Uw« J Green, novi predsednik A. tf ef L., pravi, da bo hodil po Gompet sovih potih. Stroški za vzdrževanje prohi|i-cije so se pomnožili za 300 odstot kov. ' ' Poltni uslužbenci ue bodo od nehali. Pastor-morilec bi rad pokazal, da ni zdrave pameti. i Nenavadno oster mraz je prltia uit po večjem delu Amerik*, i x Po svetu. Albanija apelira na ligo narodov proti vstažkim vpadom iz Jugoslavije in Grške. Nemčija najbrž obdrži staro vlado. Rim ve veseli prihoda srbskega kralja in Pafiifa. Francija ne bo izročila Ibaneza. V Južni Afriki se kuha revolta tamercev. * K&KPKO jb SADILA MORALNA KLOFUTA. »♦"Mor Je Ml ra it r'i»ujt Pastorja-morilca prika zujejo kot UazRfka. Njegovi boori in druge priče i«. javila, di Hight ni pri idrari » _ Kt Vernon, 111. — Rev. Uu-renče M. Hight, ki se pred tukij-šujim sodiscem zagovarja radi dvojnega umora, ni pri zdravi pameti. Tako sta v pete* izjavili njegovi dve mladi hčsrki in neketerc druge priče, ki so nestopile njemu v prid. Hčeri eti povedali, da je oče ekcentrik, hodi v spanju, govori raztreseno, pozabljivci* da ima večkrat hod glavobol. Ce ao ga poslali po vodo, je prinesel premog; kidir iijjrinescl vodo, mesto v kuhiijo. Snkret je imel opiraviti s muli, ki g« je tiko raz jesUi^ di jI Je porinil icpnljiož med rebri, takoj nato je pi mulo objel In ju vgriznil v iho. Priča G. Wal ker iz Orantburga, ki Je posneli Hlghta le kot dečka, je ispovedala, da je bil paator^v oče velika sirovina, kf Je sina p»e-tepel do krvi za vuke malenkost; neitetokrat gi Je tolkel po glovl in večkret je nabil dečka do ne zavesti. v ' Namen Hightovtgi branitelja jidokizati » temi pričami, da pastor ni odgovoren za svoja dejanja, ker je duievno abnormalen. ' ' - : 1 UMAZANO PERILO MILJO-NARJBV. Oouldova vdova m brini.. Niw Yerk, *. T. - Mrs. Guio-nere Sinclair GouJd. vdova Geor ge J. Goulda, je prišla na sod'tir da brani svoje otroke pred obtožbo, da njen soprog ni bil oč* o trok. ♦ Gouldova je izpovedala, da so bili otroci rojeni, preden se js poročila s Gouldem leta 1932. toda oče otrok Je bil njen soprog, U jih je tudi legkitkiril. 0ODIAČS JB ¥Z»LO OTBOIB tOANJARJU. Kansas Clty, Kans. - Tukajšnji okrajni »odnik Tt. K. Thompeon Je v petek odredil, de se WiH Wl. einskemu mase njegovih pet otrok. Wicinski je hi! spozna« krivim, da kdeluje Hi prodaji |Kwk Je isjavil, da Iga njirji nimajo pravic vzgajati otiokr, M, da Je poštena vzgoji sploh nemogoča v hiši, v kateri Je opojna pijači. Otroci. hI se star. od 4 do 13 let, se sdaj v okrajnem etroikem rsioda. IHeriii in otroci Ijoto protest ir s je proti U j tt- um BAN ONI BANDITJB BO SA-tOALI MBSTO. Tudi Ugovor Je ni izbrisali Dr. J. RAHTBVA PO PO-UPRAVIČENA E dne\msga redi ji ne spravijo < t«di neumestna Šepetanji. Wasbingtou, D. 0. — V trenot Wa»hington, D. 0---Dr. 4 ni^uslufcetii Iditlb ^eŽmibiMto Mdran, dodeljen prohibieijoniike. J#mu vetu povi^nj, meid., je se- mu ur^du, je poročal senatnemu Qtt |1moviU ,ogliuw0, da se «la- odseku da se vsako leto porabijo guTanjc 0 vft|r-ni predlogi odloži za pijačo okrog ieet miljonov gi. ^ 5 januarja. I Ion denaturiranega alkohola v Združenih državah. Nato je seni* ZrZtZ realizirali, da j. tozn. vanje alkohola po probibtcijooK * ^ . admluistricUi za .k. t agentih pnbhžuje navsdnertu "J^dLL število glasov, umoru da ne bo veto poražen. Ta lepet Je napaial ni šepet o podkupo Dr. Doran je priznal, da je bilo skoraj nemogoče dobiti striip is alkohola, preden se rabi za komercijalne svrbe. 4,Tako je," mu je segel v b valpem Škandalu, v katerega je »pleten neki pomolnl uslužbenec rsn. Socialisti Thi Mihraikes Lsader '' riga urejuJa Berger, pili, di Ji Ml pokojni vodii daleč ' id fPrijatelji predloge, ki niao sli šepeti, ki je krolU v dvorani, * aeMtntm odMku m pottn« u j. priineltvanje .tru,. M* JZS&JZZ jralon eno galono vporabi ca piji* čo, slobno, intimno in obsodbe yredno. To je nijblilje priblili-nje umora, ki ga Človek lahko is* vrli." >■ • * ■ ' ■ ■' * % "i' Z " "Vi lahko dobite dobro žganj« v lekarnah", je odgovoril Do." deset tisoč dolarjev, di bo gi prejete. Ti povest prečil dvomljivo «vo-toriji ao jo pogribU! i .m, di se vporibi kot od-or, kako pravično se poetope t 1K)višanju meade. Ampik takoj so ie pojivili "Više i skušnje ne sogliiijiz vprašanja Kiko naj pomolnl u mojimi," jo odgovoril senatov ■•»•tnega odseki gi- Roid. ..'.'. ^ lintlri, di bo sprejeta predloga, k|Uri predsednik vee čas naxpra-t oje Jo sa kitero sa »a mor« tuo-bilisirati drm afle kot Jnvno Kncnjet Katera organizacija poli 4h uslužbencev, ali kitcrl odbor-rik iU skupina odbornikov orfi-uslužbencev je v da Milnriukee, Wii. — (Federated Prem.) ^ Tukajšnji socialistični dnevnik "The M.hvaukee IiCa- der", katerega urednik ^ Vietor ^ nftd Diutbcrt^jcvim žkanda L. Berger, znani kongresnik in socialistični vodja v Wisconiinu, je posvetil. Gompersu bledeče vrstice: "BiH smo mnogokrat v konfliktu s Gompersom. Dvomi nI, energičen mol; njegovi nijfaujii sovražniki mu morijo to priznati. Toda Gompers je vporabljal »v.ojc sposobnosti veijidel v evrho, di je potisnil delavsko gibanje nazaj, mesto da bi ga bil vlekel naprej. On je trdno verjel, da je bili njegovi taktiki prm in nij-boljša; v resnici je bile nasadnjaška. Gompers je bil najreakcijo-namejši delavski voditelj nas svetu. Ameriška delavska federaciji Je sadnja leta naaadiVila na članstvu, disi so bili čisi taki, da bi morala napredovati. Da ni federacija stalno raslla, Je bila kri va Gompersova taktika " «L — Banditje so ee sglaslli v m«teeo Vilkf Vie« In eo vlomili v narodne in d ris* no banko le obeh bank so naleti!« »na tovarni i rte te Jih od- dioem«ilipf<-i"rM OOVBRNER OBOROUB O ANIL PROTI da n«te*i noiilos i* t* rez- pnine javnemu uslužbencu t k sodba vollUev, Ureče oi. — oov kar ae Je idločfl di sek aredatev, a rjmiMjm •» ditelja lom/prepričali katerega adbomi-Iti (l4#ll'erganieieije, di ie lihko dobe sekoni te ■ podkupove njem, dokler bo trijil Cdo Govorica M Ji Urila, da ee je ( oolidfc jtosvetoval | senatorji in di Ji vso stvsr iaročil justičnemu depertmentu, di prejmejo kri vel lisluleno kasen. Oseba, ki je prejela $2,600 podkupnine, le ni bila aretirina, ampak je detile v od eekovi sobi, ko eo ta vretiee od* hajile v tisk. Odborniki organi-sicije poštnih uelalbcMcv eo bili ob tem čm■ pri Gomp«r>»ove» pogrebu. Nimigilli so male, di Je eden odbornikov prisidet pri tem podkupovanju. Nihče pa ni bil takrit v %aCbliigtonu, ki bi bil lahko to zanikal v lutirecu polt nlh ualnlbeneev. 4 Prijatelji predloga povila nir rii<'/dfl noetoim ualu^t»»"ur ja, ko bodo enkrat volitve v Jugo-slsvlji končane. Listi izražajo, da Aleksandrov obisk morda, učvrsti prijateljstvo mod dvema d masti* jama in obema delelema, nad ki* terime Is ^no vial nekaj oblakov neacupnoktl in aumničenj. Pričakuje se, de bo jugoslovenskl kraljevi par sprejet v Kvlrinate bolj i toplo kot keteri #ugi monarh, ki Je po vojni obukal Rim, Aleksander in Pešič obiMeta tudi pepela v Vatikanu. / Vrsnssskl prerekl ss kosšss Is sgsilli. OB MVNUUH KAJ0T1-DOVAL1 MIŠMI VIHA* Okteti«, ni - V potdeljek minologs tedne ee pričeli vfeoiin* iki preroki napovedovati, snelnl viher, ki Iti noč potisne toplomtr nt deeet stopinj ntd ničlo. Vlhtr Ji atvedt l z os t si. V torek Je bil MNt !Bipovedan, pa ee ti hotel oirlMiti, Tako Je bilo v srede. Tudi v četrtek ni hotol priti ob ut* povftdMi Vfellkomeetni dnevniki •• vet-ki dtu prinašal! vesU o prihajajo-Aem viherju, ki pt ni hotel priti, so, strelni mri« po aaptd« t V obcb Dtkotak, I^Hii M B||ri Httfaltl nsjbrc Berlin, tO. dec, - Nemlkt vlad-m kriza se bo mar**,vltklt li M i Ji je sklenil, dn naj sltaaeija let prasnlke kskršns Ji. To pomeni, da bo rmignirene lltrtovi vlada le ti<|tlje vlekli državni voz, ker ni nikoger, de Jo ntdomeetl. /d»j Je Jtsno, de nihče no.e prevesti odgovornosti, ki pridejo v kritičnih dnevih pri-Mtjegt mesena, ko morajo m-glelke čete ispresrtiti Celigne, o luje se, di uvesnUl odgmie is-prsznltcv. MILOSTNA KASBN EA DOLOO PRSTNBOA BANEIRJA njih M ur; uaJvilM '»bi rt I* najnižja i 7Jd, etlde ■■M. — Zvezno o krožno ipelnt eodilte Je potrdilo obaodbo Kdger t. Hpetta, ki ei Je prilaaUI pol miljona dolerjev od nfMMl "wm' kom penije >/v K.rhmondu, Ind lftU Jt Ml predsednik banke te Je bil obsojan na pet let ječe. Tt ktaet ee mu Je zdele prevtsoks, ker si j« prisvojil pol aiUjont dolerjev te Je vlokl prislv. Pretil Ji m bo panjih. Vsaki v*er je rosil prav WP>iM N Jasi 45.» tprcmsnil sa |>el ure v s*eg. Ns Ueh so pe katUt smrsevala in ee* ste in hodnih! so n počaei eprsml* njtll v ledine, pi kctsrlli ui bili vtrto hoditi, It mttj se pt rotiti I tTtetnobil.MeJ. Poneegečllo Je veliko ItevJIo ljudi nt ttmo v Chitift, tmpth tudi v drugih mestih v Illmmsu, Indianl In lo« l. Bilo Je ttdi v^U ko emrtnih nesrel, hejtl tvtamo bili so pobelila gladki ledini In eo pleseli, kakor jezdeci, ki »de ni uhestem in trmoglavem kM|lb V petek iJUrtj Jt pobelil eneg ledipo In pota so postite bolj vama, obenem Je pričela tudi p* dati toplota. Nebo pt nI dolgo t* stalo obltlno te tudi snežni obl* ki se kmiln isglnili. Nebo Je pt. ' stalo modro te v sobote zjutraj Jt mrts prltienil t vet tUt, Temperature J« ptdls pod nllle. Teke zime le nI bilo elept pred Bolilem. Tako sre*ul pa niso bili drugje kot v Chieagu in oholiei. V Bevertllidianl ad IHte v nt-tek sjtlraj ttke prevlelmrn tli e ledom, dt je bil ustavljen voe prt met. V Miioe CttjrJu, Mont, je pidlt ternperattra na 97 stopinj pid ničlo. Hinlllt It De iverja eo govorita, da vitki pribijajo s veliko zamudo, Profitarji so segusll krik. dt ntciopi immtnjktnjt fr vil, ako ee vreme hmalu n« obrnr. Vedeli eo Pil, riM teko UHle, ■Ciljjt t odi ni bilo pri* feaaeija. 90. dee. — Praneo*ki ji urad Je dinee demontiral vee vsoti, ki ie glace, do bo fran eotka vlade icrtliiIjpUmm republtkenea Ibaneza f , tli d.kistorjt, aR dt gn l>"*(*>i \>rr \ fr*rwo»k" »'Milile radi njegovi MNMm priti .k. u>«i kršijo. fUrrU, 1« va vtedi ne bo nt noben ootta nadlegovale Ibtnest, ki nHvt po teitno etvetje v Pranolji, čeprav Iptneka vteda m b tava njegove (jrtfcte« Vlhtr sicer ni prilsl ob nipo v edini uri, ketčno se pa tremeu-•ki preroki le niso smotlll, ktjti napovedali se ge vsaki dan, de* klor se ti Stres oglasil Ps naj k kdo roče, de ee vremenski preroki zmotljivi I jod j« t Ako ns egaasjo danes, (odej govore reoaieo pri-bodo ji dan. tone ve, Avtee. 2«» narodno aetičli v Aesgu IS. januarje te salte obravnavati zadeve grlko turihega opora, kt ker Javijo tajaHivo lige narodos, SBtdevg ee tile grlluh prebivtltev C< v Carigradu katere Turki isgf t Ji je, sMletJol ee na pogodbe $ Grki glede zamenjate prebiral eev t. Metlko sodilče bo oketaie ftrtakBtUti r"««urf..« r^fed bo PROSVETA k*ROS VETA PONDKLJEK, 2Z. DECEMBRA, 1924. »lovi JLm«»1m? Mhim ikmm CMcmo) tt.oo m Uto. I1JI » ■si Ute i« 11.16 M tri mt—r. Ckkag* MM m W. SS.SS «• p*l tata. ....... 1 ^ j ■" ".■ . ... PlWW m tM, kar Im Mft • Mmi -PROSVETA- mitji 1 ...Jii, *-----— n^^, - m l." 7. H ■ 111 ■ ' —■'" n ■■■ ~ -Tklfi ENLI6I1ENMENT" n < .L |U«««U M«ll—«l l^flb g.,1-«- / ' 1 ^ffr ■ 11 tt-MII ------- au j itiriaU NilUait ansanfir^r, A lluf A^MMt. irr^rrZiLB ifiti^TSiiTMiiii gJ>racnso3 If* $« *0 »n<1 for«i*n coantH* MNjrMt KONTROLA ZA TUJRZEM3KE DELAVCE. Priporočilo delavskega tajnika Daviia v njegovem letnem poročilu pove jasno kot beli dan, da ni nikdar za-popade), kaj so naloge delavskega tajnika in zakaj je bil ustanovljen delavski department Daviš je seveda bankir in kot tak ne more razumeti socialnih nalog delavskega departmenta. Pokojni predsednik Harding je napravil zelo nesrečno izbfro, ko je mr. Davisa izbral delavskim departmentom. To zdaj potrdi njegovo priporočilo, po katerem naj se uvede popisovanja tujazemskih delavcev v Združenih ^ržavafc* Tako popisovanje je stara evropejska policijska na-redba, ki se je obdržala le v najbolj reakcijonarnih deželah, v katerih so v socialnem otiru najmanj sto let za duhom časa. V evropejskih policijskih državah je bilo v navadi, da je imel vsak delavec svojo delavsko knjižico. Ta knjižica je služila kapitalistom, da so s tajnimi snamsnji očrnili vsakega za organizacijo delavnega delavca. Notri so bile it druge opazke, ki so bile na ikodo delavca. Podjetniki in tovaiparji pozdravljajo z veseljem popisovanja tujezemsldh delavcev. Gospodje se zavedajo, da jim bo popisovanje služilo kot bič, da bodo lahko vsakega tujezemskega delavca prisilili, da bo vsako njih SLIKI IZ NASELIM. Waukegan, IH — (Jevna debata.) — Godno zvem po ušes« t* novic*. U navad« ali po zato, ker se nočemo nikomur zameriti, pohvalimo drug drugega v dopisih. kako nam gre naprednost v klasje. Debatiramo tudi veliko, vsepovsod, kjer ge snidemo, o vseh vafnih, kakor tudi malenkostnih stvareh. Zmagovalec jo vodno ti-Iti, ki je najbolj oseben in hod. jfavna debata, nam je špansko vas. Zato je bila javna debata, ki as jo vriila pod avspicijo aoe. kluba it. 45 v nedeljo 14. deo^C !. (odi slabo obiskana. V Waukcga-nu imamo preveč narodnih voditeljev, ali pa za narod vnetih rodoljubov, kakor Še'hočete. Besni-ea je obrcana pri nas in tudi drugod. če nisi hinavec, moral pa postati, če hočeš, da ts bomo radi imeli. Da preidem k debati' Brata Mahnič in Vičič »ta skušala dokazati navzočim o taktiki Jugoslovanske nocialistične zveze v vojnem lasu, da li je U soc. zveza v tistem Času ravnala pravilno, oziroma oe se je pregrešila proti socialističnim principom. Br. Vi-šiš »e je sa to debato dobro pripravil. Dokazoval nam je, da je Jugogl soc. zveza takrat storila korake, ki so popolnoma vjemajo g njenim programov, da ni niti sa las odstopila od principov mednarodne socialistične zvezo in is nadalje ostala aktivna članica to zveze. Omenil je tudi, da sq imeli člani Jugoslov. socialistične Zveze takrat priložnost pokazati napake in pota, kako bi •• v tistem razburjenem Sag« doseglo g to drugo taktiko boljie uspehe. Br. Mahnil je trdil, da se jo J* »oslov. soc. sveža IznsvsrHft sva jim arotš-vojnim principom? dg so voditelji bili slabi ia da bi as» rala zveza ostati člsnioa ameriške socialistične franke. Oglasilo so jo tudi nekkj nsvzo-ftih s rasnimi vprašanji, ki so bila pojasnjena od obok'bratov, Id •ta debatirala. Ne vprašanja, Id niso spadala aa dnevni rad, se je pa pojasnilo vprašeleem, da imaj£ prilošnos* e». — koliko okrajšale dolge dnora S* hudo bolečine. Hvala fcpo mr»-BeŠOn in Fusar za darovano šopka cvetlic, s katerimi so okrasile mojo sobo. Najlepla hvala mrs Borogel za prvo pomoč v bolezni in mrs. Bratkovie za pomoč mod časom moje odsotnosti v bolnišni Frantovich. . nds, Pa. — Da dokk-šemo naše življenje in so malo opomore društvena blagajna ter bomo deležni malo domačo zabave, priredi društvo "Avgust Be-bel", št. 259 v Meadow Landsu veselico dna 31. decembra, to je ns Silvestrov večer v Miners dvorani. Program bo sledoči 1) Pozdravni govor. 2) "Ob dvajsetletnici 8. N. P. J.", deklamaeija. 3) "županova Micka", komedija v dveh dejanjih. Igra dramski klub "Triglav". 4) Po igri ples in prosta sabora do polnoči. ' ,„5) O polnoči "Odhod stotega in prihod novega lota". Živa slika. „ Med igro in pri plesu igra slovenska godbo no pihala is Avelle, Pa. Vstofmina jf za molke 75 centov, so ženske 25 centov, šolski otroci lOc. Začetek je toSno ob sedmih zvečer. / Vabljeni ste vsi rojaki od blizu in daleč, kakor tudi društva Slovensko narodno podporne jedno-U, posebno društvo št. 138 ter bratska društva 8. S. P. Z. in J. S. K. J. iz Meadowlandaa in ostala jugoslovanska podporna društva, da so v največjem številn udeležite. Veseli čnf odbor je skrbno na delu, da bo postrošba zadostna v vseh ozirih. Kliče aa veselo svidenje. — Odbor. sklicati, oziroma aranžirati dob*, f****** »*ita angleške trto o ddtičnem spornem vpražaajni. dJ™?] Ker oba nasprotnika nigU io- najmanjio željo smatral za ukaz, ki ga mora izpolniti do §, . u t. . . . „ pfčiee. Ako bo tafctiftsk! delavec klaven na polj^d* podlegel^TdebatJ eTnavgoSi odJp r lavske strokovne In politična organizacije, ali če bo celo « večino, da jo br. vičiš stavkal, se mu lahko zgodi, da ga bodo kot neželjenaga taeljenika deportirali v deželo, is kitare* je prišel v Združene država. V^ .-n'^ A Zdaj iščejo zagovorniki tega priporočila vsakovrstne argumente, le s praviipi ne pridejo Ha dan, da priporočilo isgleda nedolžna Zdaj zagovarjajo to priporočilo, da je koristno ameriškemu delavstvu. To ja velika neresnica. To priporočilo ja obenem bat, s katerim se udarijo ameriiki delavci, ako bodo sahtevali boljie delovne rsamere v podjetju in boljie življenske razmere izven podjetja. Ako ameriiki delavci ne bodo hoteli sprejeti pogojev, ki jih bodo diktirali privatni bizniški interesi, se bodo kapitalisti poslu-žili tujesemsklh delavcev, da jih prisilijo sprejeti, kar oni ukažejo, da morajo sprejeti ; Ameriška delavska federacija še vidi nevarnost, ki prihaja, in svari pred njo. Nevarno* je že prihajala, ko se je omejilo naseljevanje tujezefccav v Ameriko pod pretveio, da je omejitev naseljevanja v interesu ameriškega delavstva. 2e takrat bi morala Ameriika delavska federacija vloihi močan promet, da je lahko upala, da bo njeno svarilo zdaj imelo uspeh, ko se je nevarnost pokaaala že v popolni nagoti. Delavski tajnik se ni dosti brigal sa blagostanje smsriškega delavstva skozi svoja Štiri leta. 8empatje je glaano zaupil, da vtihoUpljaJo tujezemsks delavce prek meje v Zdryiene države, da je tako pozornost in paslji-vost ameriškega delsvstva obrnil v drugo smer, da nI vi-delo prihajajoče nevarnosti. Ako kongree sprejme in vaakoni Daviaovo priporočilo, bo to v škodo Industrijskih in poljedelekih delavcev. Ako ge ta poteaa velikega bizni-sa posreči, potem pride kmalu na vrsto, da se ob času potrebe, kadar primanjkujejo delavei, smejo uvažati kitajski kuliji. Kapitalisti bodo po svojih vohunih lave-deli kdaj je delavsko gibanje pred pragom v industriji Navlekli bodo kitajtkih kulijev v Ameriko, že preden bodo delavci vstopih v gibsnje. In kadsir jih bodo imeli v Ameriki, bodo pa rekli: "Delavd, kar začnite s svojim JTibanjem, mi smo pripravljeni." In če bodo delsvci pribil g gibanjem, bodo mesto njih delali kitajski In indijski kuliji Taka perapekHva se odpira ameriškim delavcem. In aakaj? Poahišali so tiste farizeje in piamouke, Id eo delav- ce» pravili, da naj volijo aurine, aU so jim pa pripon čall, da naj nikar ne vlačijo politike v strokovne organi* sadje. In tako se je zgodilo, da je politika gospodarjev^ _ racala in potisnila delavstvo s svojimi zahtevam! bo- f j * ML V eaadis. I" JokaotoavUla, ki so »o v v* Ukvai Aiovila obiskalo !a tako ae- smagovalso. Br. Mahnič in Vičič sta Irtvo. vala Čas, da pojasnita vsak po svojo sporna vprašanja. Ljudje es napredni in jih na tako vaino debate no dobii. Učeni nismo ni. rse ggdove rele v si i na javnih do* batah, nam bodo vsem bolj joane, videli bomo ako imamo prav, ali da amo v zmoti, dole takrat bomo v resnici napredovali in popraviU napako, ki ssso jih naredili. Vss Sas debate jg bil m i«, kar jg velike vsinosti ta golo naselbino, ts* leti je, da se lo ve^krst snidemo in debstirsrao javno o valnih pro* Memih. Koristilo bo vsakemn po* •»mesnemu in ooli naselbini, -t U S sile, SL, je procej veliko »loven»ka naselbina, kjer tudi na* prednjemo v vsakem osiru nekaj. Kljab tema ie mslokdaj videti doj^s is U Salia. Rosvoseljivih novie tndi jaa ne bom porodu, pač po o negreftah, ki nag od Saša dj Saša obisknjejo. Dobrognanemu rojsk« Joe O* kletten je sbolels h«erka sa dif L.Ho/ Zdravnik jg goprl kilo. I« stoiagno je oleta pobilo v Amori* eaa (Jermen Co.t kjer jg bU is-poslen. K »reii ni dobil tolkih tHf.nih poikodb. Istega dne so jo doma na dvorittu igral dsvetletni dedek in tako neereftno podel s vose, da gi je nbU kost v nogi. . ^ Tako gg vrstijo nesrelo drag« ta drngo. Mrs. Loviins gg jg podvrglo UJA operaciji na ftolHih kamnih, mrs. Tursr pa v feloden. Istotes-no sem se nokajala tudi jaa v bol-niiniei, operiraaa aa treh operacijah kkrat«. Po fttirik tednih hi FripvMii radi ladja. (Pile M. K. Morse ga Ped. Press.) (Opombo M. K. Morse jo pisateljsko ime Indijca, ki prebiva v Združenih državah in je posna-vatelj angleške uradno propogan-de radi Indije, U gg pričenja Širiti v Ameriki 2 njegovimi too-nimi svosami g Indijo bmi je mo- Velika Britanija U9s:ameriike-gO sodelovsnja, da lahko nadalju-s tiranijo v Indiji i*rd Syden-ia Comba jo v nedavnem svojem OSnka v reviji Current His-torjr to pokasal dovolj jame. Da gavajajo ^morilko javnoat, usodni in nsaradni propsgandist^ ki v lalnjivi hi« pr in sla j o poUšaj is Indi^g v prid angleike vlade, kar popravljajo Amorfko. Otvo Rothfeld jo po piggnju Ker Tork Tirnega najnovejii agitator proti Indiji. Mnogo let jg btt Slan indijske civilne sluibs in is pred kratkem prišel is Bom-bgjK da prodava o Indiji. Šteje gg libereloem in mu je dosti na tem, da gg rasširi vtis med jav. nostjo, da je indijsko prebivalstvo po veSini zadovoljno s tako-gvanimi reformami od angleSke vlgde, da nemiri v Indiji nigo niS poobbnega in ^hMtlPS* In da v doglednem fiosu dobi tudi indijsko ljudstvo gvojo vlado od Britanije. Ce poUtiSni nemiri v Indiji niso niS nevarnega, je tolko rasumeti angleško vlado, zakaj jg odpravila rofomistiSns naredbe v Bon-ggln in Oentralnlh indijskih pro-vincah ia sakaj indijski podkralj rabi gvej veto in moS "potrditve" ali podpiOa pri vladnih poglih, «e- Civ imajo tndi postavodajo, na tero gg pa podkralj no osira. Aaglelka vlada ne vliva najmanjšega saupanja od indijskega ljudstva. Najboljši dokas sata jo ig zadnjih par meseoev samo v Ben-galu. kjer jo SO najbolj isobrale-nik ljud*k«h voditeljev, dva Ummd njih Slglla bengalHke legislatnre in eden prejšnji igvrievolni «Ad-nik v Kol koti, bilo vrženih v ječo breg godbo in breg doloSene ob* toioieo, tomveS samo pod pretve-ga, da ga sumljivi ia nevarni sns-taji, IU gg mordo zb rajo zato, da bi vrgh angleško vlado v Indiji o To v dejstvu pomeni, da nI civilna vlada v Indiji Vojvoda vgaja sem ee vrnile domov v do-j m«*o oekrbo In p^treii.o, ker vL .. . . . ... . . ^ . bolnišnici je puM. in faSMM^I*??!^ Ton se brigajo bmj - de^r zanikajo najmaajšo pravico no sodiSSu ljudem kateri sa lo ssale oonasajeni kot |»>li!>tni agnator-ji. Angleško vlada v Ind.j. prek. Se oorskl rešim, ker odreka vsake vroto formo sodbe napram poli-UtafaB kršiteljem, o katerih »odi-K de delajo g« indij* k o n**dv.«. va^^pHi netrr ga sdravjo MaOtov, in do* klor Ima bolnik denar, ara dobro strežejo. So ge aisu In tndi podporne *rjreni«ae.je bo, gsn nihše ne pomogo. Usmiljeaoet, g katero ee nadevajo, je nepoenona. Zahvalim 00 «. M. ga tošno IrpUSite opvroeijake ter boin.ik* pripore, kar mi je bilo v nojve-tolalbo, zate prtporotom vsa-kemn. Id Ss oi pod okriljem naše JtJaole, do pr-.ffp, --.u tndi Ia ImmmnšH taji Mga a V. P. i. Vesti iz Jageslavije Jtere težavo. - Naše.valuta gre polagoma navzgor. Od zašet ka oktobra po do sedaj je zrasel dinar napram dolarju sa okrog 23 odstotkov. To je zvezano t novimi težkimi posledicami za lovstvo. J u Industrijski iadelki se naglo nrilagojujejo novemu volutnemu kurzu. Živila in tndi blago v detajlni trgovini po skuša obdržati trdovratno dosedanje cene. Ig teh težav skušajo priti naše industrije na škodo delavttva. fini zapirajo svoje obrotc in mečejo delavstvo s rodbinami sredi zime na eesto. KoŠteii bi lahko celo vrsto obratov, ki so svoje poslovanje omojili, ali po popolnoma zaprli. Tovarne cemgnta v Mojstrani in Zidanem mostu stojijo popolnoma, kemiina tovarna v Mostah grozi odpovedati SO dilavcem, cela vr-sta kovinskih obratov obratuje že dalje Saša v selo zmanjšanem ob- ima.' Ta moment smatra industrija sa primoron, da poskusi zmanjšati delavske plafie, — ne meneč se zato, da »o te ^laše že davno reducirano in da bo moral priti enkrat Sas, ko ge bodo morale zadovoljiti industrije s predvojnimi dobički. Prvi napad na delavstvo je izreden/ v steklarnah v Hrastniku in v Trbovljah. Z žilovo vstraj-aostjo se branijo noši steklorji še' Šesti teden. Oni branijo avoje pozicije — a ob enpn najogroženej-Se pozicije vsefa delavstva. .Obsojeni komunisti — Rudarji in drugi delavci ig Terbovelj, ki so bili prgd oodiSSem v Celju radi snanih opopodov s orjuno, so bili dno 27. nov. obsojeni kot sledi: 241etm Ivgn Strojin, rudar v Trbovljah, na 3 loti težke jeSe, ISletni Ivan BorSiS, radar v Trbovljah, na IS meeecev joSe, 27-letni Frano Kokelj, radar v Za-gorja, na 1 loto težkg jeSo, 20let-ni Ivan Hlebec, cteklar v Zagorju, na 1 loto t|Sko jeSo, 81letni Ignac Frio, rudar v-Trbovljah, na.8 me-secev težke jgSe, 211otni Franc KlopSiS,' visokošolee v Ljubljani, na a mooooo ječe, 231etnh Ivan Jano, rudar > Trbovljah, na 2ma. seča težko joSe. Bazen Klopčiča iiuSanea je bilo vseh pet obeojo-nih po zakonu o gašSiti države^ f Jane jg bi1 obsojen ker je napelje- ,ju je val h krivemu pričevanja, Frane KlopSIS po po § 108. grb. kas. zakona, ker je predlagal ra»ohtei.eln»-ga sodiSSo, kor jg vložil pomiloetit-vgno prošnjo, ki jo bila odposlaas aa pristojno meeto. Stavita steklarjev. Stavke steklarjev v Hrastniku h) Zagorju traja še šeati teden. Kad 000 dra-linakik členov vztraja v borbi, M gre oo ohranitev dosedanjih delavnik pogojev, t. j. t ga ohranitev B nragfn dilivasgs Sooa In ko-UMvne pogodbo. • _ Mgsis polnitev r avtomati. In. — Potniški avtomobil ki ob peUk zjutraj odkojo is tslognlkov v Škofje Loka. m js 1 dog. pod Stadoaim v temi prevrnil po Wo* J11 IVi padeu je b»)o too KržiSaik po Jg sodsbfl aovor- Leopold ia Legy pri Sloveaj-grodcu. Omenjenega dne je bil v Spod. Dravogradu sejm. 8 popoldanskim poštnim vlakom »o * vračal proti domu med drugimi potniki pbdolšcnec Jurij in Ar-ton ReSnik ter njegovo žena Bri-cman je med potjo na neipeiobeu način nagajal prisotnim dekletom, tako, do ga je končno pezval 78 letni Jurij Sečnik k miru in opomnil na dootojnoet. Obdolfc-nec po je takoj potegnil ivoj no*, ter vsekol Jurija Rečniks prsku levega očeoo, katerega na treh ni istaknil, tomveS ssmo težke p«* škodoval Z nožem bi jih dobU t«-di Antonu BeSniku, da ge bo t»-bil, ko bo prišel zopet iz ječ«. 0-krožno sodiSSe v Celju je občilo Bricmona na 3 mesece joio. S požigom je šugal svoji nakšs-nji goepodiaji Rudolf ČJersič. lovec is Modroš prt PoU^ »* menovani je prišel dne 10. sta k pocestnici Jori CUeofakJ Migojnici pri Orižah ter je prj« sa delo. Cilonšek je poznsls C*-niča šs Iz 1. 1807, ko je bil rudar v Zabukovci ter pri ajej na hrast Izrecno mu je povedols ,dz n« dsla ne more dati. Pri odhedsfj je naenkrot zahteval kot zaaluM 100 Din. ter grozU celo f odrrt«« nožem sinu, ko mu denarja nI kotel doti Černič ss jg nato odstia. nil ter pisal par dni poznej. CV lenškovi dopisnico, no koten J« J* gro««, da ji požge hišo l*J»+ vse hmelovke, oko mo tekom • dni ne pošUe raktavas^g. ^ jo. Okrožno eoditfe v Celja je sodilo. Cerniša na 1 meeee t'»f ^Polra. v »»f* 8. doc. okoli 10 gvešer. i"J v ftkofji Loki precej d**. Zazibalo ee je t"- ^Zt -ovsu po gi krat, vendar AvteMokUska nmraio. - » pri Uo«ni štiri trake. avto is Oradea. 1 katerim-- siU trije poudkita £ L fmhllitr Do* * bkriMei raokiii n- "njfleščine in šele .popolni ti it) za/iiriti svoje znanje. > vrat» kc odpro ob dveh popo Vstopnina petdeset eentov. ■poznanje v tej drŽavi sa viano delavsko politično gibanj« narašča. Boston, Mass. — Maasaehnaett-aka konferenca u progresivno politično akcijo je sklenila v Bo. stonu, ds pet miljonov glasov, od-dauih za La Folletta, ustvarja u-goden položaj za ustanovitev nove trajne stranke. V Massaehu-aettsu imamo potrebno ogrodje, da takoj ustanovimo strsnko, ampak čakali bomo z delom do na-l rodne progresivne konferenoe, ki ae vrši dne 21, lebrusrja T Cbi-cagu, je misel tukajšnjih voditeljev novega političnega gibaiijs, ki povzročal glavobol starinom republikanske stranke in burbon-cem demokratične stranke. Prihodnja konferenca v Maesa-ohusettsu se skliče v mesecu a-prilu, da vzame za podlago svojemu delu zaključke konferenoe v Chicagu. Na konferenci so isvolili Joseph Barraka is Bostona in Walter a Hutehinsona iz Green-llelda, socialističnega governer-akega kandidata, delegatoma za čikaško konferenco v februarju. Majhna skupina radikalnih delegatov je sapustila dvorano, ker ni hotel predsednik Oeorga Clark iz Tauntona sprejeti poročila, katerega je predložil Harrj Cantor, član odseka sa resolucije, ki je napadalo La Folletta in program Konference sa progresivno politično akcijo. * Navsočih je bilo več ko 180 delegatov, ki so zastopali lokalne in centralne organizacije strokovno organiziranega delavstva. Dale-gatje so bili is mest kot Ne* Bed-ford, Salem, Lowell in Boston Dobro so bili zastopani strojniki, krojaški delavci in železničarji. Tudi med farmarji še širi spoznanje, da je živa potreba združitev delavstva In farmarjev v politiki, dasirsvno tvorijo farmarji novo-angleških državah salo konservstiven element, ki ss da tažko pridobiti sa napredne ideje in ljudska gibanja. ; x . go- C ba&babssb kbtodi. Ravnokar izdano poročilo generalnega priselniškega komisarja za fiskalno leto 1293—24 naglaia, da je kvotni zakon še bolj pHBt» ŠU vtihotapljanje in prihajanje čez mejo, ker se mnogi podjetni Evropejci, ki niso mogli najti mesta v kvoti ali niso marali dlje čaka* ti, poslužujejo tega načina, da pridejo v Združene države. Kaj se godi v tem pogladu ob mednarodni meji, najbolj ilustrirajo nekateri posnetki is poročil s strani sastopuikov priseljeniškega urada ob kanadski in mehi* kanaki meji. Načelnik 1. diatrik-ta, katejrega glavni slan je v Mou-trealu, piše med drugimi "Vtihotapljanje se je povečalo tekom minolega leta in nalaga veliko od govornost našim obmejnim urad nikom ter mnogo poala valed sa-slišanj v svrho aretacij in obravnav pred sodiiči. Skoraj vsi aro-tirani inozemci so bili obtoženi radi pregreška proti zakonu o pot nih listih (pasaport eontrol aet), kar jo ugotovilo, da so bili kaz novani V zapor od nar dni dO ne* koliko mesecev, dodatno h globi n ča»u, ki so ga morali presedeti v zaporu pred obravnavo. Oni i* nozemoi, ki nis% bili podVršenl do-očbam gori omenjenega sakona, niso seveda mogli bitUkasnovani radi nepostavnega prihoda v našo deželo. Vse, kar se je dalo storiti, ;ie bilo postopanje radi njihove deportacije, kar je Imelo sa po* tledico mnogo stroškov m njihovo detencijo in prevažanje. Mnogo lastnikov avtomobilov in šoferjev v Montreslu in bližnjih krsjih se js lotilo poala vti* hotapljanja inosemcev is* Kanade v kraja blizu meje sli mesteca julne od mejna Unij«, kjer as lak* ko atopi v vlak ss pot v vsčjs ns sslbine; sa prevažanj« ▼ Zdrule-ns drŽavo saračuftjajo celo do $100. V mnogih slučajih so bili ti vozniki zasačeni in njihovi avto. mobili so bili izročeni osrinske* mu uradu, ds jih zapleni. Priss* devsmo sa doseči, ds bi se ti<4v tomobili zaplenili in pridržali i korist priseljeniške slnšbe. To ji jsko učinkovit način, da ss stori obrti vtihstapljsnja int* iv. Upamo, ds ss bo to dsio Omaka, Jfeb. — Zamorce Frank *y\< r jt bil obtožen, da js napt* '»morko Unnie Wslker. Za-Kuri.na je bila tiralnica in ps-™js je odila po samorea, da ga »"•ra. Našla js vrata zaprte. NuMla je priti s silo v kočo za Zemore« je pregnal poli-- Mreli. Zdaj j* začelo prav. bitka. Policija j« napravila »orrfon okoli zamorsko koče in «Mjalt vanjo od Wek strani in ''»•^vrstnim strašnim orožjem top©*. Zamorse ss Ss ni po-U N"o eo mu zalgsli kočo nad Bitka ss j« nadaljevala in je strtljal is goreč« koša, ra ni strel is lovske pulke I>omiM w obrsz. Ko js is kole ponehalo, as j« J J- počasi, previdno in opreš-, L!,'-*la koči. Našla js ssmorss l -Ijenl« obrazom, ogenj se * pa fte bližal njegovemu trupln. paaaat je pa dejal oko ki bo trste izdati le majhen trošek in Združene države poetanejo su-hf kot puščava Sahara. Ampak troški so naraščali od Ista do ls« ts, ljudje se pa niso spremenili v vodopivee. V letu 1923 je šlo sa vsdršsva* nje prohibkije deset miljonov dolarja* Zdai m zahteva le trtds» set miljonov. Od teh pojde eni tretjina za probibicijoniško enoto, ena tretjina Sd vsota pojde M juatični dspsrtment, ker aodnij« ike procedure proti kršilcem Vol* steadovega zakona stanejo denar, nekaj pojde za obrežno stražo, U lovi tihotapske ladje itd. Tatovi, ki kradejo žganje, sa t* di množe. r*ta 1920 ja bilo okra* denih 53,000 galon žganja, Ista 1924 ps še 99,«M gslon. In ko je Madden, predsednik zborničnega odseka, vpraša!, Ua, se naj proti temu stoti ®> probibicijonilki rsvnstelj Haytfcs povedati dragega, kot da ss naj akladišoa bolje saatražijo., Temq je še dodal, da to dokasnje. kako perfidno je človeštvo In da neka-m ljudje kradejo Iganie, kakor drugi ljudje druge rsšl tBLimiiKI PBLATOB 00» POKAJO. Tacoma, Wssk — V delavnicah Chicago. MiNaukee 4 St. Pasi železniška dražbe so najprvo vd. pustili lepo število daUvssv. na-to so pa snilsli delovni čas na pat dni v tednu. Tako iagleda božično darilo žo* lezniškib dsUvsev, ki so ga preja-li za dokro In polteno delo. PBOHIBIOIJA NAKLADA LJUDSTVU DAVKI. WasMnfton, D. 0. - Ko js bil____________________ sprejet Volstesdov zskon, so pro* doseči potom orgsnizscijs mijne feibicijonisti farbali ljudstvo, da patKVne slnlbs ki m isdsj orga • A.. S ^ J__l.il S - Mk.ilkAM AMAIAIJ • • Uradniki ob meji ujsmsjo skoraj vsak dan veliko število boki so bodisi prikorakali 0ss mejo, vodo* da js Co*»sasko-nito, sli pa so bili privedeni po profeaijonslnih tihSUpoik. Js js-ko mnogo tsh tihotspesv, ki vodi jo svojo Obrt is večjih naselbin v Kanadi, kajti vtihotJpljaaje ino-„ | ja tako dobičkanoMo, da SO mnogi frofpsijonslni tihotspe stran ameriške meja, da naj jih sreča pri neki samotni točki ob meji; tu so lnosaaaei izstopali is svtomobiU na kanadski itrani, korakali las mejno linijo in na a-menški strani stopUi v drug a v, tomobU. Sedaj je prišel las za tretjega "partnerja'*, da obere tudi on priseljenec. V mnogih slu-čsjih #o Inozemci, ko so prišli do tja, isftll še sekaj denarja iu oe-na a vožnjo par milj noter v zemljo je bila popolnoma odvisna o» VtoaesM OhUr. ^r.Mnih Aadr«« VOrt*. R. P, M, Bm IJ J. i^.)«««, ml T«rk, ILa M---Li___A^a.^ na---i.L . »> l-a. /aearftnlk porotni ooirri a »eadaadotk mit i«, uvoaue Ava.. cm*ac«, iu, »•1—iur. bas sts, b»ruh«a. oku, frh a. VU«r, s40s s. ________ af., CMeta*. m> TavAali, Baa si, 3ir«w»«. p®., hkm lulik 4is w. mar su. sphatfma lil. bolniški OOIBKi otrronjt orrotjt« ms. Navali, mst-ss la. uarodate aew CfetacMi H> VZHODNO okrobibi jae^HiailiK Bea sm. !■> pa. Jak« gri4ssi papom ava, Clae^aad, sapaono orrobjbi Aatao š«Ur, Bm 104. or«M, Km«, ee N>aosps^ Mil Dni ^ Ev^^ ZMtotmi •iUrt PisdssdaMn PVaak am rnk cm«i»ts ajnu. cku««^ mk SImbIn v4(M Ct*e ClittW®4i Oku. vrhovni idravniki da p, j. km ss1s si. Oalr aea. Clovel PlUORI~K«rMo*<^ao«a • al. ^Ur.ikl. ki Salah « |U»h« I PttMAa W ii ^mm^ f^^fitl •• Ni J»» ^^^T^^PP M|Wi4i|l Av^Sf olli VSt ZADEVI ROLNISRK POD POR B M RASLOVI, BeiaMko Hlis S« H, Pi Jii mt*!® So, uvaMuf Aeo«, Caleaga, Rt. Si&VZUJl Vm m|».1L, -»-•«- mhMili ■ A lllll»nhl« likni mm m| MŠlIala ffL, «L f,|tM ^^JULH ui^MM aika«. iltl, IUUI im M—L Val ■*--'-' u i,M1i »imi^U aAiMJMaA h Mlak M tet fc* sssrS A**h lile in plvpralno M7l tekom isdnjih dvanajstlk let. Komisar poudsrjs v Um noglsdu: ••Mornarji v do M ven imajo postsvno pravico, kopno r vsakem pri pod naUrnl sakoni o ni imajo popolno pravioo ispustt ti traja lsdijs v smo, ds ss sspst vkresjo sa ittossmstvo. Dejsnskl to je naravna is samoumevna praviš« vsak pomorVskov, katero di prtosljenilki sakoni prlpo-tsvajo In spoltnjsjs." Komisar govori o doloM.ah no* vega sskons, ki bodo nokoliko od* pomagala V pogledu deaertiranja mornarjev. Bvrka lak dololb je, da ss rs ovisajo pravioa pravik morBRriif } pod^ SSdenjim Bea-men 's Act, sli RS drugi strani ds ss sabraRl iskrosnjs onih, ki ss psstalujeis la pravioo v svrho vtikotspljanjs v to dsMs. Novi lakon dsje priseljonilki oblasti pravioo, dR odredi dstenoijo tS* kik dosdevnlh morasrjsv in nji- kovo dsportssljo ns Isti ladiji. — F lU __ Dva uIsrs Mate. V Usrtlnu j našli le dni Hletnega doosnts PriMfjli Sfi?' se lotili vtihotspljsnjs inossm- "" » je pa aejei. aao 01 • polirija kaj aoli v glavi, ki ** aRi* k^ r. u ------ m^m^mrn^ m Mb, M ss podal, tej pra«kf >0 Wl t*fko ra. V« nalelnik detektivov Beti ""^om. detektiv tam Bjan je '^abil lak ko stralno rano. flssrt takoj. Ilanover, Nemlija, 10. dae. -Krit« Haamsan, morilee pa debelo, šifer proeea j« rssburil ves !«sa^ šijo, je sskUval vlaraj, ko |s Šal smrtno ekeedko, ds m« jo takoj adaekati glavo. *'l tjem in ras arešen grem ns Me i«'polotim glavo na laiU k hm prad* tem raj*/' je rekst Raamsann ni pokasal isajmssjlo-ga keaanja vee laa okraraavr Ko j«, dobil beseda wara, je rekel 1 "Cs m» aproetite, kom Is nssN to nbijsL" ss lotili vtikotspljanjs ssv/' Nsfielnik diatrikta Ko. II. ka-tarega glavni «Uu je v Orsn l Forks, Nortk Dskota, por<»5si "Tskom nekolikih sadnjih mas ssv se je vsliksmu itsvifai inosem-mv poirt ^ilo priti v Zdrulene dr* lave, e tom da so ss vtlksUplli las meje severne Minneeote in Nortk Dakote. Preiskave, ki so ss vodile po sretaeiji takih inossm-ssv, ao rasodele obstoj aisteasaUI-nega, organ i si ranega nalrta, s ks terim se ioor.mcem pomsgs priti les mejo. Ta na*rt, kateremu Js ns šslu neki Charles 0. kanadski rlrlavljan, slAROjoš v VUmipegu jo okstojsl U sistems ssmsnjsl-nik postaj, med ksterimi ee je rs kUo rasne avtcsobils ss prevsls-nje ioossmsev is Winnipogs do tolke snstraj Zdrt»l«nik dršav, ki _ jo smatrali, da js alfurno od dsljens od mejne linije. O*, ki le-stoje in vosi taksi v mo*U pegu, j. pridoblvsl kiijpnu ss svoj nsirt s tam, da je pohajal na lelesntlke poauje, kamor isstop« jo povoJošleci U Evrope, to toje rodne naselbine v mostu, kjer js rfnogo "boarding k»nera" ss te fiud., to ponujal svsjo slnlbo. Os je vslkrat oeU prišel v priseljeniški urad v Winnipegu. Patom ko al jo sagotovll svoje ktve to porolai Imamo sedsj stotine milj morskS oMI^ popolnoma nesastra šens. Mnogo tiso« ribiškik In dr* gik ftolnsv pluje gsr to dol ob tej obali ob vsak letnik dobak. In ti lolni lahko privslsjo inosemee na vsako talko obali, ki ss jkn pa* Ijabi. Mottvo veek tek Istosv ob* •tojs «ko rs j Ipkljnlns Is Inorem ssv) lahko pHksjsjo in odksjsjo tudi is BSlu rednih prlsUpiM bres posebnegs dovoljenja to krts kakrmufaks4\ vlad. nadiorMv« dejanski ja spsno, da fs n>no«i tski fiotoi rabijo tudi ss vtlk^sp* Ijaaje opojnih pijal in drag, to ss JS tudi dokssalo, da dostikrat sin. flfp aa Ttihoiapljar.r inosamett To ja problem, ki je sstsl le rs* m. to ki saktevs, ds ss tskoj neksj ukrene. Mkope ko Irebs atrsl po kopnem In ns morj«." 6*peralni priaeljeniški komiear poudarja* da bo priesljsRjlks ob hmS V bodočnosti v stonu bavju s4 boli rsmlro s vprslsnjem vti hotspljsnjs inosssseev. Do js ppintjsRlfllto ra/pelsfo la bšU krdaio konjeniških atrsl ok mekiksnaki meji, ebstojsls kvečjemu Is 10 mol SJlh d«to js kito sirslRo rsvstro, kajti tikotofei ao deaperatnl Ijti kilo ubitih tAl isvrlevanju evo* •v .. —----------— H Rollnoeti bodisi tih mskihansks dobil od njto vos densr. ki gs J ^ ^ ^^ u mmš Isvsbill, jih js PNVsIallgT . ssdnjem sa^danto po avtassobiln aU a^Skds ^SSS tolosniei do nek. tolke blif. .J™1 ^uJ^S^l nZ K kj- jih je X ffifjL! \iJ ^ knie se. da a« d.a aH t9i R w Prtkiltos ao tsk slral v somarv in, ko je debM od njik ss nodaljno prrralssjs vse, kar je engjdobiti. to Mrdrog. šara-, ----- feasl m brano, sune vanje to dm Pa^šlUnava>a, «a>e----■ ee p" .....ti, je aleU pi-misnlsfa fmaatooga Z isje vrdso j- bila stvar toks| » srariirspe dš W prestop ls< »fr ▼ * ZR pwoa Poprej je bClo H** « bi ob ob«b mejak. __________Dufssns artvsgs njegovem stsnsvsnju. Mrtveo j« kU oblečen v Ionsko obleko In je s del sklonjen n Rsslsnjsfu. Po Usijs js Rgolovlls, ds js dr. Dnjr-ssn stanoval' ahspaj s svojim pri-Je tel j * m §y Ist storim doktorjen. in flloitofije Krsstaan.. Bt.no vso je js obssmilo dve s#M. Mod tem ko i« dr. p«rssn prsds vil »s Visoki loti. js dr. Krssts sskrbovel skupno gotpo«l»Mj.ho Prstskli dsn dr Urtsrs ni bil« ns visoko |sls predsvst. Ulepjs kovs *«rsen nI prilel predsvot, je dr. Krssts smodeno odgovoril, nakar k asistent etopH v sobo, kier je IsBlodsl dr %grsna, kako je mrtev ssdel v oaelonjašn. Dr. Krasti is poism prsvil, ds sls v pogds« fjek S prijsteUem vslerjsto to pi-U kskss. Dr. Dtfssn j« nsssglo SIS umrl, on pa j« posadil prU« V tisslonjp" k ssmo v aru. * ks t ar eni js vsdrlsv al sgrtj v»o •oŠ, d. bi toplote vsbndUs prijs-„1). v » v'mo-1 lMlrljs je dsls od pelje t i truplo dr. IMirsns v ss* it«. — Trlaški Blovsnoi so pribUl* no prsd dvsjsstlmi Isti Rsbrali to slolUl toliko dsnsrja, ds ss si nt snem nsjlaplih ssssl srsdi Trsts postorili "Nsrodnl dom", sgrsd* bo, v ksterl so ss osrsdstoltls vse niti njihovega kulturnega Mvljs-nja. Ko je Italija okuplrtl* ftft in st Itlisti divjsli f> 4MiU, ps is vpepelilt trlslki "Nsrodnl dom" kruta rak« pilftlstv, kt-ters je v tsj akciji vodU prosluU fsilstorski poslanSs Oiunto. Od polsrs do prod kralktoi je uataio pogorlMs tsklno kskor je kilo ps poli* Um ogrsditt It gs, da nI SUfSl vaakdo tik ds rsi vallk. Trlafii Nlovenei so vss It las upali, da ss njihova stovkt f doglednesi ItSI SopSl, dvigtS kvl-Iku in ds bo lopet sprsjslt pod strakt gMal»š*». tslovsdRtos ki rssns draga društva. Motili st ss. Hjlhovo pri« akovsnje SS js to dRl rsiblinilo v prašno peno Dne 3t. novembra js nsmr^ bilo ssttlji-ŠŠe 1 vssm ksr stoji Rt njs«. |Jt-dAo.SpHo gs je od "Trltlka in krtnllRias" draMvs S aaata- poeojilniee ii_________ "Hselets di risostrustotl", ki js plslslo ss nepremi*nlBt fctkor stoje en milijon Hlrislotisol ItoU. lanskih lir. "Trlslka krstltolst in posojllnlss" si je prtorltlt ss-mo.ls prsvteo odlk ktsvs. ' * Ksr js vnrilo te k«) Is v kratit (M ______ nejevolja, pojasnjuje t r laška dinoet", da ae je IsvrHlt prodtja sato, ksr Imenovana hranllniat nI mogU obnovili stavba, kar bi st* h tavala v dtnalajik rasmsrak HU ri Is pet milijonov lir ktpIttU ter tudi Ri feiogis vsi prentlttl škode, kstero jI js povsrsltlo srmljiUe veliko agubo to RSVtr-post, dt ns kodo posneje vredno pIR toliko ktkor sedtj. ' • Vitko leto js prilel stvtd ob lir obresti, ki jik jjtmiss 1,400000 lir, Bsdsj rlriko odprsrljes Trg sv. Atdrsja v Otrtoi — Kskor potsvsdi vaško |stt. SS je tsdi letos vrlU v Oeriel tredieija nalm m jem ev. Atdrsjt Rejem js bil stoke obiskan in ktf*ijs js kila mrtva. TamMj llvsiea promet ps ra rasvijsli lepši tsto*l, Isj je ts »Irsko dvorano, dr. Krasta* ps v|kj iiredn« mnogo oseb asvod sa tmokolf Vrstos je kito nt sejuvarskl det Dr je kH ns berlinski ^šsepp, ksr js uspeh sv, Andreja poljedelski šoli do«ont f 4, WJ ^anJIalT^ Ist V sadnjih Istlk js pradtvtl ............- vsh to »smstik ter js Ml ss.1 trltiim ssvrsnikom.leo ^lesertiraB svojo Ud>o — pa ps pel>< t im. irt i. \*T! baeoetl. e trs vsh iR.tflMrii ■ rtdl svoje nenavadne SkrsRNMMti pH dijakih aeto |VH|RMIR. Sto' Usnje obsk tšopjaktv je bilo skrOso š-idalkt. Dtrsea je sin* M itnšt. Krasto je ps cAkrbovsI tss»od«nj.ivo v •iaaovanjt js| kito vas neoblNlto »iala. Obiskov, sploh niste sprajrmsls. Ko so prt-» m ps l*reR«*° truplo.s it fr.) Krssts ksr dhj'1 to Ri kotel J;r|* INI prijavlja. Ko so p|efa attoo-y 1 »U v nmobotnlts > sa sll DA SKUHAŠ DOMO TU vo, rili ro nam PRODUKTE. •a ae ■Se je a^S aefMH* m vee erara . »e prepHPene. Se •araai vstoe is M itoAoAašinA sia^ltitriSM 'ts # dsmo mM p* »eeiNi r nlafOia#«je aa FRANE OCI-AR. nartdpo nstkR prallRPBra PROSVETA sfinga ura j« s srepim pogledi e koMene roke izteguje slefcec Matija Cor«!/% Misli človeka. UvoAg * I Ako bi bili zakoniki v kupnem Življenja hi uskeki odkrito«r#nej-ii. bi podali javaosti 4bu> resnieo in t drugim licem bi priUi na L M ,4an. Ampak orSnoeti manjka, od-, Pop^ovalei i» W na nasprotuj* jav. a ! filTf t^ul^tV!^ danainjega drulab- H"2f .f^S&l r reda. Zato pa poje)') ztnerom ztlo vafao, da ss jsvno ^ ^ pmmj ^ ^ Wl ^ in surovel, pa sem f a zapustila; lena je zaprevljivka in raz-uzdanka, ne m »ram je; pustil ali pustila me je Brez veftkega vzroka itd. Seveda, taki' izgovori so prav poeeni, najljolj hitro psi roki in' tudi najbolj hitijo poštenje Uskokov. Tu pa silita na damH praia-nji: kako in zakaj je postal mol o njem, kjer s Um se morda od lr*" krije marsikatero zamotano vpra- ™ vanje. Ampak razpravljanj« mora'biti tako, da odgovarja dej-etvom zakonskih neeret in podaja pravo zrealo o človeških potrebah. Ve||* spisov, kolikor jih je prišlo na dan v zadetku kritike, je imela obliko enostranskega sloboko zakritimi mieHlnt Ako "Pravljivlu to razuzdani^ globoko hočemo pravilno presojati zakonsko pfatft moramo prti v javnost z odkritosrčnimi izjavami, da podajo povzročitelje propadlega življenja v pravi svetlobi. Ni-«em iital vseh spi>ov, ker me spočetka niso zanimali iu bil < sem mnenja kakor v#* tftateljev, da mori to liti nazadnjaška stvar. 4 Med ftasem mojega spisa je prva kritika zavzela drugo stali-Me. Posegli so vmes trezni razla-gaiei, ki so se trudili zašlo stvar O kroničnih 'pijancih, kvarto-pireih in lahkoiiveih ni vredno govoriti na tem mestu, ker ti ao itak moralno zgubljeni za človeško druibo. Ampak znano je, da je marsikatera vzorna in poltena mladenka postala zapravljivi«, ko si Je naložila zakonski jarem, marsikateri mladenič je^postal šele v zakonu narobemoŽ. Nasprotno se je. v zakonu nmraikdolfcnUh sporočil neke vrrte pasts- treba veliko knjigo, da bi doMli pravo podobo o zakonskem živ ljenju. javnost Je v tem oztru do-zdaj le prav mgle storila, pa« pa se je 2e veliko ugibalo in kritizi ralo o zakonakem življenju. Ali ni ae m posrečilo poseči t, jedro in odkriti sredstva, ki bi učinkovalo na zakone, da ss olajšajo in nar* dijo srečne. Slovenci iiuamo primerno veliko zbirko knjig in spi sov, ali nobeden ao resno ne bevi s tolmačenjem zakonskih križe v In m tajno zamotanimi dejstvi. Večina epiepv, kolikor jih prid. na dan, se bavi z bajkoslovjem in fundromani, ki slikajo dra*atič-ne ljubezenske prizore. Nobeden pa ne rafcpravjjg resno o sentavi človeškega Itktorjih ki učinkujejo in so takorekoč sproti ji vi elementi sakonkega sistema. 4tJ Nekatere vere so as ulo zavzele za zakonsko življenje. Er.a izmed Klavnih, rimsko-kstoliška, v kateri Sivi večina Slovencev, ki je vzela zakon pod' svojo kontrolo, gi pomešala v verske nauke in po stavila se je sama za pokrovitelji eo nad zakonskim parom. V to svrho je skrpucala is stnrih oea- Po »zjsvah starih očakov in rimske eerkve ne pride lena prav nič ali malo v pošte v in je pt biblij skem Izreku mol postavljen za glavarja družine. Kakor je KliiMp poglavar cerkve, tako naj bojad* poglavar ženi in d rutini. Zona mora biti molu podloŠna r vseh oririh. 0veti Pavel gre še dalje in pravi, da lene morajo v druihi molčati Biblija je tudi oztupnb-vala fano kot grtkiieo, katera je zakrivila greh in zlo rnga sveta. Nekatere cerkvene ltlši pa ao še dalje s svojimi izražanji in prištele žene med najnižja bitja na zemlji — podobna zviti kači. - Take C naredbo . seveda . niso mogle prinesti v družino blagoslova, miru in sreče. Ustvarila ti na eni strani tiranskega samovla-darja, na dragi strani pe paaje-ponižno sužnjieo. Zalo veje še danes v nekaterih starokopitnih glavah misel, da lena m drugega kot navaden predmet, s katerim se lahko razpolaga na vse načine. Mladi, moderni molje so načeli pometati to staro šaro v koš, pa tudi lepe so «a«ele o tem vprala- hpreobrnil, i*.lahkomiselnega mU-h«i«i, m au h Kuiuii IIWu deniča je postal vzoren fro.*pot po vaaoljsttu Z mrzlimi rokami Wlajo In* ainl larki sarumonole allke po eteni. Hrepenenje ia upi,.trpljenj* ia smage. prevara ia spomanja * i-tajo U ptefarvlih Ustav laninlh riab Mrtva it Uho po«v« m njih »milna, kot bi sijsls iga o4pa0a Jetensko UMJ* Kako hladno al segajo v relm eteletjal \mty ravno tako brezčutno je sijala luna nekoč pred tristo leti. — V samotni vili Areetri pri Florenci počiva na skromnem ležtfgu, strt od bolesti nesrečen starček — OaKleo^aUlei. Nje jfOVO temne, Uve oči so ottefcknele in mrtve. Kako so strmele nekoč v harmonijo zvezdnega morja, kako eo pile njegovo lepoto in hrepenele po luči spoznanja, blgsl mu Jih . je nameči blesk vesoljsfvs, ko jc rezgnil z njega tenčk^. S ne mu sliko. Zgodilo firmsmentu, da bi jih opral v oiiščujoči luci božjih svetov./ S temi rokami je-moral prokleti spoznanje, ki ga je odkupil prirpOj za ceno svojih oči, z njimi je moral priseči krivo {vrisego lsfl \n ^mote — ponižan —1 poslan v pregnanstvo. Skoro v istem &sq pa rta* proti burgu s potno palico v roki eden najgenijali mož, kar jih je rodilo Človeštvo. V pomanjl in bedi hiti v trudapolnih pohodih pttfM /bor, da si tamkaj isprosi vsaj del tekoml let zaostala plače. Od prenapora onemoglega' poloti bolescn. V mrzličnem skrbi in bolesttr1 Ttko jc pe zvezda*1 vedež in Gallkm prijateU Kepler, zakonodajalec neba V berašH auknji. vsej bedi ni nciuil sanjariti o pravljičnem kri •tvu ta luni; na zemlji berač — je krajifeval svetovom na nebu ter jim zaukazoval hitrosti in pot. In le ni konea trnjeve poti spoznanja t Dvoje novih mučenilkih obrazov je pričarala pred oči negotova luč mesečine. Sanjavih oči, s bridkim uemevom krog usten vstaja is polmraka postava zooioga Friedlaenderja. 9 smelim zamahom nam je rasie|il uganko Palola in lune, a je trepetgje obetal pred n^anko življenja — in prostovoljno odšel odtod. Koliko milostaejša Je bila usoda geologa Knebelu, nadebudnemu ^rastskotaisu vnl-kanisagU Sredi najpolnejšega snanstvenign stvarjanja, da sredi iz livega dela, prav ko je stal na^ strmem pobočju k^aterskega Irela, ga je poklicala k ssbl priroda in ga pokopala v ognjenih globinah. — » Otriva te iz te tnračne tesnobe nazaj v brezmejno svetlobo vesoljstva l Ali ne gorijo noeoj vse lepše nebeški svetovi t In lana mod njimi, — te daljen, nedosegljiv svet — ali le ti ne> zdi bo-coj kot kos domačije f Saj ao sejaU po njenih njivah tvoji bratje najllahtnejie seme, saj po jo naši najboljši sinOvi orali a zlalimi^lugi spoznanja, saj je nje Žito požela in pospravila v shrambe —.človeška misel iščoča. Kamorkoli pads njen žarek, ae stvsrjajo čuda 11 Ispregovori geologu kamen in tema ac zasveti vNreadoznancu, vname se kemiku voda — ia tuj, tiepristopen svet t« postane dossovlna. Kot sverdno nebo si, sree človeka iskalea, — pri vsaj življcnski temi toliko luči in nerasreine globine t L D. Kan, sva sds ugank. ■ ] Ce bi mi bilo dsno m izbiro, v katerem delu prostranega vesoljstva bi se hotel saovi nsroditl, tedsj bi si poitkal Jako skromen kotiček. N'e| poielel -hI ai po onih magičnih deželah, ki Jim m preko njih prelivajo zarje in dnevi v trojni, [vijolični, rdeči in zeleni luči, tudi bi me ne mikalo toliko naetaniti se v meglenem repu kakega ko mata ia prejadrati na njem nepoznane neb*xt>e < dalje: prav brez vsakega pomisleka bi se odloČil sa ponižnega Marsa. "Cikaj nskir* ai mislil. Saj Je vendar tako majhen In, siromašen ta svet f Devet njegovih kroglic bi moral zgne sti, da ustvariš eno sen* ztmljo. — Saj leži nje govo kraljestvo tako blizu naše mdne domačije, v ugodnem slučaju jed v a fi7 milijonov kilome. trov dale«. C* bi ae premostil s semlje nanj. koliko pomeni to v vasoljetvu? Kakor da M ee hll prešel!) i« ane vasšef v drugo. Kaj mikavnega in novega imam torej iskati na njemf 1 t Okrni pogled na nočno nebo. rasžarjano od zvezdnega Kloaka t Med srebrnim svet Ukan jam iveadnoga morja gorLvttoko aa južnem neba drobna rdeča lušiee. Kot brloša evHilka a« sa siotnl ladji daleč aa odprt#m morju. Skozi osvaa-dje Leva krmari danes tajinstvaaa bačiea. Čns dni Jo najdav sasidrano v eaas^Js^ sves «**)* in esfot beti dalje - in dalja po roti (Dalje prihodnjič.) pravi po^agi o zakonskem življenju, bi Uprnve morda povzročile druge nazore v družini. Mogofa bi ae posrečilo olajing zakonski ierem in preprečila bi se marši čaka nesreča. Tako pa je bfi Beton prepuščen žalostni usodi Zakon je od nekdaj tajna uganka: dvoje bitij različnega apola ae združi v -skupno življenje. TI združitev pa se največkrat vrti na nenaraven' način, kar povarftfia lasne je razprtije in nezadovoljstvo. Naravni zakoni • svojo silno močjo učinkujejo k gflruiitvi ra* ičnih bitij, to Arivno, nevidno moč imenujejo nekateri nevOdneli »udičevo skušnja onirati, in aicet prevroCi rtebur povzročilo, ^a sa-Jt ueija na elabo vljali na A.1: Kiki it izMiMi ifi fimštm *'®ako pridni emot" sem pra-eal pisatelje Beseduha. "Kaj pa pišeš f MisUl sem, da pojdeva skupaj v gledališče." Ulj* "Saj tudi pojdeva I Le dueat aforizmov bi še rad napisal I" . "Ali imava komaj Še četrt ure PONDEUEK, 22. DKCBMBRa hm ----po»r- kvenl zapovedi f« smatra za velik gesh, govoriti Javno in raspmvljt-ti o tej moli. Cerkev jo vtisnila pečat molčečnosti preko tega vprašanja* ia N proglasila f* njegovo varuhinj?. MisUU je Narediti jez in zapreti pot, Id morabUi uniči kal ali izbriše greh Evine* prestopka. sila narave jo no- er na invanmo pra? Namesto ruiernosti stfast prii^hkomiselnih. naravna Hla pr^rla Jes in nt n$l redila pot sa Tvkrbtom fk^NIj pečata. Korupcija Je oživele In sa r "Cel četrt ure šef — Napravim Jih lahko najmanj še dvajeot. Primi pero, proeim, da ti narekujem! — Sicer mi pa raje pomagaj 1 Odpri 'Zbirko citatov'." ■ "Stran!" * ^ " " T' ^ . "Kaj vnmt — Katerokoli 1" "Ubogam. Stran ''Beri, proeim I" ---- \ "Kratkost Je doviipu duša..." "Stoj, izvratnol To bodo kar trije aforizmil Piši: Pri do v tipih in dekliških krilih je kratkost — ne, to ni nič! Moment t — Zdaj jo ; Kolikor daljši dovtip, u>-o krajši uenek.'' ''Ali Je to aforizem!" "Pa le iz vraten 1 Listi se bodo trgali zanj. AH prosim ne govo-ranei mi, sicer ne bom gotov. 8e-daj drugI Ta bo o duši: Duše mnogih so kakor dpvtifp." "Zakaj kakor dovtipl" "Ljubček, ko hi jaz vedeli Ali te še pride! Samo trfnotek da po* mislim ... je kakor dovtip! . . . hurrra, evo ti i ko jih enkrat po znamo, se jim ne' sme jemo veoleata ne delajo na bralca najlepšega vtiss, Is manj pa da bi dajalo vsi to lepo obUko "Proeveti". Tf nam podaja prav ialostan dokaz, da druUnske razmere le niso bile na dnevnem redu in da smo o njih hjtsv malo razpravllgfc. Razpravljanje o druiinakih razmerah naj bi zavzelo v javnosti prvo mesto In prvo stran v naprednem listu zato, ker spada ravno tako na dnsvnl red kalfor vsak drugi najvažnejši dogodek. Kakor so na dnevnem redu delavske rsamere In sfavke, v katerih raspravljamo o večjem kosu kraka, tako bi aiorsli razprav Ijati o d rutinskih 'razmerak za VC(\)0 merico aveče. Kaj pa je bolj valno kakor dejetvo, od katerf-ga je odvisno llorslko blagosta nje in sreča. Seveda, kritUa. jd se je vzbu-dila. Si nI nW» na pravem mostu in v pravi obliki, sate je fe ■vala proudoTjo. Ce Ima llav^i ga vpralal ) sočut|ftjL', "Odkar vem. da tako Odkar vem, da Ako paevdo-modrost tiskajo in lmnorirajo Koliko -jih faaavsltM « ' ' "Sedem." * 'Znala trideaatpet dinarjev. V petih minutah l Da, ljubček, livi mo pač v ima radija.,*W v ♦•Ali bi odprt nOvo '. stran > Zbirki citatov t" '-Proeim. Ilči v "Zbirki" pod "llvljenje." "2ab — lav, lav Uvljenje, tu je: Uvljenje je ecn, llvljenje jc boj • * "Dovolj. Življenje j«>j. Kdo je to rekelt" •''lob." "Tega bi kar puatil, k«rf Wš ve za Jobaf Ali bodimo nobell Pili: Smrt je premirje." "In dediščina mirovni sklon. ' "Bravo, lej. kaj se le nsifil od mene!" "Neumne marnje ee je Dajlažj« nsučiti 1" "Zap«: Kenmnost-je najbolj-Ii učitelj { največ in najmarljivej-le učenec ima." "Zadosti: devet jih je. Ali dal aftrebtti enega ae prikladof" "Dal si mi ga narekoval. ZapH Kašelj oslabuje sistem ln je vedno neprijeten. Tukaj prMs m pomoč Severa'8 Coufh Balsam. ■hrt t* Tali razdraženjs, odpravi ptf-lost sluzov, olajla kaftelJH doeti resnih Cena gi b 10 csotov. f s r V F HA Co > A K NAPIDS, IOVVA napak., ali nesrečo, > n.jholjle. le ee pueli pri miru. kajti noka-aa stvar ga ne more tako iaavati kot le mu kdo ofita dejstvo, ka toroga se sam Um In 4 ga je po rabiti sam krS/" (Dalje prihodnjič.) 1* Ji lit Aforuroi im priklada v veUki mesnici človelkega dnks. — Se-daj brl kuverto in naslov urad-niltva — tako. Bnamko. Ub, sa-dc..:l sa danainji dani"I* ■ In vsel je plalč ter klobuk ter se odpravil. Bojazljivo sem vpra-ti pa te nihče ne sprejme I" y ejal ee je: "P*i*j krstim "Kifn^ki pregovori" sli "Hkmee iz del abeelnekega ftlo-aofa Lititi" in jo gotovo opravim mJh * » " poa »ir^n«1 ngivnet pa sem vodno mialit, da j« sa piaanje aforismov DENARNE POSlUAT-VE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. KsL cene sa peiUJfJ« jev ln lir >e bile vferaj, fkapno i poitnino, iledečet 100 Din.............J J2 100— Lir.............} 100— Ur ................ 500— Lir.............!*ra 1000 - Lir Pri potiljatvah nad 10.000 Dja. ali nadtOOO Lir p Ker m cena d*narj. m*nj*. dostikrat docela rrprtj kovane, jt abtolamo nr-jrjj dolo*ftl cene vnaprej. J** m poMlJatva eekatajo po dne. ko ni eprejoieiro deMf. JE posiu a no y v JUOOiLAVUO IN H-po POiTI K>KOF JAVNO. Vm pslttjstee asatoriif »• nsao iAftao 2akraj5ek a cesaric 7t - eta A«^ rmk " I: tvdl "Kakbpaf Moeift da W si flo vek hrez vallkik iMeaj upal p:»dajati taka brozgo aa af^riz-mit" Toda ura je tri in ietrt aa HiUva, da dobiva i|| t ud. ji Od Božič ikiifU tn vsak« I ki - ouvk.