12. minuti se je Cviklnova žoga dobila od
vratnice, v zadnjih 15, 20 minutah pa skorajda nismo mogli sproti šteti priložnosti, ki so si jih ustvarjali pred vrati gostov. Našteli jih bomo le nekaj: v 76. minuti je Pranjič za las zgrešil vrata, v 80. je bil Kovač sam pred vratarjem, nekaj minut za tem je Badžanovič s kota zadel vratni-co, pa spet takoj za tem je Golač imel stoodstotno priložnost, vendar se je žoga ustavila v blatu pred vratno črto, v 55. minuti se je Zirdumova žog aodbila od vratnice, v 87. minuti je Cvikl izvedel solo akcijo, vendar je bil vratar uspešen. Skratka, glede na vremenske razmere so gledalci — žal, se jih ni zbralo niti 100, videli zanimivo prvenstveno srečanje.
V zvezi z igriščem še to : V nedeljo so glavno Rudarjevo igrišče precej poškodovali že mladinci v predtekmi, zato članom ni bilo, kot smo že zapisali, lahko igrati v blatu. Verjetno bi bilo dobro, da bi v prihodnje predtekme ob takšnih vremenskih razmerah igrali na pomožnem igrišču, ki so ga medtem uredili in usposobili za prvenstvene tekme.
(ros)
Rudar (Tr):Elkroj 2:2 (2:0)
Presenetljiva točka
ELKROJ: Janko, Gostečnik, Žurej, Grobelšek, Maglica, Božiče-vič, Remic, Hren, Da. Ermenc (Janežič), Delameja (Salihovič), Dr. Er-menc.
STRELCI: 1:0 - Holešek (9), 2:0 - Agatič (37), 2:1 - Žurej (59), 2:2 - Žurej (68).
Igralci Elkroja so se v prvem kolu pomladanskega dela prvenstva z gostovanja v Trbovljah dokaj nepričakovano vrnili s točko. V prvem polčasu so bili gostitelji izrazito boljši in so hitro povedli, v drugem pa so se zadovoljili z vodstvom 2:0 in pobudo so prevzeli gostje iz Mozirja. Plod boljše igre sta bila dva zadetka Žureja in na koncu tudi točka. V nedeljo se bodo nogometaši Elkroja v Mozirju sestali v sa-vinjsko-šaleškem derbiju z velenjskim Rudarjem.
Železničar:Era Šmartno 3:2 (1:0)
Premalo sreče v zadnjih minutah
ERA ŠMARTNO: Magrič, Drofelnik (Oprčkal), Fajdiga, Podvratnik, Radivojevič, Oblak, Kopušar (Huslija), Centrih, Laznik, Korber, Vuletič.
STRELCI: 1:0 - Brecel (37), 2:0 - Brecel (52), 3:0 - Habuš (62), 3:1 Vuletič (64), 3:2 - Korber (6).
Šmarčani so imeli na gostovanju pri Železničarju v Mariboru kanček premalo športne sreče. Gostitelji so bili boljši v prvem polčasu, ki so ga dobili z 1:0, pa vse do 62. minute, ko so vodili že s 3:0. Zadovoljni z visokim vodstvom so nato popustili, kar so izrabili gostje in v dveh minutah zmanjšali na 3:2. Tudi vse do zadnje minute so oblegali domača vrata, gostiteljem pa se je vendarle posrečilo vzdržati hud pritisk in zmagati. V nedeljo bo v Šmartnem savinjski derbi. Domačini nujno potrebujejo točki v boju za obstanek v ligi, igralci Kla-divarja iz Celja pa v boju za prvo mesto in vrnitev v slovensko ligo.
A. P.
Topolšica :Šempeter 3:2
Tekma preobratov
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Medved, Mihaljinec, Sevčni-kar, Kngonič, Perfeta, Jerončič, Araus.
Odbojkarji Topolšice so v savinjsko-šaleškem derbiju komajda zmagali po petih nizih. Premagali so ekipo Šempetra s 3:2 (- 14 2 -12,0, 10). Gostje so dvakrat vodili, nato pa so se domačini vendarle zbrali in četrti niz dobili celo brez izgubljene točke. V soboto bodo gostovali pri predzadnji Izoli.
Topolšica Kajuh: Koper Cimos 1:3
Gostje premočne
TOPOLŠICA-KAJUH: N. in J. Stevančevič, M. in D. Türk, I. in M. Hojak, Čelofiga, Goltnik, Godec, Kavnik, Koren, Pirtovšek.
Gostje iz Kopra, ki so skupaj s Celjem z veliko prednostjo na vrhu lestvice, so bile premočne za gostiteljice. Srečanje je bilo izenačeno le v prvih dveh nizih, nato pa so se Koprčanke razigrale in zanesljivo zmagale s 3:1 (5, - 11, 2, 6). V prihodnjem kolu se bodo odboj-karice Topolšice-Kajuha v Kranju sestale z zadnjim Triglavom.
Krim:Ljubno GLIN 3:2 Dober odpor v Ljubljani
LJUBNO GLIN: Skok, Jeraj, Donko, Detmar, Venek, D. in O. Jezernik, Rifelj, Košica.
Ljubenke so gostovale v Ljubljani in prva dva niza proti Krimu gladko izgubile. Nato so domačinke zaigrale z mlajšimi igralkami in gostjam je uspelo izenačiti. V odločilnem petem nizu je prva postava Krima spet zanesljivo zmagala in tekmo dobila s 3:2 (8,3, — 1, — 14, 6). Ljubenke bodo v naslednjem kolu doma igrale s predzadnjim Partizanom iz Kamnice.
Nova Gorica:Elektra 96:73 (47:34)
Odločitev v zadnjem kolu
ELEKTRA: Podpečan, Mrzel 16, Bogataj, Ocepek, Pašič, Dumbu-ya 3, Mlinšek 4, Lipnik 13, Kitak 9, Brešar, Plešej 3, Tomic 26.
Košarkarjev Elektre v Novi Gorici ni bilo prepoznati. Proti povprečni ekipi Nove Gorice so zaigrali nepovezano, domačinom pa je uspevalo pravzaprav vse. Srečanje je bilo enakovredno le do sredine prvega polčasa, nato pa so pobudo prevzeli domačini in zasluženo visoko zmagali. Zadnjo tekmo končnice prvenstva bodo igralci Elektre odigrali doma v petek, 30. marca, ob 19. uri v telovadnici Solidarnosti v Šoštanju. V I. SKL se bodo zanesljivo uvrstili, če premagajo zadnje-uvrščeno ekipo Trebnjega, saj se bosta v zadnjem kolu pomerila njihova neposredna tekmeca Bistrica in Idrija. Na tekmo seveda vabijo vse ljubitelje košarke, da bi skupaj proslavili tako dolgo pričakovano napredovanje, v primeru zmage seveda.
Vrstni red: Elektra, Bistrica, Idrija po 15, Šentjur 14, N. Gorica 12 in Trebnje 10.
B. S.
Soštanjske pionirke prvakinje
Pred nedavnim je bilo v Šoštanju območno prvenstvo šolskih športnih društev v odbojki za starejše pionirke. Rezultati: FrankolovoMozirje 2:0, Kajuh :Braslovče 2:1, Kajuh :Mozirje 2:0, Frankolovo:Bra-slovče 0:2, Mozirje:Braslovče 1:2, Kajuh:Frankolovo 2:1. Vrstni red: 1. Kajuh, 2. Braslovče, 3. Frankolovo, 3. Mozirje.
Sah
Uspeh Vrtačnika in Pungartnika
V soboto je bilo na Okroglem pri Kranju republiško mladinsko šahovsko prvenstvo za slepe in slabovidne. Prvenstva sta se udeležila tudi Viki Vrtačnik in Franc Pungartnik, ki sta osvojila drugo in tretje mesto ter si s tem priborila tudi pravico nastopa na državnem prvenstvu
V. V.
Mali nogomet
Sklepni del občinske lige
Občinska liga v malem nogometu, ki jo organizira ZTKO občine Velenje, bo sklenjena v soboto in nedeljo. V končnico tekmovanja so se uvrstile iz prve skupine ekipe KMN Titovo Velenje, Mušketirji in Gorica — Super Li, iz skupine B pa Cigler, Lipov list in M 4.
Tečaj za voditelje čolnov
ZTKO občine Velenje bo v aprilu in maju organizirala tečaj za voditelje čolnov. Teoretična predavanja bodo v Titovem Velenju, praktični izpit pa bo 12. maja v luški kapitaniji v Sisku. Kandidati morajo biti starejši od 16 let, prijavite se lahko do 10. aprila na sedežu ZTKO na Foitovi 2, prijaviti pa se mora najmanj 20 kandidatov.
Plavalni klub Velenje
Memorial Boštjana Mariniča
Plavalni klub Velenje bo organiziral v četrtek, S. aprila s pričet-kom ob 16. uri v zimskem bazenu v Titovem Velenju tretji memorial Bo-štajana Mariniča. K sodelovanju vabijo učence prvih, drugih in tretjih razredov osnovnih šol, pomerili pa se bodo lahko v kravlju na 50 metrov in v štafeti štirikrat po 50 metrov (prosto). Prijave bodo zbirali pol ure pred pričetkom tekmovanja.
EIkroj:Rudar
prvenstvena tekma SNL nedelja, 1. aprila
Igrišče Elkroja v Mozirju
ERA Šmartno :Ingrad-Kladivar
prvenstvena tekma območne SNL
nedelja, 1. aprila
Igrišče ERE Šmartnega
Elektra :Trebinje
Tekma zadnjega kola kvalifikacij za uvrstitev v 1. SKL
petek, 30. marca, ob 19. uri
telovadnica Solidarnosti v Šoštanju
Športni ples
Krajcer-Sulek prvaka Jugoslavije
V nedeljo, 25. marca, je bilo v ljubljanski dvorani Tivoli državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih, na katerem se je v petih starostnih kategorijah pomerilo 105 plesnih parov iz vseh jugoslovanskih plesnih klubov. Lanska državna prvaka v pionirski kategoriji Matej Krajcer in Mirjan Šulek (na sliki) sta r starostni kategoriji mlajših mladincev ponovno dokazala, da nimata pravega tekmeca, saj sta zmagala v vseh petih latinsko-ameriških plesih. Velenjski plesalci so se tudi sicer zelo dobro uvrstili, saj sta se kar dva para uvrstila med 6 najboljših v mladinski skupini od 12. do 16. leta, pri starejših mladincih pa se je v finale uvrstil en velenjski par.
Rezultati — ml. mladinci: 1. Krajcer—Šulek; mladinci: 4. Krajcer—Šulek, 6. Uplaznik—Ževart, 8. Alt—Sunarič, 12. Berlak—Cer-nelč; st. mladinci: 5. Oštir—Žist. Ob tem velja dodati, da pravila dovoljujejo nastop v dveh starostnih kategorijah, zato so nekateri velenjski pari nastopili tudi v višji starostni kategoriji. Ob paru Krajcer—Šulek sta bila to tudi Oštir—Zist, ki sta se v članski konkurenci uvrstila med 12 najboljših.
V. Šulek
Letovanje otrok na Debelem rtiču
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo organizirala tudi letos letovanje za predšolske in šolske otroke, tokrat v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Ljubljane center. Predšolski otroci bodo lahko letovali od 2. do 12. junija, šolarji pa od 31. julija do 10. avgusta ali pa od 10. do 20. avgusta.
Ekonomska cena letovanja znaša 1.506 dinarjev, vendar pa bo občinska zveza prijateljev mladine prispevala po 10 odstotkov, tako da bodo starši plačali največ po 1.356 dinar-
jev (največ bodo plačali tisti, ki do subvencij niso upravičeni — ki dosegajo na družinskega člana več kot 530,01 dinarja tudi letos je izdelala občinska zveza prijateljev mladine Velenje lestvico subvencioniranja cen letovanja za otroke). Povejmo še to, da bodo lahko starši poravnali stroške v dveh obrokih, prijave sprejemajo vsi vrtci in vse šole, prednost pa bodo imeli otroci iz socialno šibkejših družin in zdravstveno ogroženi. Pohitite s prijavami, saj jih zbirajo le do 30. marca.
Šoštanj :Čelik
prvenstvena tekma 2. ZRL
sobota, 31. 3. Rdeča dvorana
VELENJE:KRANJ
prvenstvena tekma 2. ZRL (preložena na 11. april)
MLADOST, GLASBA in PESEM
Vsi so mladi. Eni po letih, drugi po srcu. Skupaj so se našli povsem slučajno, čeprav so se že od prej poznali. Združujeta jih veselje do glasbe in petja. Pojejo vse, od tistih zimzelenih narodnih, do onih zabavnih, ki so novejšega datuma. Nimajo svojega imena, njihovo igranje in petje se ne more kosati s sedaj že legendarnimi Avseniki. Zavedajo se tudi, da ne bodo dosegli popularnosti, katero so imeli sedaj že zdavnaj pozabljeni Mladi upi.
Olga, Magda, Jure, Robi, David in Jože, slednji je tudi njihov vodja in učitelj, igrajo in pojejo iz osebnega zadovoljstva. Ker nimajo materialističnih teženj, ampak mladostno vedrino, naleti njihovo igranje pri poslušalcih na topel sprejem. Imeli so že več nastopov. Zadnjega, nadvse
uspešnega, na proslavi dneva žena pred polno dvorano doma krajanov v Šentilju, od koder so tudi doma. Torej pred domačim
občinstvom, za katerega pravijo, da so najbolj hvaležni poslušalci.
M. H.
INVESTITORJEM INDIVIDUALNIH GRADENJ
KAKO NADALJEVATI po III. gradbeni fazi? ESO Vam nudi rešitev:
—	projektiranje, doprojektiranje, svetovanje, dobava in montaža vseh:
—	elektroinstalacijskih del:
—	gradbene instalacije jakega toka
—	gradbene instalacije šibkega toka
—	strelovodne instalacije
—	izvajanje meritev
—	individualne in skupinske TV naprave
—	strojnoinstalacijskih del:
—	vodovod
—	toplovod
—	prezračevanje
—	plinske instalacije
—	solarni sistemi in sistemi izkoriščanja odpadnih toplot
—	krovskokleparska ter izolaterska dela
—	ključavničarska dela in vse vrste konstrukcij
Vse z OBROČNIM odplačevanjem!
Podrobnejše informacije dobite v prodajni službi montažne dejavnosti REK Eiektrostrojna oprema Titovo Velenje telefon: (063) 855-417, 856-288, 856-832 telex: 33898 ESO TV YU / telefax (063) 855-690
gorenje«
Lesna industrija n. sol. o.
63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin
Izkoristimo podstrešja bt-Vdahnimo jim strešna ^^ okna Gorenje - Glin
izdelana iz visokokakovostnega impregniranega smrekovega lesa s termoizolacijskim steklom in trajnoobstoječimi tesnili z zunanjo zaščitno prevleko iz aluminijaste pločevine s štiridelno obrobo
Strešna okna so vam na voljo v vseh razstavnoprodajnih centrih Gorenje in v trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji.
Obiščite nas!
DdrabnAtraiVdaije
organizira
predavaš je
to*. SLAVKA ZGONCA u
VZGOJA IN VARSTVO OKRASNIH RASTLIN

(sobath, okenskih, ia grmovaic)
Predavanje z diapozitivi b» v torek, 10. aprila 1990 ob 16. ari v skupinski dvorani.
Vstopnino — 30 din boste poravnali ob prijavi v tajništvu delavske univerze Velenje. Prijave gpwjnaniwo do zased-be dvorane. teL 853-576
FRIZERSTVO, SAVNA IN
MASAŽA
Jožica Petrak
i Šalek 90, Titovo Velenje Tel.: 063/852-446
Skrbite za zdravje in lepoto? Obiščite savno, privoščite si masažo io še novo pričesko!
V salonu Jožice Petrak, ki vam sporoča, da vam od 1. aprila dalje odpira vrata vsak dan od 630 do 10. ure in od 16. do 20. ure,
vsako soboto pa od 9. do 13. ure.
Po želji se lahko naročite tudi po telefonu 852-446.
TAKOJ ZAPOSLIMO SAMOSTOJNO FRIZERKO! Pridite osebno ali pokličite!
GALERIJA
Prodo/o olinrh slik. grafik in Skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodata plošč m kaset klasične glasbe Prodata likovnih monografij plakatov in razglednic Založniška de/avnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini
GAUBUA KOtAR. SOiSKA UUCA ž. &2380«Ovati QMCfC -HJGOSMVW. TEHFON ItliTIcUZ-M OU
,GREBS*
sTOfurve
Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec-, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah:
—	široka izbira krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracija sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žamih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
JOŽE STRAHOVNIK POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečerjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261
Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo.
«nnnnnfWlfliWUilWWMWWtJUUUrjü
MALOPRODAJA
sporoča
novi odpiralni čas trgovin
od 2. aprila dalje
VEČINA TRGOVIN
OD 8. DO 19. URE
TRŽNICA - PRESKRBO-
VALNICA
OD 7. DO 19. URE
PRIPOROČA SE ERA MA LOPRODAJA
ßisfro £
Zeleni Velenje obveščamo, da smo vata aa razpolago med 10. hi 13. Bro v prostorih Kulturnega doma, Titov trg 4, III. nadstropje soba 80.
Informacije po telefonu 853-574.
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 29. marca — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Zupančič in dr. Pirtovšek
Petek, 30. marca — dopoldan dr. Smonkar, popoldan dr. D. Vrabič, nočni dr. Pečnik in dr. Janežič
Soboto, 31. marca in nedeljo, 1. aprila — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Pirtovšek in dr. Kikec
Ponedeljek, 2. aprila — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Grošelj in dr. Bezlaj
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 1. aprila je dežurna zobozdravnica dr. Ivana Jevšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 30. marca do 6. aprila je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, telefon: 857-875.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju:
Do 1. aprila je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, telefon: 840-112.
Od 2. aprila do 8. aprila je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179.
Gibanje prebivalstva občine Velenje
Poroki: Bojan Lajlar, roj. 1963, dipl. inženir iz Titovega Velenja in Vlasta Goršek, roj. 1963, dipl. pravnica iz Titovega Velenja, Franc Karlič, roj. 1959, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja in Irena Kramer, roj. 1957, natakarica iz Titovega Velenja.
Občina Mozirje: Gorazd Bar-tol, 1967, iz Ljubljane, pomorski oficir in Mojca Mičin, 1969, študentka z Ljubnega ob Savinji.
Smrti: Jožef Božiček, kmetovalec iz Trebč 19, roj. 1924, Alojzij Oštir, upokojenec iz Saleka 18, roj. 1925, Amalija Goltinik, upokojenec iz Šoštanja, Prešernov trg št. 12, roj. 1906, Adolf Železinger, upokojenec iz Titovega Velenja, Župančičeva ul. št. 15, roj. 1921, Terezija Cirej, upokojenka iz Radmiija št. 26, roj.
1913,	Marija Ana Kovač, medicinska sestra iz Celja, Pucova 5, roj. 1941, Jože Jelene, kmetovalec iz Lože 3, roj. 1919, Pavel Ro-gel, delavec iz Velikega vrha 24, roj. 1937, Stanislav Krevzel, upokojenec iz Šmartnega ob Paki 90, roj. 1927.
Občina Mozirje: Leopold Pečnik, 1909, upokojenec iz Ljubije 76, Marija Podvratnik, 1927, gospodinja z Brezij 10, Veronika Hren, 1906, socialna podpiranka iz Kokarij 16, Franc Govek,
1914.	upokojenec z Okonine 19.
ČETRTEK
29. marec
TV LJUBLJANA 1
8.55 Video strani
9.05 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Indijanske legende: Negmuvezuk, 10. del 9.30 Šolska TV: Pota odraščanja:
Ljubezen pri sedemnajstih 10.00 Estetska vzgoja — Biseri
Brinjščice 10.30 Mozaik, ponovitev — Alpe Jadran
11.00 Video strani
14.50 Video strani
15.00 Žarišče, ponovitev
15.30 Khan, ameriška nanizanka, 4.
del, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tv mozaik — Alpe Jadran, ponovitev
17.20 Šolska TV, ponovitev — Pota odraščanja: Ljubezen pri sedemnajstih 17.50 Estetska vzgoja — Biseri
Brinjščice 18.20 Spored za otroke in mlade —
Ciciban, dober dan: Žička 18.50 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 P. Wheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka, 4. del 21.00 Tednik 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma : Prestop 23.55 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.50 Regionalni programi, TV Ljubljana — Studio Ljubljana 19.00 Alo, alo, humoristična nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Življenje je stavilo na zeleno, poljudnoznanstvena oddaja. 21.15 Plesni nokturno — Mojmir Lasan 21.30 Izziv, potopisna reportaža. 21.50 Večerni gost — pogovor z Melito Vovk. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Tudi letos, izobraževatna oddaja. 17.50 Družba Pere Kvrgice, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje 19.20 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Politični magazin. 21.00 Kvizkoteka. 22.30 tv dnevnik. 22.50 Šport danes. 22.55 Noč z vami, nočni spored. 1.00 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 16.00 Volitve 90: stranka Jugoslovanov, ponovitev. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik. 19.15 Split, košarka: Jugoplastika—Lech. 21.30 Tv mix. 21.40 Kolo sreče. 22.15 Volitve 90: Stranka demokratskih sprememb.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Nesrečni kvartet, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrien. 14.40 Ladja ljubezni. 15.30 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Duki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker, serija (William Shatner). 21.00 Vrnitev Jedija, ameriški znanstveno-fantastični film, 1983 (Mark Hamill, Harrison Ford). 23.20 Poročila. 23.30 Petek, trinajstega, serijska grozljivka.
RTL PLUS
6.00 Dragi striček Bili. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Sejem. 11.00 Explosiv. 11.45 Dr. M. Welby. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Hitchcock prikazuje. 16.30 Hulk, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. Marcus Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev, novih 35 nadaljevanj, 1973 (Lee Majors). 20.15 Dirty Dancing, ameriški film, 1987 (Patrick Swayze). 22.00 Ekstremisti, ameriški film, 1985 (Farrah Fawcett, James Russo). 23.35 Poročila. 23.45 Siesta, ameriški film, 1986 (Ellen Bar-kin. Gabriel Byrne).
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Svetovni šport. 11.00 Košarka. 13.00 Boks. 15.00 Snukerji. 16.00 Konjeništvo. 17.00 Košarka, za Koračev pokal. 19.00 Športne novice. 19.30 Trax. 20.00 Konjeništvo. 21.00 Košarka, prenos. 23.00 Nogomet. 0.00 Avstralski nogomet. 1.00 Snukerji.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Video moda. 8.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Mali minister, angleški film, 1943. 22.00 Poročila. 22.15 Korejski golf. 22.20 Kino klub: Mesto Abiiine, ameriški film, 1945 (Randolph Scott).
TOREK
3. april
30. marec
SOBOTA
31. marec
TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 I TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1
8.55 9.05
9.35
10.20 10.40
11.30 15.45 15.55 16.30 16.50 17.50 18.15
18.30
18.40
18.55 19.20 19.30 19.59 20.20
21.15
22.10 22.30 23.10
0.50
Video strani
Tv mozaik — Spored za otroke in mlade
Življenje je stavilo na zeleno, poljudnoznanstvena oddaja Izziv, potopisna reportaža P. Wheller: Bluebell, angleška nadaljevanka, 1. del, ponov. Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1
Mozaik, ponovitev — Tednik Škotski ansambel dud F. Puntar: Ku-ku: Čebibula, 5. del lutkovne igrice Poltrona expres, španska nanizanka, 2. del
Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 2. del
Risanka Dobro je vedeti Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Tajne službe, francoska do-kumetarna serija, 4. del J. E. Carré: Kotlar, krojač, vohun, vojak, 6., zadnji del angleške nadaljevanke Tv dnevnik 3 Oči kritike
Ciklus filmov Sama Peckin-paha — Pat Garret in Billy the Kid, ameriški film
Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.50 Regionalni programi, TV Ljubljana — Studio Maribor. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Tonija Verderberja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 I — '90 — oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Človek in glasba, ponovitev 6. dela. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni spored. 17.50 Recite mi kaj naj delam, dokumentarna nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 20.55 Domači show program. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Ob petkih, kulturni magazin. 23.00 Šport danes. 23.05 Noč z vami. nočnr spored. 1.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.30 Poročila. 15.35 Tv koledar 15.45 Razstava znanstvenih knjig. 16.00 Volitve 90: Stranka demokratskih sprememb, ponovitev. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Reke. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Oddaja tedna. 20.45 Tv mix. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Mojstri animacije. 22.30 Ciklus angleškega filma: Rad se te spominjam.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Verižna reakcija, znanstvenofantastični film, 1980. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters. 14.40 Ladja ljubezni. 16.05 High Chaparral, začetek ameriške vesternske serije, 1968 (Leif Erick-son). 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Davisov pokal iz Buenos Airesa — do 2.00.
RTL PLUS
6.00 Hitchcock prikazuje. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Dr. M. Welby. 11.45 Moški za šest milijonov dolarjev. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Zdravje. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy, serija. 17.10 Cena je vroča. 16.45 Tv butik. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Gemini Man, serija. 20.15 Dvoboj v Mehiki, ameriški vestem, 1970 (Kirk Douglas, Johnny Cash). 21.50 Poročila. 22.00 Nogomet. 23.00 Hangmen, ameriški akcijski film, 1986 (Rick Washburn). 0.35 Bruce Lei, hongkonški film, 1979.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto sport. 10.30 Trax. 11.00 Košarka. 13.00 Nogomet. 14.00 Avstralski nogomet. 15.00 Biljard. 16.00 Konjeništvo. 17.00 Košarka. 19.00 Gimnastika, Bercy. 20.00 Wrestling. 22.00 Motociklizem, Japonska. 23.00 Smučanje, pregled. 0.00 Trax. 0.30 Magazin za deskarje. 1.00 Biljard.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit studio International. 19.30 Poročila. 19.45 Time War. 20.00 Little River Band, koncert. 21.00 Underground U.S.A. 22.00 Poročila. 22.15 Blue Night. 23.15 Power Hour, glasba. 0.15 Poročila
8.20 Video strani
8.30 Izbor tedenske programske tvornosti — nemščina — Alles gute, 3. lekcija, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade —
Radovedni Taček: Biser 9.15 Lonček kuhaj: Fižolova torta 9.25 ZBIS: M. Golar: Jaše k nam
zeleni Jurij 9.35 Ciciban, dober dan: Žička 9.50 Miti in legende islamskih ljudstev, 9. del 10.05 F. Puntar: Ku-ku: Čebibula, 5.
del lutkovne igrice 10.20 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, 2. del 10.50 Ex libris, ponovitev 11.45 Večerni gost: Pogovor z
Melito Vovk 12.30 Oči kritike
13.10 Znani igralci — čarovniki,
ameriški show program 14.10 Video strani 14.20 Mladinski film 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Spored za otroke in mlade 16.55 Športni dogodek 18.35 Poslednja oaza, dokumentarna oddaja TV Beograd 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka, 11. del 23.15 Ostani taka kot si, angleški film
0.45 Video strani
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Titograd. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Filmske uspešnice — Znaj-«di se kakor veš in znaš, ameriški film. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB t
9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 10.30). 10.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1, informati-vno-revialna oddaja, nato Saga o For-sythih. 13.00 Televizijski družinski magazin. 15.05 Zgodba o princu Žabcu, ameriški film. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Maček pod čelado, ponovitev dramske nanizanke. 18.25 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja. 19.10 Sedmi čut. 19.20 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Alf, humoristična nanizanka. 20.50 Zvezda je rojena, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.45 Športna sobota. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Noč z vami, nočni spored. 1.15 Poročila.
TV ZAGREB 2
12.30 Tv koledar. 12.40 Svet tišine, oddaja za osebe s poškodovanim sluhom. 13.25 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 15.30 Kako biti skupaj, informativno-zabavna oddaja. 16.00 Zlati cekin, predstava za otroke. 17.25 Nogomet: Budučnost—Rad 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Utrip. 20.15 Glasbeni večer: Tekmovanje Glasbene mladine 21.45 Postojnska jama. 21.50 Tv felj-ton. 22.45 Tv mix. 22.50 Zgodbe Gra-hama Greena, filmska nanizanka 23.40 Kronika 37. festivala jugoslovanskega dokumentarnega in kratkome-tražnega filma.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Tenis, Davisov pokal, povzetek. 10.00 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Maneverski ples, nemška komedija. 12.50 Moda. 13.00 Kremenčkovi, Mister Ed, Naša mala farma. 14.45 Kuhajte. 14.55 Mali princ, angleški film, 1974 (Richard Kiley). 16.40 Novo v kinu. 17.05 Sanjske ceste: Maroko. 17.35 Poročila. 17.45 Tenis, Davisov pokal. 20.40 Poročila. 21.00 MacGru-der in Loud. 22.00 MacGyver. 22.50 Poročila. 23.00 Gangsterski šef New Yorka, ameriška kriminalka, 1974 (Tony Curtis). 0.45 Žar nasilja, ameriški film, 1969 (Lee J. Cobb, Lee Majors).
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.45 Otroški šov. 10.15 Promet. 10.30 Tv butik. 11.00 Bismarck, nemški zgodovinski film, 1940 (Paul Hartman). 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 Nurberška postelja, nemška kriminalna komedija, 1983 (Horst Janson). 16.00 Komando Leopard, nemški akcijski film, 1985 (Klaus Kinski). 17.45 Čudovita leta, serija. 18.15 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Pod vodo okrog sveta, ameriški znanstveno-fantastični film, 1966 (Lloyd Bridges). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Vročica poletne noči, nemška komedija, 1978 (Olivia Pascal, Klaus Kinski).
8.35 Video strani 8.45 Otroška matineja — Živ žav 9.40 Poltrona expres, 2. del španske nanizanke 9.50 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 2. del 10.05 I. Greer, Lepi upi, francoska
nadaljevanka, 9. del 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja, ponovitev 11.30 Videomeh 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Zamejci v Cankarjevem domu — Slovenci iz Porabja: Komu zvoni, ponovitev 14.10 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka, 13. del
14.55 Križkraž
16.30 Tv dnevnik 1
16.45 Zveza, ameriški film
18.00 Kavama
18.55 Risanka
19.05 Tv mernik
19.30 Tv dnevnik 2
20.05 G. Mihič: Balkan expres,
igrana serija, 2. del 21.00 Zdravo 22.20 Tv dnevnik 3 22.40 Khan, ameriška nanizanka, 5. del
TV LJUBLJANA 2
13.00 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo: Zdravje. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Biblija, angleška dokumentarna serija, 3. del. 20.50 Bančni rop, dokumentarna oddaja. 21.35 Satelitski programi — poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled.
TV ZAGREB 1
9.30 Poročila 9.35 Rakuni, risana nanizanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Mama Lucija, filmska nanizanka. 14.00 Poročila 14.05 Sestanek brez dnevnega reda. 16.00 Po dvatisočem, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.00 Orožnik proti marsovcem, francoski film. 18.45 Asterix, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramska nanizanka 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik.
TV ZAGREB 2
7.40 Tv koledar 7.50 Poročila. 7.55 Noč z vami. 10.00 Danes za jutri: Dovolite, da vprašamo. 13.00 Športno popoldne: Kajak na divjih vodah, posnetek, nogomet: Borac—Crvena zvezda, reportaža, košarka NBA—Liga, vaterpolo: Kotor—Jug. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Portreti svetovnih voditeljev: Margareth Thatcher. 20.55 Tv-mix. 21.10 Pisana nedelja, dokumentarni spored. 22.40 Argumenti 2.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.10 Mister Ed, Kremenčkovi. 9.00 Tenis, Davisov pokal v Buenos Airesu, povzetek. 9.50 Kuhajte. 10.00 Šport. 10.30 Ceste sveta. 11.00 Mali princ, angleški film. 12.30 Zgodovina komunikacij. 12.45 Nemška zgodovina: Rimska dediščina, ponovitev dokumentarca v 18 delih. 13.10 Prosti čas. 13.20 Naša mala farma, Glava, glavica. 14.35 Panika v New Yorku, ameriški film, 1953 (Paul Hubschmid). 15.50 Davisov pokal v Buenos Airesu, prenos. 19.45 Poročila. 20.00 Tisoč melodij, nemški glasbeni film.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.20 Moj mali poni, risani film. 11.05 Otroci pojejo. 12.00 Čudovita leta. 12.30 Tednik. 13.15 Moj oče vesoljec, serija. 13.35 Jetsonsi. 14.05 Dr. Who. 14.30 Nunzio, superman, ameriški film, 1978 (David Provai). 16.00 Seržanta generala Cu-sterja, italijansko-španski vojni film, 1965 (Franco Franchi). 17.45 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Salzburg. 20.15 Watusi, ameriški pustolovski film, 1958 (George Montgomery). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Sexy Folies. 1.00 Stipvisite.
EUROSPORT
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Trax. 11.00 Dvoranski nogomet, Bercy. 12.00 Tenis. 14.00 Rugby. 15.00 Tekma čolnov. 16.00 Konjeništvo, Švedska. 17.30 Slovo Pirmina Zurbriggena. 18.00 Horse box. 19.00 Masters golf. 20.00 Kolesarstvo. 21.00 Nogomet. 23.00 Golf, Havaji. 1.00 Kolesarstvo.
8.55 Video strani 9.05 Mozaik, ponovitev 9.05 Spored za otroke in mlade — G. Babič: Baš Čelik, lutkovna igrica TV Zagreb 9.20 Da ne bi bolelo: Zdravje 9.45 Žvegla, folklorna oddaja 10.05 Utrip 10.20 Zrcalo tedna 10.35 Tv mernik 10.50 Video strani 15.25 Video strani
15.35 Khan, ameriška nanizanka, 5. del
16.30 Tv dnevnik 1
16.45 Mozaik, ponovitev — Zdravo
18.10 Spored za otroke in mlade —
Radovedni Taček: Pes 18.20 Miti in legende islamskih ljudstev* Rustem in Sohrab 18.40 Sinjerepa račka, slovaška risanka 19.00 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Z. Ogresta: Navadna zgodba, drama TV Sarajevo 21.00 Volitve '90 — predvolilna
tribuna 21.30 Osmi dan 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Operne zgodbe, angleška
serija, 1. del 23.35 Khan, ameriška nanizanka,
6. del 0.25 Video strani
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.55 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska izobraževalna serija 19.30 Tv dnevnik 20.00 Glasbena parada Radenci '90, Big Band RTV Ljubljana. 20.20 Po sledeh napredka. 20.45 Sedma steza, športna oddaja. 21.00 Večer s Tomažem Domic-Ijem. 21.40 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja. 17.50 Naj bo red. nanizanka za otroke. 18.05 Pisanica, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Teledish. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Pokojnik, komedija Branislava Nušiča. 21.40 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 22.10 Dnevnik. 22.30 Šport danes. 22.35 Noč z vami. 0.40 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanje. 10.05 Kino novice. 10.30 Tisoč melodij, nemški glasbeni film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pixi Gospodinjstvo. 14.40 Ladja ljubezni. Happy Days. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Parfum, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Štiri dekleta iz Wachaua, avstrijski domovinski film, 1957 (Isa Günther). 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.20 Spiegel TV. 23.50 Človeška pošast, francoski film, 1938 (Jean Gabin, Simone Simon).
RTL PLUS
6.00 Moj oče vesoljec. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 11.00 Watusi, ameriški film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.40 Poročila. 16.00 Maske. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica, serija, 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.10 Air-wolf. serija (Jan Michel Vincent). 21.05 Ujtniki džungle, ameriški pustolovski film, 1953 (Jeff Chandler). 22.30 Pogovor s Helmutom Kohlom. 23.00 Poročila. 23.40 Magazin za moške. 0.15 Wrestling. 0.50 Airwolf.
EUROSPORT
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke (The D. J. Kat Show). 9.30 Menu. 10.00 Kolesarstvo. 11.00 Nogomet. 13.00 Rugby. 14.00 Odbojka (ž), Grand Slam. 15.00 Golf, Havaji. 17.00 Horse box. 18.00 Hokej. 20.00 Moto šport. 21.00 Športni pregled. 22.00 Boks: Duran-Leonard. 23.00 Hokej. 1.00 Snukerji.
8.55 9.05
9.30
10.35
11.05 11.20 12.00 14.55 15.05
15.35
16.30 16.45
17.50 17.50 18.00 19.00 19.20 19.30 20.05
21.50
22.45 23.05
Video strani
Tv mozaik — Zgodbe iz školjke, 14. oddaja
Šolska TV — Ko se korenin zavemo, 13. oddaja — Veš poet svoj dolg
Nemščina — Alles gute, 5. lekcija
Sedma steza, oddaja o športu Osmi dan Video strani Video strani
Nemščina — Alles gute, ponovitev 5. lekcije
Khan, ameriška nanizanka, 6. del, ponovitev Tv dnevnik 1
Mozaik, Šolska TV, ponovitev
Spored za otroke in mlade
Lonček, kuhaj
Periskop
Risanka
Dobro je vedeti
Tv dnevnik 2
Volitve *90 — soočenje strank
P. Hamilton: Zapeljivec, 4. del angleške nadaljevanke
Tv dnevnik 3
Khan, 7., zadnji del ameriške nanizanke
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.05 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 18.55 Naša pesem: Jugoslovanske zborovske slovesnosti Niš '88, 3 oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Bagdadski tatič, ameriški čb film. 22.45 Zabavni torek, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored, (do 12.35). 14.45
Poročila 14.55 Spregledali ste, poglejte 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Aktualna medicina, izobraževalna oddaja. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka. 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Vojne usode, filmska nanizanka. 21.10 Dialogi, kontaktni spored. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Šport danes. 23.05 Noč z vami. 01.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar. 16.00 Volitve 90: Hrvatska demokratska stranka, ponovitev. 17.00 Limačijada 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Okno, zabavna oddaja. 21.00 Tv mix. 21.10 Alpe-Jadran, dokumentarna reportaža. 21.40 Da bi prijetno minil čas, zabavna oddaja. 22.15 Volitve 90: Hrvatska stranka. 23.15 Festova premiere: Plavač, sovjetski film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Panika vNew Yorku, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Denar, Ladja ljubezni, Happy Days. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Cannon, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje, kviz. 20.30 Male pravdne ribe. 21.00 Drzni jockey, ameriška komedija, 1953 (Pat Crowley, Jerry Lewis). 22.40 Poročila. 22.50 Profesionalci, serija.
RTL PLUS
6.00 Maske. 6.25 Halo, Evropa .10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Zdravje. 11.25 Lepi in zdravi. 11.45 Ujetniki džungle, ameriški film. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara, 280 nadaljevanje. 14.13 Gospodarstvo. 16.00 Ultraman. 16.30 Bion-ska ženska. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider, serija. 20.15 Karate tiger, hongkonški akcijski film, 1986 (J. C. Van Damme). 21.55 Explosiv. 22.40 Poročila. 22.50 Veliko žretje, francosko-italijanski film, 1973 (Marcello Mastroianni). 1.00 Knight Rider.
SUPER CHANNEL
«»pro tmiiMti ■BWlflltt'MiJ EUROSPORT
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 13.30 Hello Austria. 14.00 Mix. 15.00 G. Vande-man. 15.30 E. R. F. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood, dokumentarec. 20.55 Veliko kolo, ameriški film, 1949. 22.30 Barnaby Jones.
7.00 Daybreak. 8.00 News. 8.15 Mediteranska kuhinja. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp, zlata doba televizije. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Potovanje v Indijo. 21.00 Divje življenje, dokumentarec. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.15 Divje življenje. 22.45 Tajska.
EESIZn
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Wrestling. 11.30 Goli. 12.00 Nogomet. 15.00 Regata v Oxfordu. 16.00 Konjeništvo, Götteborg. 17.00 Svetovni šport. 18.00 Wheels. 19.00 Magazin za deskarje. 19.30 Trax. 20.00 Nogomet. 22.00 Nočni boji. 23.00 Regata v Oxfordu. 1.00 TBA.
10.30 Infošov. 11.00 Obala moskitov, ameriški film, 1986. 13.30 Infošov. 14.00 Škandal v Palm Beachu, ameriški film, 1989. 16.00 Pika Nogavička, ameriški film, 1987. 17.35 Infošov. 18.00 Policijska akademija, ameriška komedija, 1987 (Steve Guttenberg). 20.00 Poročevalska vročica, ameriški film, 1981. 22.50 L'Atrracio, nemško-italijanski film, 1987. 23.50 Gola celica, angleški erotični film.
10.30 Infošov. 11.00 Železna zavesa, ameriški film, 1988. 13.30 infošov. 14.00 Karate Kid 1, ameriški mladinski film, 1983 (Ralph Macchio). 16.05 Železni hudič z Mekonga, avstralski film, 1983. 17.35 Infošov. 18.00 Oči Laure Mars, ameriški film, 1978 (Faye Dunaway). 20.00 Želim si, da bi bil tukaj, ameriški film, 1987. 21.35 Polnočni ekspres, ameriški film, 1977. (Brad Dawis). 23.35 Utrip, ameriški film, 1987.
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto šport. 11.00 Hokej. 13.00 Boks. 14.00 Odbojka (ž). 15.00 Rokomet, SP. 17.00 Študentska'košarka. 18.30 Goli. 19.00 ŠportnL pregled. 20.00 Masters golf. 21.00 Športni avtomobili. 22.00 Wrestling. 23.00 Košarka. 1.00 Biljard. 7.00 Daybreak. 8.00 News. 8.15 Videomoda. 8.45 Mix.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 News. 8.15 Videomoda. 8.45 Mix. 9.00 News. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp 20.00 Ultra šport, polo na ledu, St. Moritz, hitrostno drsanje. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 0.30 Blue Nihgt.
SREDA 4. april
TV LJUBLJANA 1
8.55 Video strani
9.05 Tv mozaik, Spored za otroke in mlade — K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka: Četrtkova cesta, 4. del 9.20 TV mozaik — Z. Ogresta: Navadna zgodba, drama TV Sa, tO.tO P. Hamilton: Zapeljivec, 4. del
angleške nadaljevanke 11.00 Video strani 15.25 Video strani
15.35 Khan, 7., zadnji del ameriške
nanizanke 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev — Bančni
rop, dokumentarna oddaja 17.30 Po sledeh napredka 18.00 Spored za otroke in mlade — M. Cerkovnik: Šola za pravljice
18.15 D. Gorinšek: Rdeča kapica, 2., zadnji del gledališke predstave SNG Maribor 18.45 Vrabček brez jezika, japonska
pravljica 19.00Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Priznanje,
francoski film 22.20 Tv dnevnik 3 22.40 Rock Kompas 23.25 Hunter, ameriška nadaljevanka, 1. del
TV LJUBLJANA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Mostovi. 19.00 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija, 1 del 19.30 Iv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Športna sreda. 21.50 Svet poroča 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45
Poročila. 14.55 Noč z vami, ponovitev nočnega sporeda 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Reči in stvari, izobraževalna oddaja 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke 18.15 Risanka 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka. 18.45 Modri spored morje, ljudje, obale. 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Teleki-no 22.45 Tv dnevnik 23.05 Šport danes 23.10 Noč z vami. nočni spored
TV ZAGREB 2
16.00 Volitve 90: Hrvatska stranka. 17.00 Limačijada 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Kar-lovca, Siska, Gospiča, Bjelovara in Va-raždina 19.30 Tv dnevnik 20.00 Športna sreda. 22.15 Volitve 90: Zveza socialistične mladine Hrvatske.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Štiri dekleta iz Wachaua, avstrijski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, Zdravje, Ladja ljubezni. Happy Days. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, serija. 17.35 Živali. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (Stacy Keach). 21.00 Nobenih problemov, zabavna igra, 1990. 22.45 Poročila. 22.55 Pod gladko kožo, italijanska kriminalka, 1959 (Claudia Cardinale).
RTL PLUS
6.00 Ultraman. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Ragazzi. 11.45 Usodno leto. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfiel-dova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Bogati in lepi, serija, 1987 (Judith Baldwin). 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs. 20.15 Bonnie in Clyde po italijansko, italijanska komedija, 1983 (Ornella Mutti). 22.00 Tv magazin. 22.30 Delo na črno, serija. 23.25 Poročila. 23.35 Tednik. 0.40 Viharji življenja, serija.

6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Košarka. 11.30 Goli. 12.00 Kriket. Jamajka. 13.00 Športni avtomobili. 14.00 Odbojka (ž). 15.00 SP v rokometu. 17.00 Košarka (ž). 19.00 Wheels. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Boks. 23.00 Pustolovščina.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 ITN News. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Evropski dokumentarec. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News. 22.45 Financial Times. 23.15 Der Spiegel.
TELECLUB
10.30 Infošov. 11.00 Lisi in general, švicarski film, 1986. 13.30 Infošov. 14.00 Upor v podzemlju, ameriški Olm, 1987 (Cheryl Ladd). 15.35 Tele-mix. 16.00 Deček, ki je znal leteti, ameriški film, 1986. 17.35 Infošov. 18.00 Škandal v Palm Beachu, ameriški film, 1989. 20.00 Somrak v Holly-woodu, ameriška satira, 1986 (Bruce Willis, James Garner). 21.45 Exsali-bur, angleški film, 1980. 0.10 Pošastna vojna, ameriški film, 1988.



MY FAIR LADY
V soboto 31. marca ob 6.00 bo izpred Rdeče dvorane odpeljal poseben avtobus na ogled operete »My fair lady« na Dunaju. Predstava bo ob 19.00 v dunajski Volksoper. Cena 315 din in vstopnica 120 ATS. Pohitite!
Naslednji obisk na Dunaju bo organiziran 16. junija. Na repertoarju bo opereta Johanna Straussa: Dunajska kri. Prijave že sprejemajo!
MOZARTOV ABONMA
V soboto, 7. aprila, ob 19.30, bo v dvorani glasbene šole koncert Komornega ansambla »Slovenicum«. Na sporedu so skladbe Chr. W. Gluck: Uvertura »Aleaste«; N. Piccinija: Uvertura k operi »La finte gemelle«; ter skladbi W. A. Mozarta: Les petit Riens in Koncert za flavto in harfo KV 299.
Solista bosta Mojca Zlobko in Aleš Kacjan. Dirigent bo Uroš Lajovic. Vstopnice 50 din. Za šolsko mladino popust.
Flora II
ZDRAVO!
Pred tednom dni ste lahko zasledili našo prvo izdajo glasbenega kotička. Upam, da vam skrivalnica »POP ZVEZDA« ni delala prevelikih težav.
Sicer pa kako čas hitro teče. Še pred sedmimi dnevi sem bil v Londonu na svetovnem prvenstvu Dee Jay-ev, sedaj pa sem zopet v Velenju. Kar težko se je navaditi na ta miren ritem življenja.
Kaj več o svetovnem prvenstvu bom napisal v posebni reportaži. Sedaj pa si poglejmo, kaj je novega na svetovni glasbeni sceni:
ANDREW RIDGELEY slabša
()l'i[)j'!)>»lju l>. J. UtiBljj IJf-iiuva
polovica znanega dueta WHAM pripravlja svoj veliki »come back« s prvo veliko ploščo iz katere je že prvi single SHAKE .. YO .. . MICHAEL JACKSON, je največji pop zaslužkar na svetu. Na dan zasluži natanko 109.000 angleških funtov ... YO .. . Skupina DEPEC-HE MODE je 19. marca izdala na tržišče svoj novi LP, ki nosi naslov VIOLATOR... YO . . . Pa si poglejmo kaj se dogaja pri PWL: PAT in MICK imata novi single Use it UP and weer it out, ki ga je nekoč prepevala skupina ODYSSEY ... YO .. . JASON DONOVAN prepeva novo sladko melodijo Hang on to your love počasi napreduje tudi SONJA z novim hitom Counting Every Minute ... YO... STOCK — AITKEN — WATERMAN, pa pravkar končujejo prve LP plošče SONIE in tria BIG FUN . YO . .. Začeli pa so snemati tudi novi LP J. DONOVANA, ter novi singlci za KYLIE in LON-NIE GORDON.
Toliko za danes, do naslednjega četrtka FREEDOM TO MUSIC!!!
Svetovno prvenstvo DEE JAY —
ov (Wembley Arena 20. 3. 90 London)
1.	mesto: David Fachler (ZRN)
2.	mesto: Francesco Zappala (Italia)
3.	mesto: D. J. Reckless (Velika Britanija)
MOZARTOV ABONMA
Komorni ansambel »Slovenicum«
7. aprila ob 19.30
Chr. W. Gluc, N. Piccini in
W. A. Mozart
dirigent: Uroš Lajovic
solista: Mojca Zlobko in
Aleš Kacjan
MOČ BARVE IN OBLIKE V GRAFIKAH LOJZETA LOGARJA
boste užili na otvoritvi razstave grafik Lojzeta Logarja. Predstavitev ustvarjalca bo v petek, 30. marca ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik. V spremljajočem glasbenem programu bosta nastopila glasbenika iz Zagreba : ADRIANA PREBJEŽIČ - flavta in ZORAN DUKIČ — kitara. Lojze Logarje bil rojen v Mežici, Akademijo za likovno umetnost je končal v Ljubljani, kjer tudi živi in dela kot svobodni umetnik.
Končal je tudi specialko za grafiko, s slednjo tehniko se bo predstavil v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik. Razstavil bo svoje sitotiske v katerih so krajinski motivi. Krajina je predstavljena predvsem v poletnih motivih in barvah. Umetnik opozarja na sestavine življenja, ki so zaradi človekovega izkoriščanja narave nenehno ogrožene, vendar mu uporno kljubujejo. V orna-mentalno dekorativnih in kolori-stičnih razsežnostih se nam odpirajo pogledi na ognjevito sintezo barv in elementov. V sitotisku, za katerega se je Logar odločil, pa je gotovo našel vse pogoje za razkošje barv, ki jih ponuja.
WORLD DANCE CHART
1.	Technotronic GetUp
2.	Madonna
Keep It Together
3.	Snap The Power
4.	Black Box
I Don't Know Anybody Else
5.	Janet Jackson Escapade
6.	Jamtronik
Another Day In Paradise
7.	Beats International Dub Be Good To Me
8.	49ers Touch Me
9.	Mantronix
Got To Have Your Love
10.	Lisa Stansfield Live Together
11.FPI	Project Back To My Roots
12.	Culture Beat Der Erdbeermund
13.	Guru Josh Infinity
14.	Digital Underground Humpty Dance
15.	Rob 'n' Raz Got To Get
16.	West Bam Hold Me Back
17.	Sinead O'Connor Nothing Compares 2 u
18.	Goss So What
19.	Mr Lee Get Busy
20.	Technotronic Move This
Compiled from Charts sapplied by 25 branches of DMC
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovaiov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450
PETEK, 30. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 1. APRILA: 11.00 Začetek sporeda-11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 2. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Vi in mi (oddaja v živo, predstavili bomo program ZSMS Liberalne stranke Velenje); 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 4. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (predstavniki občinske volilne komisije vam bodo povedali vse kar vas zanima v zvezi z bližnjimi volitvami — pogovor z njimi bo vodila Milena Krstič-Planinc, vprašanja pa boste lahko postavljali po telefonu 855-963); 18.00 Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo disko S).
1 1	M	hI	M	M	1 1	l 1	1	]
redni kino velenje
Četrtek, 29. 3. ob 18. uri DRAGULJ IZ NILA — ameriški, akcijski. Vloga: Michael Douglas.
Petek, 30. 3. ob 10., 18. in 20. uri, sobota, 31. 3. in nedelja, 14. 4. ob 18. in 20. uri DOVOLJENJE ZA UBIJANJE (JAMES BOND 007) — ameriški, akcijski. Vloga: Timothy Dalton.
Ponedeljek, 2. 4. ob 18. uri DRAGULJ IZ NILA — ameriški, akcijski. Vloga: Michael Douglas.
Ponedeljek, 2. 4. ob 10. uri ter torek in sreda, 3. in 4. 4. ob 18. in 20. uri NAD ZAKONOM — ameriški, kriminalni. Vloga: Steven Si-gal.
Sreda, 4. 4. ob 10. uri DRAGULJ IZ NILA — ameriški, akcijski. Vloga: Michael Douglas.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 29. 3. ob 20. uri ter nedelja, 1. 4. ob 22. uri ROSSEMA-RIE — ameriški, trda erotika. Vloga: Ilona Moesbach.
Petek, 30. 3., sobota, 31. 3. ob 22. uri ter ponedeljek, 2. 4. ob 20. uri BOJEVITI BIKINI — ameriški, trda erotika.
OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Sobota, 31. 3. ob 19. uri DOVOLJENJE ZA UBIJANJE (JAMES BOND 007) — ameriški, akcijski. Vloga: Timothy Dalton.
Nedelja, 1. 4. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: TARZAN IN SIRENE — ameriški (igra Johny Weissmüller).
Ponedeljek, 2. 4. ob 20. uri ZAPOSLENO DEKLE - ameriški, komedija. Vloga: Melanie Griffith, Harrison Ford.
kono Šoštanj
Sobota, 31. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: TARZAN IN SIRENE — ameriški.
Sobota, 31. 3. ob 20. uri NOČNI KINO: ROSSEMARIE — ameriški, trda erotika.
Nedelja, 1. 4. ob 18. uri NAD ZAKONOM - ameriški, akcijski. Ponedeljek, 2. 4. ob 19. uri DOVOLJENJE ZA UBIJANJE (JAMES BOND 007) — ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 30. 3. ob 19. uri INDIANA JONES III. DEL (ZADNJI KRIŽARSKI POHOD) - amer., avantur.
Nedelja, 1. 4. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: TARZAN IN SIRENE — ameriški.
Nedelja, 1. 4. ob 20. uri NOČNI KINO: ROSSEMARIE - ameriški, trda erotika.
Torek, 3. 4. ob 19. uri ZAPOSLENO DEKLE — ameriški, komedija.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO »DOM« MOZIRJE
29. 3. — OPERACIJA ŠIMPANZ, ameriški akcijski. 31. 3. in 1. 4. - ZMAJI ZA VEČNO, ameriški karate. 5. 4. - PRISMUKNJENI BOLNIČAR, ameriška komedija.
kino »jelka« nazarje
31. 3. in I. 4. — KRVOVODNE PTICE, ameriški znanstvenofantastični.
4. 4. — BEGUNCA V PASTI, francoska komedija.
kino »ljubno«
31. 3. in I. 4. — KRISTUS IZ NAZARETA (1. in 2. del), ameriški spektakl.
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
atm
Mick
«-
VAŠ OBVEŠČEVALEC
29. marca 1990
snurfotg&Mc
Tel. št.: 853 451 _855 450.
o
naš čas stran 15
inama
Namin kotiček
UGODEN NAKUP v veleblagovnici NAMA:
—	moške jakne »skaj«	1.185,40
—	bombažne majice — uvoz	59,90
—	moške pletenine ALMIRA	od 613,1 Odin dalje
—	ženske pletenine ALMIRA	od 494,60 din dalje
—	otroške pletenine in majice	od 38,50 din dalje
—	ženske spodnje hlače	od 27,80 din dalje
—	modne tkanine
za poletna oblačila	od 113,00 din dalje V samopostrežni prodajalni na oddelku delikates:
—	francoska salama Košaki	kg/din 41 ,40
—	posebna salama Košaki	kg/din 47,00
—	Mežiška klobasa KZ Dravograd	kg/din 39,10
—	dimljene krače KZ Dravograd	kg/din 43,50
—	Planiška KZ Dravograd	kg/din 85,70
—	mesninka kZ Dravograd	kg/din 41 ,80
In še delovni čas veleblagovnice Nama: vsak dan od 8.30 do 20. ure, ob petkih do 21. ure in vsako soboto od 8. do 13. ure.
Samopostrežna trgovina veleblagovnice Nama je 'odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob petkih do 21. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure.
Preskrba na Koroiki cesti je odprta vsak dan od 8. do 19., ob sobotah pa od 8. do 15. ure.
Ne pozabite, vsak petek vas vabijo na nakupovalne dneve do 21. ure! Presenečenja za kupce!!
TRISOBNO STANOVANJE NA GORICI menjam za dvosobno in pol. Prednost Kardeljev trg ali Šalek. ® v soboto od 10. do 12. ure 854-527, naslov pa je v uredništvu.
ZAZIDLJIVO PARCELO na
širšem območju Titovega Velenja kupim. ® 857-415, po 18. uri. PREKLICUJEM MESEČNO VOZOVNICO na relaciji Florjan—Gorenje na ime Stanislava Napotnik, št. 26151. NOVO OTROŠKO SOBO z dvema posteljama (Forma) ter novo trodelno in dvodelno omaro (garderobno) z drsnimi vrati prodam. ® 856-044. POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 430 TL, staro leto in pol prodam ali zamenjam za avto (doplačam). Mihael Vrčkovnik, Topolšica 156.
ZASTAVO 750 in R-4 prodam. Selo 24, Titovo Velenje. KUPIM GARSONJERO v
Titovem Velenju. Naslov je v uredništvu.
ŠKODO 110 R, šport z rezervnimi deli prodam. ® 881-126.
OBČINA VELENJE
LJUBLJANSKA BANKA d. d.
ZDRAVSTVENI CENTER
ZDRAVSTVENI CENTER
ZDRAVSTVENI CENTER
CAKTAŠ MILENA —
USNJENA GALANTERIJA ŠOŠTANJ
CAKTAŠ MILENA -
USNJENA GALANTERIJA ŠOŠTANJ
MOŠKI, SREDNJIH LET išče simpatično prijateljico za občasna srečanja. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Abrahamovka«. WARTBURG, starejši letnik, registriran do 19. 6. 1990, ugodno prodam. Janko Sente, Čankarje-va 2 C, Titovo Velenje ali ® 858-441.
IŠČEM POŠTENO ŽENSKO, ki bi mi bila pripravljena gospodinjiti. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Nudim stanovanje«.
POCENI PRODAM DVE NOVI
gumi Tigar 145/13 in otroško posteljo. ® 850-013 popoldan. R—18 TLJ, letnik 1986, prevoženih cca 60.000 km, prodam za protivrednost 11.500 DM. © 856-697.
WARTBURG 353 W, letnik 1987 in R-4 GTL, letnik 1983, prodam. ® 854-126. MIZO IN ŠEST STOLOV ugodno prodam. ® 856-108. W 1300, hrošč, letnik 1976, registriran do decembra 1990 in harmoniko Melodija, 96 basov, prodam. ® 0602-55-650, popoldan.
ČOLN Z MOTORJEM, prikolico, s smučmi, Chraysler 55, dolg 4,60 m, prodam za 8000 DEM ali menjam za avto. Zvečer, Mlinar, Tomšičeva 6, Titovo Velenje. PLETILNI STROJ STANDARD, prodam. ® 854-436. MALO RABLJEN ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA Gorenje in pomivalno mizo prodam. ® 850-486.
ZASTAVO 128 Skala 55, letnik 1988/9 prodam. ® 851-110 popoldan ali na naslovu Žarko Solar, Šalek 95, Titovo Velenie. KUPIM MOTOR (mašino) za Tomos electronic 90 ccm. Cena po dogovoru. Biti mora brezhibna. Damijan Nerat, Radmirje 63 A, Ljubno ob Savinji. SEDEŽNO GARNITURO, (umetno usnje), prodam, (trosed, dvosed in fotelj). Možnost plačila na obroke. Šalek 93/3, stanovanje 42, popoldan. SIMPATIČNA LOČENKA, osamljena, sita moške nadutosti, s trinajst letno hčerkico, želi spoznati nežno in razumevajočo prijateljico. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas z oznako šifre »SAMO MEDVE«. KREDENCO, naravni les-bor, in leseno garažo, uto, 15 m! s kritino, ugodno prodam. ® 856-130. KOMBI 850 AK in fiat 750, ka-ramboliran, prodam. ® 882-159 zvečer.
OSEBNI AVTO LADA 1300 S, karavan, prodam. Cesta 111/22. ® 857-927, Titovo Velenje. ŠTIRI PRAŠIČKE, stare 6 tednov, prodam. Ivanka Podjaver-šek, Paška vas 1, Šmarno ob Paki.
TOMOS AVTOMATIC, izvozni model in fiat 750/1979, prodam. ® 856-089, po 10 uri. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole. ® 855-568. V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA, ob cesti, prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje, pretežno sadovnjak. ® 888-127. BCS KOSILNICO PRODAM, 7 KM, elektromotor 2,2 kw in 50 litrov slivovega žganja. ® 855-648.
DVAJSET VRTNIH GARNITUR ALPOS, zelo ugodno prodam, prodam tudi nov čoln z motorjem. Informacije po ® 882-411.
TRIČLANSKA DRUŽINA, išče sobo ali stanovanje v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Stiska«.
PRODAM JETTO, bencin, 1987, 25.000 km, pozimi nevože-na, opremljena ® (0602) 64-070.. ČRNOBELI TV, skrinjo 210 litrsko in hladilnik, prodam. Naslov v uredništvu.
KOŠNJO SENA in otave v ravninskem predelu, prodam. ® 881-118
DVAJSET KILOGRAMSKE SVINJE PRODAM, ® 855-935. BARVNI TV GORENJE, pro dam. ® 850-231.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA, da prodaja mlade nesnice pasme Hisox. Nesnost še ta mesec. ® 0602-61-202.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
. - •*»< *RSg ggf!
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. NČ ROK	ŠT.
DEL.
IZK. DČ P. 00
dipl. ekonomist
dipl. organizator avtomatske obdelave podatkov ali dipl. ing. elektrotehnike
dipl. organizator avtomatske obdelave podatkov ali ing. računalništva
administrativni tehnik
usnjarski galanterist ali pomožni usnjarski delavec
pomožna gospodinja
vodja odseka likvidnostne in kreditne bilance v oddelku sredstev
vodja službe AOP
organizator AOP administrator
krojenje in šivanje usnjenih iz. pomožna gospodinjska dela
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in strica
Franca Štrakla
iz Florjana 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste
darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu duhovniku za opravljeni obred, RLV, govornici Zaleznikovi.
Žalujoči: žena Olga, sin Zlatko z družino in ostali sorodniki
dč
3 nč
nč nč
nč nč
8 7.500,00 1
8 8.000,00 1
8 7.300,00 1 8 3.600,00 1
Mi
Trgovina
Videoteka
Bistro
razpisuje prosto delovno mesto
NATAKARJA-NATAKARICO
POGOJI: — Ustrezna izobrazba IV. stopnje
—	smisel za komuniciranje
—	smisel za samostojno delo
—	starost ne več kot 40 let
Pisne ponudbe z dokazili dostavite najkasneje do 3. 4. 1990 na naslov »M4«, Žarove 14, 63320 Titovo Velenje.
Informacije na tel. 856-083 ali osebno vsak dan od 8. do 19. ure.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
Boža Mohorka
se iskreno zahvaljujemo vsem čudovitim ljudem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali.
VSI NJEGOVI!
ZAHVALA
V 90. letu starosti, nas je za vedno zapustil naš dobri oče, dedek in pradedek
Martin Zacirkovnik
iz Malega vrha 108
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem sosedom, dr. Stuparju pevcem, godbi Zarja in gospodu župniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice
Marije Grobelnik
iz Šaleka 15. 8. 1910 11. 3. 1990
Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in podarili prelepo cvetje, počastili spomin nanjo z besedo, s pesmijo, zaigrano žalostinko ter se pridružili nam na njeni zadnji
poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo snahi Cilki za večletno skrb in nego, ki jo je posvečala
mami, vse do njene smrti. Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI VSI NJENI
Ulica in hišna številka
Pošta
Naročam tednik Naš čas. Na svoj naslov ga želim prejemati:
a) takoj, b) od 1. 4. dalje, c) od 1. 5. dalje.
Naročnino bom poravnal-a po prejemu položnice!
Podpis
Za ljubitelje lepega petja
Pozdrav pomladi
Zveza kulturnih organizacij Velenje in glasbena šola Fran Koran KoželjskI organizirata občinsko srečanje otroških, mladinskih in odraslih zborov ter oktetov. Predstavili se bodo:
-	t petek, 30. marca 1990 ob 18. uri: MLADINSKI ZBORI
-	v soboto, 31. marca 1990 oh 16. in 18. uri: OTROŠKI IN MLAJŠI MLADINSKI ZBORI
-	t nedeljo, 1. aprila 1990 ob 16. in 18. uri: ODRASLI ZBORI IN OKTETI
Vsi koncerti bodo v dvorani glasbene šole. Vstopnina 25,00 din.
Vstopnice lahko kupite v predprodaji v glasbeni šoli od 27. marca 1990 dalje.
■cj>< ------------->co~"
Informativnemu centru, Foitova 10, Titovo Velenje NAROČILNICA
Ime in priimek__
Kaj je prijetnejše kot priti v četrtek domov, sezuti čevlje, obuti copate, sesti v naslonjač in vzeti v roke — Naš čas
Tiskovna konferenca o avtocesti Lendava—Celje—Ljubljana
Bo Štajerska pomlad rešila prometni zamašek?
Zahteva po izgradnji avtocestne povezave od madžarske meje preko Maribora, Celja do Ljubljane, ki so jo člani ZSMS — liberalne stranke načeli lani, nadaljujejo in jo bodo nadaljevali tudi po volitvah, ne glede na to ali bodo na njih zmagali ali doživeli poraz. Da mislijo zares in kako odločni so pri svoji zahtevi, so dokazali na prvi spomladanski dan, in sicer s protestnim shodom oziroma osrednjo regijsko prireditvijo Štajerska pomlad v Celju ter s krajšo tiskovno konferenco v Arji, odkoder so poslali tudi peticijo za gradnjo avtoceste. Naslovili pa so jo na republiško skupščino in izvršni svet. Slednje se je udeležil tudi predsedniški kandidat liberalcev dr. Marko Demšar, ki je med drugim poudaril, da akcijo podpira z vsem srcem.
Od svoje zahteve po izgradnji te cestne povezave s centrom Slovenije ne bodo odstopili, smo slišali na tiskovni konferenci. Med drugim jih k temu zavezuje do sedaj zbranih približno 15 tisoč podpisov peticije. Zato bo eden prvih nadaljnjih korakov predstavnikov ZSMS — liberalne stranke s celjskega območja pridobitev legitimnosti te zahteve skozi skupščinsko proceduro. Na četrtkovem sprejemu pri predsedniku republiške skupščine Miranu Potrču so zato zahtevali, da uvrsti odločanje o tej zadevi na dnevni red prvega naslednjega zasedanja republiške-skupščine. Če jim ta ne bi ugo-
dil, bi zahtevali odstop slovenske vlade. Rezultati pogovora pred tednom dni pa so bili: ustanovitev posebne komisije strokovnjakov, sestavljene od 3 do 5 predstavnikov ZSMS — liberalne stranke ter treh predstavnikov republiškega izvršnega sveta. Naloga slednje je preveriti vse obstoječe projekte za to avtocesto. Če nobeden od do sedaj izdelanih ne bo ustrezal zahtevam, bodo projekt zanjo naročili pri tujih projektantih. Pri tem so pred-
stavniki ZSMS — liberalne stranke vnovič poudarili, da ne pristajajo na reševanje prometnega zamaška s tretjim odstavnim pasom. O zadevi pa so včeraj spregovorili delegati republiške skupščine in samo upamo lahko, da so razumele pomen izgradnje tega objekta za Štajersko.
Osnovna ideja o izgradnji avtoceste Lendava—Celje—Ljubljana ali Štajerska ekonomska zveza ni pravzaprav nič novega, je na ti-
skovni konferenci pri vstopno-iz-stopni postaji v Arji vasi poudaril nosilec liste liberalcev za 12. volilno enoto v republiški DPZ Mojmir Ocvirk, ampak nekakšen novi »Osimski sporazum« za območje treh dežel — avstrijske Štajerske, slovenske Štajerske in Hrvatskega Zagorja. Združujejo jih skupni ekonomski in tudi drugi interesi. Resne konkurence ta ekonomski program, po njegovih besedah, nima. Razlog za optimizem, ki ga je izrazil ob tej priložnosti, pa naj bi med drugim bil tudi podpis liste unije za razvoj Štajerske z veliko hrvatsko koalicijo. Do podpisa naj bi prišlo v teh dneh. Na vprašanje novinarjev, ali je peticija grožnja ali zahteva slovenski vladi, je Mojmir Ocvirk odgovoril: »Oboje, če je ekonomska zveza za Štajersko lahko grožnja. Pretok kapitala je za oživitev tega dela Slovenije nujen.«
V tem predvolilnem boju naj bi svoj delež za množično podporo zahtevi dali tudi vsi kandidati ZSMS — liberalne stranke za župana s celjskega področja. Ti naj bi danes v Slovenskih Konjicah podpisali izjavo in se s tem obvezali, da če bodo izvoljeni, si bodo prizadevali za uresničitev programa Štajerske ekonomske zveze. Nenazadnje pa tudi zagotovili, da bodo občine, iz katerih izhajajo, k njej pristopile.
Štajerska ekonomska zveza in peticija, s katero predstavniki ZSMS — liberalne stranke pozivajo Štajerce, Prekmurce, Korošce in Zasavce ter druge, ki čutijo njihovo stisko, naj odločno podprejo njihovo zahtevo po izgradnji avtoceste Lendava—Celje—Ljubljana, je odgovor zapostavljene Štajerske centralni slovenski oblasti.
Stara šola v Šentilju še enkrat
Odprodati objekt ali izseliti stanovalce
Zapis »Prebivalci v stari šoli v Šentilju brez vode«, objavljen v Našem času 18. januarja je zelo odmeval, zlasti med prebivalci Šentilja. To lahko sklepamo po pismih Šentiljčanov, ki so jih poslali na naše uredništvo (nekatera podpisana smo tudi objavili).
Kljub prejšnji količini potrošenega črnila, pa se zadeva (žal) ni premaknila z mrtve točke, čeprav smo v uredništvu na tiho upali, da se bo. K ponovnemu pisanju so nas najprej spodbudili telefonski klici nekaterih krajanov Šentilja, da so stanovalci stare šole še vedno brez vode, in končno obisk Re-
ZORAVNISKO POTRDILO
I6jt,č iff'»)-.^ ' ,q<-
oi-J-	i
. J™	^^
Fotokopija zdravniškega poročila Refije Ibrič
v tem kraju zgradili novo šolo, je namreč OŠ Gustava Šiliha to šolo odprodala.
Direktor Vekosove Stanovanjske oskrbe Damijan Likar je povedal, da se je pred dnevi sestal s predsednikom KS Šentilj tov. Pustinekom. Objekt si je tudi ogledal. Ko so se pogovarjali o tem, da bi se stara šola priključila na novejši šentiljski oziroma velenjski vodovod, je KS Šentilj postavila pogoje in sicer: vsaka družina v stari šoli mora plačati prispevek v višini 1.500 DEM, prispevek za razširjeno reprodukcijo (lastnik objekta) in sami morajo poskrbeti za priključke. Ker Stanovanjska oskrba tega denarja nima, so predlagali objekt stare šole odprodati. S to namero so seznanili tudi predstavnika KS Šentilj, vendar se s to odločitvijo ne strinja. Zato je Stanovanjska oskrba Vekosa poslala odboru za solidarnost pri komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pismo, v katerem ga poziva, da naj stanovalcem stare šole zagotovi nujno potrebne življenske pogoje za normalno bivanje v tem objektu. Omenjen odbor je namreč te družine vselil v Šentilj, ali pa naj stanovalce nemudoma izseli in jim preskrbi primernejše stanovanje. To pravijo pri Vekosovi Stanovanjski oskrbi, kaj pa bo storil odbor za solidarnost, bomo izvedeli po njegovi seji. O tem bomo še poročali.
B. Mugerle
fije Ibrič, ene izmed stanovalk, ki nam je pokazala mnenje in oceno uporabnosti tamkajšnjega vodnjaka iz katerega stanovalci hiše Ar-nače 2 zajemajo vodo. Oceno je izdala enota za higieno, epidemiologijo in sanitarno kemijo Zdravstvenega centra Velenje. Laboratorijske raziskave o oporečnosti vode omenjenega vodnjaka so naredili v Celju, 6. marca, in pri oceni zapisali, da voda NE USTREZA zahtevam pravilnika za pitne vode, da je omenjeni objekt NEPRIMEREN. V opombi enote za higieno, epidemiologijo in sanitarno kemijo je še zapisano, da se priporoča, da se stanovanje Refije
Ibrič takoj priključi na javni vodovod.
V podkrepitev omenjene ocene o oporečnosti vode govori tudi zdravniško potrdilo Refije in njenega sina, na katerem je zapisano, da sta zbolela prav zaradi uporabe oporečne vode.
Nas je ob tem najbolj zanimalo kakšne so možnosti, da bi stanovalci stare šole v Šentilju vendarle v najkrajšem času dobili vodo. Predsednik krajevne skupnosti Šentilj nas je napotil na Stanovanjsko oskrbo Vekosa, ki je dejansko in pravno lastnik stare šentiljske šole. Pred 'leti, ko so
Stara šola je objekt v zelo slabem stanju
MILIČNIKI SO ZAPISALI j
PREVRNIL SE JE S TRAKTORJEM
Pri opravljanju gozdnih del se je na Velikem vrhu 22. marca s traktorjem tako hudo poškodoval Pavelj Rogelj, da je med prevozom v bolnišnico, poškodbam podlegel.
TOVORNJAK SE JE VNEL
Na Vekosom parkirišču se je 22. marca, potem, ko je bil že dve uri parkiran, začel tovornjak premikati in trčil v plug ter se pri tem vnel. Po vsej verjetnosti za-ganjač motorja ni bil ugasnjen.
GOZDNI POŽAR
V bližini Gostišča Grebenšek v Skornu je Zdenko N. 22. marca nekaj po 11. uri kuril suho listje, ogenj pa se je razširil v bližnji gozd, kjer je začelo goreti pod-rastje. Gasilci so hitro ukrepali in preprečili škodo, Zdenko N. pa se bo seveda vseeno moral zagovarjati, saj še vedno velja prepoved kurjenja na prostem.
ZAPELJAL S CESTE
Ko je Bojan Korošec, star 22 let, doma iz Žalca pripeljal 21. marca nekaj po drugi uri zjutraj v oster ovinek v Arnačah, ga je zaneslo s ceste in zapeljal je v sadovnjak, kjer se je vozilo obrnilo. Pri tem je vrglo voznika iz vozila, sopotnik triindvajsetletni Boris Kolman, prav tako iz Žalca pa je ostal v njem. Oba sta se lažje telesno poškodovala. Voznik Korošec je vozil brez vozniškega dovoljenja.
OTROK SE JE ZALETEL V AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila Ivan Miklavžina, star 35 let je peljal 20. marca nekaj po 16. uri iz Skal proti Titovem Velenju. V bližini stanovanjske hiše Skale 21 je dohitel žensko in tri otroke. Ko je peljal vzporedno, je skočil šestletni Peter Oštir proti središču ceste in se zaletel v desni bok
avtomobila in se pri tem hudo telesno poškodoval.
BREZ VOZNIŠKEGA, Z NEREGISTRIRANIM VOZILOM
Osemindvajsetletni Marjan Remenih iz Velikega vrha se je peljal 24. marca, nekaj po 23. uri, skupaj s sopotnikom, po regionalni cesti v Lokovici iz smeri Gorenja proti Titovem Velenju. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, z neregistriranim vozilom. V preglednem ovinku v Lokovici ga je začelo zanašati, zapeljal je na bankino, od tu pa v obcestni lesen steber. Odbilo ga je na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo na bok in drselo naprej proti potoku, kjer je »pristalo« na strehi. Remenih in njegov sopotnik sta se pri tem telesno poškodovala.
HUDO POŠKODOVAL PEŠAKINJO IN ODPELJAL DALJE
Voznik osebnega avtomobila, devetnajstletni Roman Zebec iz
Ljubije je peljal 26. marca, malo pred 6. uro, po cesti iz Gorenja proti Paški vasi. V bližini odcepa proti obratom Keramike je dohitel pešakinji, ki sta hodili vzporedno. Aleksandra Pocajt, osem-najstletna dijakinja iz Skorna je šla po zunanji strani cestišča.
či na 23. marec ukradel okrasne obroče z avtomobila Vlada R. s Kardeljevega trga, v isti noči je izginila sprevodniška torba iz avtomobila Draga L., parkiranega je imel pri hotelu v Topolšici. V noči na 24. marec je nekdo odnesel brisalce z avtomobila Draga K. s Stantetove. Neznanec je Janku S. v noči na 23. marec z ostrom kovinskim predmetom porisal avto.
ZAGORELO V SUPER LI
Malo pred dvanajsto uro, 24. marca letos je zagorelo v disku Super Li. Verjetno je nekdo skozi lino na vhodnih vratih vrgel ogorek ali gorečo vžigalico. Gasilci so požar hitro zatrli, tako da škoda ni velika.
PRETEPEL JO JE IN NAGNAL
V stanovanju je Hazim M. 23. marca malo pred 21. uro pretepel ženo Nado in jo nagnal iz stanovanja. Svoje »početje« bo moral zagovarjati pri sodniku za
prekrške. Zagovor pri sodniku za prekrške čaka tudi Jasmina B., ki je pretepel, prav tako v stanovanju, Slado Dj. Miličniki so morali okoli ene ure ponoči, 23. marca posredovati pri prepiru in pretepu Osmana T. in Sergeja Dj.
Sprla sta se namreč kar na stopnišču na ulici Vrnjačke Banje in s tem motila sosede.
PRAVI REVOLVE-RAŠKI OBRAČUN
Po še neuradnih podatkih je v petek zvečer 36-letni Franc J. iz Ljubnega izzival 35-letnega Adolfa Š. iz Titovega Velenja v okrepčevalnici Merlin v Mozirju.
Ta ga je menda udaril, Francu pa sta priskočila na pomoč Alojz in Janez. Adolf Š. pa naj bi nato potegnil pištolo in Janeza ustrelil v trebuh, Alojza pa v stegno desne noge. Takoj za tem je pobegnil, vendar so ga miličniki postaje milice Titovo Velenje še istega večera izsledili. Oba ob-streljena Janeza in Alojza so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer po operacijah dobro okrevata in nista več v smrtni nevarnosti.
Voznik, ki je vozil glede na vozne razmere, ki so bile zaradi dežja slabe, verjetno prehitro, je trčil vanjo s prednjim delom vozila. Pocajtovo je vrglo na pokrov motorja, udarila pa je tudi ob streho. Od tam jo je vrglo na travnik, kjer je obležala hudo poškodovana. Voznik Zebec je odpeljal dalje, odložil sestro Zlato v Paški vasi, nato pa se po isti poti (mimo kraja nesreče, kjer je še vedno ležala hudo poškodovana Aleksandra) odpeljal v Gorenje Notranja oprema, kjer je zaposlen. Miličniki pa so ga še isto dopoldne izsledili.
VELIKO MAJHNIH TATVIN
Tudi v preteklem letu so zabeležili velenjski miličniki številne drobne tatvine, predvsem z osebnih vozil. Tako je neznanec v no-