(rlr#Ib^^^ S^^^ /veze delotnega ljudstva za Podravje štev. 2 PTUJ, dne 17. janutiria 1964 Letnik XVII. »Tednik« Izhafa pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova — Tel. 156. — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ta ttizemstvo 1000, za inozemstvo , 2005 on- donu in iščejo ustrezno rešitev. • ciprski vozel Nova konferenca o Cipru, ki se je pričela v ^redo, naj bi našla izhod h sedanje krize. Nekaieri upravičeno trde, da sc je vsa zadeva v bistvu vrnila na svoje izhodišče. Ce so se namreč tri prizadete države svoj č.ets domenile za sporazum, pri čemer so zadevo ocenjevale visajka s svojegra zornega kota, naj bi sedaj doseg-le soglasje, ki bi bilo takratnemu podobno, pa vendarle drugačno. Ce bi izvedli referendum, bi se ogromna večina prebivalcev, v glavnem Grkov, izrekla za popolno neodvisnost. seveda brez vsakršnih privilegijev ali posebnih pravic haanjšinskih Turkov, ki ji je le 18 »/o. Pre- vladala bi torej »grška teza«, morda celo težnja po združitvi z Grčijo. Temu se v Ankari upirajo in pravijo, da bi v ta- kem primeru odkrito — posre- dovali. Velika Britanija, nek- danja kolonialna metropola, pa slkuša sedaj >voziti slalom« med nasprotujočimi zahtevami. Ne- kaitere teh so naravnost svoje- vrsitne. Tatko sedaj ciprski Tur- ki zahtevajo, naj bi na otoku ustanovili dve samostojni dr- žavi in prebivalstvo ustrezno preselili. ¦ Taka rešitev bi sereda zade- vo samo še bolj zaostrila. Sodi- jo, da bo britanska vlada pred- ložila nekaj, kar bi sprti stran- ki utegnili sprejeti, seveda spet samo kot nekakšno obliko — premirja. Predsednik Makarios je že sporočil, da bo vso zade- To predložil Generalni skupšči- ni T rešitev, če ne bo šlo dru- gače. • panama opozarja Zahteve panamskega prebi- valstva, da bi ZDA priiznale tn- di nad ozkim pasom prekopa panamsiko suverenost, so sicer že sitare, vendar so prišle jasno do izraza šele takrakomunistov«, kot to store vsekdar. kadar gre za ma- nifesrtacije teženj po neodvisno- ti in socialni pravičnosti. Sam predsednik Johnson je v svoji izjavi zanikal take domneve. Resnica je, da se ameriški uslužbenci ošabno vedejo do domačinov, da v praksi ne izva- jajo določil dopolnjenih spora- zixmov o delovanju družbe za vzdrževanje prekopa, da je od- škodnina za najeto ozemlje pre- majhna itd. im.lBUIOp Bp 'Sf Bd OUJl.\V!|J^Of^ čutijo prekop in upravo kot — rakaf.to rano na svojem nacio- nalnem telesu. Kakršne koli kompromis, ki ga bodo sklenili, bo zato samo polovičen in za- časen. • PISANI SVET Ni še minil mesec po razgla- sitvi neodvisnosti, že je opozi- cijska zanzibarska stranka af- ro-širazi strmoglavila vlado \r sultana ter razglasila republiko. Kot kaže. je šla po stopinjah drugih afriških držav, ki so «e odrekle raznih kraljevskih di- nastij, povečini legel tujega, kolonialnega vpliva iz prete- klosti. V nekdanji kolonialni metropoli Londonu so se spo- četka razburili, menda so rrlo hoteli poslati britansko ladjevje v bližino zanzibarskih voda. pa' so se potem, ko je nova vlada sporočila, da bo dežela ostala v Britanski skupnosti, pomirili. V alžirskem mestu Oran so pred dnevi demonstrirali brez- poselni, vendar so te demon- stracije i'zkoristili republiki so- vražni elementi in vpili tudi protivladna gesla. PANAMA IN ZDA OBNOVILI STIKE Panama 16. jan. Časopisna agen- cija TASS poroča, da ie zakono- dajna skupščina Kostarike skleni- la poslati panamskemu parlamen- tu poslanico, v kateri bo izrazila solidarnost s to deželo ob krizi zaradi kanala. V razpravi v skup- ščini Kostarike so poudarili, da je glavni vzrok sedanjih dogodkov treba iskati v določilih sporazuma o Panamskem kanalu. Panamski predsednik Roberto Chiari je izjavil vferaj, da je ko-^ misija GAD za ohranitev miru v Panami dobila zagotovilo, da na- meravajo ZDA privoliti v razgo- vore o novi pogodbi glede kanala. Dodal je, da je komisija ta prista- nek dobila prej. ko je Panama pri- stala na ponovno vzpostavitev di- plomatskih stikov z ZDA. PRED ZAKLJUČKOM KAIItSKE KONFERENCE Kairo, 16. jan. (MEN-AFP). Šefi arabskih držav so se načelno spo- razumeli o resoluciji, katere bese- dilo bodo zunanji ministri arab- skih držav revidirali danes popol- dne, medtem ko bodo besedilo resolucije predložili šefom arab- skih držav drevi. Predstavnik konference je spo- ročil davi, da se bodo šefi arabskih držav danes zvečer sestali posled- njič razen v primeru, če bo raz- prava o dokončnem besedilu re- solucije trajala dalj, kot predvi- devajo. V tem primeru bo konfe- renca kovJiala svoje delo šele ju- tri zjutraj. Predstavnik kairske konference »na vrhu« je sporočil tudi. da so šefi arabskih držav dosegli soglas- je o ustanovitvi arabskega voja- šk^a poveljstva, ki bi imelo glav- ni štab, lastno administracijo in finančna sredstva. POGREB KSAVERJA MEŠKA V SELAH 2ALNA SEJA DRUŠTVA SLOV ENSKIH KNJIŽEVNIKOV Pri Sv. Roku nad Seldinl. kra- ju, kjer je preživel dobršen del svojega življenja naS pisatelj Ksaver Meško, so včeraj poko- pali tega znanega slovenskega književnika. Ob grobu so se od pisatelja poslovili predstavnik ob- činske skupščine v Slovenjem Gradcu Tone Turičnik, glavni urednik Mohorjeve družbe dr. Stanko Cajnkar in ravnatelj ra- venske študijske knjižnice dr. Fran Sušnik. Govorniki so orisa- li življenjsko pot nestorja slo- venskih pisateljev In njegovo književno delo. Na pogreb so prišli tudi zastop- niki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ki jih je vodil pred- sednik dr. Franci Zwltter. V Ljubljani pa so se člani dru- štva slovenskih književnikov na žalni seji, ki jo je vodila pred- sednica Mira Mlheličeva. zbrali k F>očastitvl pokojnikovega spo- mina. O Ksaverju Mešku. njego- vi ustvarjalnosti In življenju je govoril prof dr. France Koblar Posebej se je dotaknil velike lju- bezni do domače zemlje, ki ie prevevala književna dela Ksa- verja Meška. Društvu slovenskih književni- kov je poslala ob Meškovi smrti sožalno brzojavko tudi Slovenska kultumogospodarska zveza v Tr- stti. Za odpravo kategorije , nizkih osebnih dohodkov' Pred.sedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je nedavno razpravljalo o obstoječih pro- blemih delovnih organizacij, v katerih prejemajo delavci nizke osebne dohodke, ki niso v skla- du z ravnijo življenjskih stro- škov. Gre za delavce, ki preje- majo mesečno 2.5.000 din oseb- nih dohodkov, le-teh pa je v ptujski občini po nepopolnih po- datkih okrog SO"/« od skupnega števila zaposlenih v gospodar- skih dejavnostih. V proučevanju vzrokov, zakaj imajo v nekate- rih delovnih organiizacijah de- laivci niTjke osebne dohodke, prediseds^tvo ugotavlja, da sta osnovna vzroka v nizki produk- tivnosti, v slabi organizaciji de- la in v slabi poslovni politiki. Nadaljnji vzroki so v notraoijih odnosih, v nespodbudnih meri- lih delitve osebnih dohodkov, v nesipasobnositi nekaiterih vodil- nih kadrov in v nekaterih dru- gih činiteljih, o katerih delovne organi'zaciije vse premalo raz- mdšljajo. V nekaterih delovnih «*rganizaeijah se zadovoljujejo s slabo organizacijo dela, z nizko prodnktivnostjo, z nedovoljno izrabo strojev, z nizko strokovno usposobljenostjo delavcev, z ne- opravičenimi izostanki in podob- nim. Rezultat teh in drugih po- manjkljivosti so nizki osebni do- hodki, kar ima za posledico, da BO delavci nezadovoljni, da žiivi- jo v prepničafnju, da so njiihovi osebrri dohodSci odrvism od admi- riflBtpativTidh mkrepov od zajunaj, ne pa od nj5hovega lasitnega de- Ja. MaTsiik.ie še vedno govorijo o-tafrifnih postavikah in se zado- v»f)Jjujejo s tem, da ima delavec na UTO toliko in toliko dinarjev, ne proučujejo pa, kakšna je pro- daktivnost in kako izoblikovati Sm spodbudnejša merila delit- ve osebnih dohodkov po delu. Ugctovitve predsedsitva pričajo, da odgovomii činitelji v delov- nih organiizaciijaih vse premalo sikrbijo za resnii&no proučevanje problemov delovne organizacije. Skratka, analiz ni, kar ima za po^^ledico nepoznavanje proble- mov in njihovo površinsko re- ševanje. V svojem delovanju se ti čini- telji preveč zapirajo v ozek krog ter se v strokovnih kolegijih za- dovoljujejo s tem, da proizvod- nja teče svojo pot, nikogar pa ni. ki bi se temeljito ulkvarjal in zasledoval, ka/kšna je proi^zvod- nja. ali ta ustreza zahtevam trga, ali je dosežena ir^trezna kvalite- ta proiizvodov. ali delovna sto- rilnost raste ali pada, kakšni so osebni dohodki na posameznih delovnih mestih in podobno. Marsikje proizivajalci ni'SO do- volj seznanjeni s tem, kako se dohodek ustvarja in ra^zdeljuje in kaj vse vpliva na višino oseb- nega dohodka. Vse premalo se ra'znravlja o sistemu delitve osebnih dohodkov po delu, vse premalo je na tem področju ču- titi tudi politično aktivnost sin- dikalnih podružnic. Predsedsitvo je v svojih za- ključkih začrtalo smernice bo- dočih nalog sindik'alnih organi- zacij pri reševanju težfke in od- ročju nadaljnjega izpofpolnjeva- nja sistema delitve osebnih do- hodkov po delu in na odpravlja- nju kategorije nizkih osebnih dohodkov, ki niso v skladu z ravnijo življenjskih stroškov. Članstvo sindikata bi naj na Skrajšan delavnik tudi v gostinstvu Včeraj, v četrtek. 16. januar- ja 1064. je bilo v Mariboru nri Gospodarski zbornici na željo strokovne skupine za uvedbo skrajšanega dHavnika v jrostin- stvii pri republiškem sekreta- riatu za trsTovino posvetovanje o pripravah za uvedbo skraj- šanega delavnika v gostinstvu in v potovalnih agencijah. Na posvetovanju so bili tu- di predstavniki gostinskih pod- jetij z območja ptujsko obči- ne, ki so skupno z zastopniiki republiškega sekretariata za trgovino in okrajnega sindikal- nega sveta obravnavali o mož- nostih in pogojih za uvedbo skrajšafnega delavnika v gostin- skih obratih. svojih sestankih razpravljalo o vzrokih, zakaj so na nekaterih govorne naloge na področju si- stema delitve osebnih dohodkov po delu. Sindikalne podružnice naj se z največjim čutom odgo- vomostfi. poglobijo v proučevanje obstoječih problemov na pod- delovnih mestih nizki osebni do- hodki, istočaisno pa naj bi sindi- kalne podnranice mobilizirale proiizvajailce, da bi se lotili re- ševanja problemov na področju osebnih dohodkov, istočasno pa reševanja problemov v zvezi s skrajšanjem delovnega časa. O teh vprašanjih naj bi temeljito razpravljali na letnih občnih zborih sindikalnih podružnic. Sindikalne podružnice naj za- htevajo od strokovnih služb de- lovnih organizacij, da izdelajo potrebne analize, od organov sa- moupravljanja pa, da razprav- ljajo o problemih in nerealnih merilih v sistemu delitve oseb- nih dohodikov po delu. P»osebno skrbno naj strokovne službe analizirajo vprašanja, kot so: organizacija in produktivnost dela; izraba strojev in sitopnja mehanizacije; izraba delovnega časa; delovna metsta, na kartjerih delajo delavci z niakimi osebni- mi dohodki; sistem in merila de- litve osebnih dohodkov po delu in ostale činitelje, ki vplivaijo na višino uistvarjenega osebnega dohodka. Temeljite analize naj delav- nim kolektivom osvetlijo vzro- ke, istočasno pa naj jim omogo- čijo najti izhodišča za načrtno in skrbno reševanje problemov in za oblikovanje čim gospodar- nejše politike poslovanja, kar naj omogoči, da bodo delovne organizacije ustvarjale višji do- hodek in tako dosegle boljše re- zultate. To tudi pomeni, da je potrebno aiktivarati notranje re- zerve, povečati produktivnost dela, ekonomičnost in rentabil- nost posilovanja, izboljšati orga- nizacijo dela, povečati skrb za načrtno usposabljanje delavcev na delovnem mestu, imeti v bo- doče večje razumevanje za za- poslitev novih strokovnih ka- drov, ki naj v proizvodnji za- vzemajo najodgovornejša mesta, izboljšati notranje odnose, izpo- polniti delitev dela in sipeciali- 2a^cijo itd. Sindikalne podružnice naj mobilizirajo slehernega pro izvajalca za reševanje vseh na- vedenih vprašanj, o katerih je razpravljalo predsedstvo Občin- skega sindikalnega sveta, isto- časno pa je naloga vseh sindi- kalnih podružnic, da najodloč- neje zavračajo vse negativne pojave, ki se bodo skušali vsi- ljevati v reševanje tega proble- ma v škodo neposrednih proiz- vajalcev. Odločno je treba za- vračafi težnje, da bi osebne do- hodke poivečali na račun povi- šanja cen ali na škodo skladov ali da bi sc ti problemi reševali na kaicršen koli administrativni in birokratski način. Rešitev morajo najla delovni kolektivi sami, predvsem, kot je že po- udarjeno, s povečanjem produk- tivnosti dela, z boljšo organiza- cijo dela, gosipodaimejšim poslo- vanjem in aktiviranjem notra- njih rezerv. Sistem in merila delitve osebnih dohodkov po delu pa je potrebno izoblikovati tako, da bodo čim spodbudnejša in da bodo aktivno vključila slehernega proizvajalca v priza- devanje za boljše poslovanje. F. B. Letne Rnnfence 00 ZR v MM Ormož Letne konference OO ZK so bile v Občini Ormož zelo dobro pripravljene in razprava na n.ph je bila plodna. Pove- čati v občini bo treba število članov ZK iz vrst mladine, ki hna za sprejem vse pogoje. Najboljša letna konferenca je bila v tovarni »Jože Ke- renčič«. Prejšnji ponedeljek popoldne je bila v prostorih >Aboneinta< T Ormožu seja Občicniskega ko- miteja ZK, na kateri ©o aina- liziirali letne konference OO in kulturno prosvetne probleme v občini. Ob tej priložniositi je se- kretar Občinskega komiteja ZK Drago Pintarič uvodoma izčrp- no analiziral letne konference OO, ki so bile v glavnem izvr- šene v lanskem decembru, čla- ni koiuiitcja pa so poročali o letnih konferencah, katerim so prisostvovali. Povprečna ocena letnih konferenc v občini je zelo dobra: poročila so bila skrbno pripravljena, razprava skoraj povsod konkretna, govo- rili so mnogo o vlogi člana ZK, o delu mladine, SZDL. sindika- ta in samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Na let- nih konferencah je bilo izreče- ne mnogo upravičene kritike, premalo pa 60 nekatere konfe- rence posvetile pozornosti pro- blemom delavskega gibanja. Ugotovljeno je, da je v občini od vseh prebivalcev samo 1,2 odst. članov ZK. Vedeti je tre- ba, da so člani ZK nosilci na- prednih idej in usmerjevalci socialističnega razvoja. Hiter razvoj nalaga slehernemu dr- žavljanu skrb in odgovornost, predvsem pa članom ZK, ki morajo biti povsod v ospredju. Prav zato bo treba sprejema- nju v članstvu ZK v občini po- svetiti posebno skrb. V občini je 21 OO ZK. Na let- nih konferencah teh organiza- cij je sodelovalo v razpravah 100 diskutantov. Mnogi disku- tanti so bili konkretni, ostali bolj splošni in razprava je bila zelo pkKJna. Opaziti je bi- lo, da so bili v prvem pollet- ju lani nokateri člani ZK bolj aktivni kot v drugem polletju. Na letnih konferencah v de- lovnih organizacijah so mnogo govorili o višji produktivnosti dela, o skrajšanju delavnika, o aktivnosti sindikalnih poijlruž- nic in obravnavali druga šte- vilna vprašanja in probleme. Najboljša letna konferenca v tovarni »Jože Kerenčič« Čeprav so bile vse konferen- ce lepo izvedene in je bila po- vsod bogata razprava, je ven- dar bila najboljša letna kon- ferenca v tovarni >.Iože Keren- čič«. Poročilo je zajelo celot- no delo, življenje, uspehe, te- žave, probleme, s katerimi se je kolektiv podjetja in v njem OO ZK srečevala. V gradbenem podjetju >Ograd< so na letni kBoris Kidrič« v Kidričevem je torej prva delovna organiza- cija v ptujski občini, ki je uresničila ustavno določilo o skrajšainju delovnega ča&a.. Stran S »TEDNIK« — petek, 1?. |«i«iarja 1964 Stran 2 Avtobusna postaja na Trgu svobode- da ali ne? v Ptuju prevladuje sjSlošno prepričanje, da Je bila avto- busna postaja premeščena nazaj na Trg svobode izključno na pobudo podjetja »Haloški biser«, ker da je ta predvsem za- interesiran na tem, da postaja ni več pred »Belim križem«. Glede na to splošno mnenje in glede na nekatera prav ostro izražena stališča posameznikov o tem vprašanju smo za- prosili predsednika Sveta za notranje zadeve pri Občinski skupščini Ptuj tov. Franca Belšaka za utemeljitev tozadev- nega sklepa sveta, predsednika Združenja šoferjev in avto- mehanikov v Ptuju tov. Ludvika Pšajda za mnenje združe- nja o tem vprašanju in predsednika Turističnega društva v Ptuju tov. Jožeta Maučeca o stališču Turističnega društva Ptuj. Omenjeni so nam odgovorili: tov. Franc Belšak, pred- sednik Sveta za notranje zadeve Občinske skup- ščine Ptuj: Vprašanje avtobusne postaje v Ptuju je svet za notranje zadeve Občinske skupščine Ptuj večkrat obravnaval. Avtobusna postaja^^je bila svoječasno na Titovem trgu, od koder je bilo nujno preseliti jo zaradi prevelikega števila vo- zil g:lede na sorazmerno majTien prostor. Tako je prišlo do presta- vitve na Trg svobode, kjer je bila postaja, vse dokler niso pri- čeli z deli pri kanalizaciji. Tokrat je bila postaja začasno postavlje- ni pred gostišče »Beli križ«. Ko so bila dela končana, je bila po- staaj po odločbi oddenlka za go- spodarstvo občinske skupščine ponovno premeščena na Trg svo- bode, kar pa ^"e izzvalo v javnosti določeno kritiko, ki so jo posa- mezniki utemeljevali s tem, da je postaja pred »Belim križem« za potnike mnogo ugodnejša kot na Trgu svobode. Svet za notranje zadeve je bil mnenja, da je iz prometno var- nostnih razlogov nujno, da je po- staja po odločbi oddelka za go- idoči promet varen in kjer av- tobusi ne bodo ovirali ostalih ko- ristnikov cest. Ko je bila postaja pred »Belim križem«, so se npr. »Slovenske gorice« zelo pritože- vale zaradi parkiranja avtobusov pred njihovimi skladišči. Na Trgu svobode pa so začeli medtem graditi novo poštno po- slopje in je gradbeno podjetje Brez kakršnegakoli dovoljenja za- sedlo prostor in Je avtobusno podjetje ponovno zahtevalo pre- mestitev postaje pred »Beli križ«. Posebna komisija zainteresiranih si je takrat ogledala stanje pred iBelim križem« in glede na pro- metne razmere na tem prostoru odločila, da predloga avtobusne- ga podjetja ni moč upoštevati in da je treba pustiti do določitve prostor za postajo na povsem ustreznem prostoru torej le za- časno na Trgu svobode. Zaključek je torej, da se svet za notranje zadeve zaveda, da se- danja postaja ni na ustreznem prostoru in da je potrebno, da se poišče povsem ustrezna, trajna rešitev tega vprašanja. Tov. prof. Jože Moučec, predsednik Turističnega društva Ptuj: Ptuj je zadnje čase pomemben turistični center v vsakem pogle- du zaradi pomembnih kulturno- zgodovinskih, prirodnih lepot in etnografskih zanimivosti okolice. Zaradi tega je več kot pomemb- no, da ima tudi primemo avto- busno postajo, ker ga obiskuj'e veliko število domaČih in tudi tu- jih turistov. Turistično društvo v Ptuju me- ni, da ni primemo, da v Ptuju vsak čas prestavljamo avtobusno postajo in da ni primeren prostor ža avtobusno postajo niti pri »Be- lem križu« niti ha Trgu svobode. Pred »Belim križem« zato be, kfet gostilna ni primerna čakalnica z* potnike, saj so se v njej zadrže- vali tudi otroci, ki so v njej ne- malokrat videli ne najbolj pri- merne prizore; prav tako ne na Trgu svobode, ker tamkajšnja ča- kalnica nima nobenih sanitarij, je premajhna in neprimerna. Ptuj nujno potrebuje redno avtobusno postaj"ališče; dolžnost vseh odgovomih faktorjev pa je, da določijo lokacijo In da dobi Ptuj čimprej sodobno avtobusno postajo s primernimi pritiklina- mi, kot jo potrebuje vsak turi- stični kraj. Tov. Ludvik Pšajd, predsed- nik ptujskega Združenja šofer- jev in avtomehanikov nf poslal stališča Združenja o tem vpra- šanju. Zato objavljamo dvoje pisem, ki smo ju te dni prejeli in ki se nanašajo na ptujsko av- tobusno postajo: AVTOBUSNA ČAKALNICA? v zadnji številki »Tednika« ste objavili sliko, kako prezebli pot- niki čakajo na ptujski avtobusni postaji na avtobuse. Res je, da je zdaj čakalnica v Ptuju za pot- nike, ki se vozijo z avtobusi; to- da kakšna!? V četrtek tega me- seca sem tudi jaz bil med potni- ki, ki so čakali na avtobus. Pri- znati moram, da me je precej zeblo, zato sem jo krenil v »no- vo« avtobusno čakalnico, ki sem jo kaj kmalu zapustil. Gotovo se boste vprašali, zakaj. Vem, da boste mislili, da sem moral še po opravkih v mesto, ali pa, da je že bil odhod avtobusa, na ka- terega sem čakal. Ne, ni bilo ta- ko! Čakalnico sem zapustil, ker ni bilo mogoče ostati v njej, saj sem Imel slabši občutek, kakor bi bil v hlevu. Čakalnica sploh ni urejena tako, kot bi morala biitL Stene so še vedno takšne, kakor so bile v bivši Simohiče- vi torbami Kljuka na vratih je strta, zato moraš vrata odpreti z nogo, tla so neočiščena itd. Tako sem bil nad »novo« ptuj- sko avtobusno čakalnico zelo razočaran, kakor tudi mnogi pot- niild, ki so raje zunaj čakali na avtobuse, kakor pa v njej. Zato bi bilo prav, da bi ptujsko av- tobusno čaka)lnico primerno ure- dili, saj je čakanje avtobusov na prostem neprijetaio za matere z otroki, pa tudi za ostale potni- ke, še posebno v zimskem času in ob slabem vremenu! Franc Golob, kmet. tehnik. Slovenja vas 65 ŠE NEKAJ O AVTOBUSNI ČAKALNICI Znano je, da imamo v Ptuju avtobusno čakalnico, ki te mrzle dni služi svojemu name- nu in ki je bila potrebna bolj kot kaj drugega. V njej so tudi oprema, mize in stoli. Zal pa v Ptuju še ne zmoremo tistih nekaj tisočakov, ki bi jih na- menili za popolnejšo urediteiV čakalnice, to je za pleskanje sten, ki so neusmiljeno umaza- ne, na strop bi morali name- stiti svetilko, da >uzmoYiči« ne bodo kradli žarnic, na vratih zavarovati steklo z rešetkami in popraviti zlomljeno kljuko na vratih. Na vsak način pa bo v čakalnico treba postaviti napise, ki bodo kadilcem pre- povedali kajenje, kajti tu so tudi novorojenčki in prostor ho aekdo moral strogo kontrolira- ti. Čakalnica tudi ne bi smela biti zavetišče tistih, Id^nikamor ne potujejo, temveč se tu lo diajajo zaradi nekakšnih pogo- rorov in zasedajo prostor pot- nikdm, kot je to bil primer II. tepa meseca. V čakalnici jf potreben tudi koš za smeti, do- 3ro bi bilo prostor opremiti z rožnim redom. Ce bi prostor ako preuredili, bi mogoče bil primeren za namenjeno upo- rabo in se potnikom ne bo ga- bilo stopiti vanj, kakor se to sedaj dogaja. Jože Bezjak Nrva zahteva za britan- sko članstvo v ESI Štrasbourg. 16. jan. — Svet se- demnajstih držav — članic evrop- ske posvetovalne skupščine — je zahteval sinoči od šestih držav skupnega evropskega trga, da zač- nejo nove razgovore z Veliko Bri- tanijd glede njenega včlanjenja v to zahodnoevropsko gospodarsko Skupnost Razgovori z Veliko Bri- tanijo so bili prekinjeni pred le- tom dnj Zahtevo članic sveta ev- ropske posvetovalne skupnosti so sprejeli enoglasno in jo bodo po- slali vladam »šestoricef«. PRVE DOMAČE riLULE PROTI ZANOSITVI Tovarni zdravil »Galenika« in »Farmois« bosta kmalu poslali na trg prve domače pilule proti za- nositvi. To so preparati na osnovi dveh hormonov, ki jih bodo lahko potrošniki dobili samo na recepte strokovnjakov, ki delajo v po.«ve- tovalnicah za kontracepcijo. Žen- ska, ki bo pilule želela uporabiti bo lahko to storila samo po pred- hodnem posvetovanju z zdravni- [ kom. Analiza osebnih doiioiikou v oliiini Ormož Dne 9. Januarja t. 1. Je izvršni odbor obtinskega sindikalnega sveta razpravljal o osebnih do- hodkih zaposlenlli^ Seje so se udeležili tudi preostavniki okraj- nega sindikalnega sveta, okrajne gospodarske zbornice in nekateri politični delavci iz občine. Ob tej priložnosti je tajnik občinskega sindikalnega sveta Slavko Ivanu- ša prečital poročilo o osebnih do- hodkih v lan.skem letu. Seja je bila sklicana z namenom, da "se temelj-ito prouči vprašanje nizkih osebnih dohodkov (do 25 tisoč di- narjev) ter da se na osnovi na- tančnih analiz omogoči prek bolj- šega izkoriščanja notranjih rezerv podjetij in z višjo produktiv- nostjo poveč'anje nizkih osebnih dohodkov. To povečanje mora bi- ti vsekakor rezultat boljšega go- spodarjenja delovne organizacije. V občini je 19.385 prebivalcev in je v delovnih organizacijah na področju občine zaposlenih 2045 ljudi, kar predstavlja dobrih 10,5 odst. prebivalcev. V vseh^ pano- gah družbenega gospodarstva je zaposlenih 1580 ljudi. Glede na nizko zaposlenost je družbeni bruto proizvod na prebivalca pre- cej pičel, saj znaša za lani 146 ti- soč dinar5"ev, narodni- dohodek pA 137.000 dinarjev. To nazorno ka- že, da je ormoška občina še pred velikim razvojem. Ugotovljeno je, da je absolutna višina osebnih dohodkov v ormoškem gospodar- stvu v preteklem letu v vseh me- secih razien enega za približno od 5 do 9 tiisoč dinarjev nižja kot je povprečje zaposlenih v gospodar- stvu mariborskega okraja. Se večje razlike v nagrajevanju v primerjavi z okrajnim povprečjem je opaziti, da so bili v prvi po- lovici leta 1963 izplačani osebni dohodki od 15 do 20 tisoč dinar- jev 25 odst. od vseh zaposlenih v občini. Pomembne ugotovitve prihajajo iz tovarne »Jože Kerenčič«, kjet kolektiv zavestno vlaga del svo- jih dohodkov v razširjeno repro- dukcijo podjetja. Zastarela opre- ma povzroča v podjetju že vedno največ težav. Osebni dohodki so v tem podjetju zelo porasli, če- prav so še mnogo nižji od okraj- nega povprečja. Kolektiv se vse- stransko zavzema za napredek podjetja, zato nenehno izboljšu- jejo tehnološke postopke in uva- jajo nove smeri proizvodnje. Diskutantje na seji so bili mne- nja, da je treba zviševati osebne dohodke vzporedno z razvojem delovne organizacije in s poveča- njem produktivnosti, z boljšim iz-. koriščanjem notranjih rezerv in boljših proizvodnih postopkov. Vsekakor pa je treba sleherne- ga delavca zaposliti na takem de- lovnem mestu, kjer bo njegova produktivnost dela tako visoka, da bo lahko z zaslužkom kril svo- je življenjske stroške. Jasno je, da zvišanje osebnih dohodkov ne sme biti sedaj" množično, ampak sistematično, vzporedno z doseže- nihni večjimi gospodarskimi uspe- hi. Za porast osebnih dohodkov je v gospodarskih organizacijah vse- kakor mnogo možnosti. Te je tre- ba poiskati predvsem v strokov- nem in družbenem političnehi Iz- obraževanju zaposlenih in v pt^- vilnem ter pravočasnem izkori- ščanju vseh materialnih možnosti. Naša. delegacija odpoto- vala na Cejlon in v Pakistan Beoprrad, 16. jan. — Jugoslo- vanska gospodarska delegacija, ki jo vodi član ZIS in zvezni se- kretar za trgovino Dragutin Ko- sovac, je odpotovala včeraj na obisk v Pakistan in Cejlon, kjer se bo razgovarjala o zboljšanju gospodarskega sodelovanja s te- ma dvema državama. PREMIJE V KMETIJSTVU V LETU 1964 V Uradnem listu SFRJ št. 1 z V tem uradnem listu sta ob- dne 1. januarja 1964 je objavljenjavljena tudi odloka o premijah odlok, ki opravičuje gospodar-za živino in za kravje mleko v ske organizacije in zavode, ki 1&64. letu. pridelujejo ali odkupujejo pše- Premije pri živini bodo 45 in nico in rž, do premije 2 din po 1100 din, in siicer za prašiče-baco- kg za vso merkantilno pšenico ne in za mesnate, predpisane in rž, ki jo prodajo ali dobavi-kvalitete, 45 din, za govedo pred- jo v 1964. letu pooblaščenim pod-pisaine sta.rois.ti, teže in kvalite- jetjem za promet z žiti na de-te pa premije 60 do lOO diin. belo ali direkciji za prehrano. Najvišje premije, tj. 100 din Isto velja za semensko pšenico po kg, so določene za pitana te- lastnega pridelka letnika 19i841eta plemenskih pasem in za ob potrdilu o kakovosti zrhaste-njihove medsebojne križance, ga semenskega blaga. ki sb stari do 6 mesecev, in sicer Seja zveznega izvršnega sveta Polna pokojnina s 40 leti delovne dobe? Pokojninska osnova naj bi zn ašala 85 odstotkov od osebnega dohodka — Elaborat o osnovnih vprašanjih sedemletnega načrta bo izdelan meseca marca — IS s ptejel premembe v splošnih ca- rinskih tarifah. BEOGRAD, 16. jan. — Na vče- rajšnji seji ZIS. ki jo je vodil Petar Stambolič, so proučevali teze za novi pokojninski sistem, osnovne smernice gospodarske politike v prometu v družbenem načrtu gospodarskega razvoja za 1964-1970 in spremembe v zakonu o podjetjih za letalske storitve. Sprejeli so tudi sklep o nadalj- njem delu pri pripravah za Iz- delavo 7-letnega gospodarskega razvoja. Ko je Zvezni svet razpravljal o osnovnih smernicah predloženega pokojninskega sistema, je menil, da bi moral temeljiti sistem na kar najbolj ekonomskih osnovah. Pravice zavarov^ancev bi bile od- visne od dolžine delovnega časa in višine vloženih sredstev. Za vsako spremembo delovne dobe bi morali zavarovanci vložiti do- datna sredstva. V skladu s takšnim načelom j8 predlagana uvedba .^Istemg enot- nih osnov, po katerih bi se do^ ločale obveznosti in oravice za vse zavarovance. Ncva pokojnin- ska osnova bi znašala okrog 85 odstotkov osebnega dohodka za- varovancev. Pokojnino v višini popolne osnove bi dobil zavaro- vanec, ki bi imel najmanj štiri- deset let delovne dobe. Menijo, da bo nov način dolb- čanja pokojnin prispeval k bolj- šemu usklajevanju realne vred- nosti pokojnin z gibanjem živ- Ijenskih stroškov. Pomembno do- polnitev k obveznemu pokojnin- skemu zavarovanju bi predstav- ljalo razširjeno pokojninsko za- varovanje. Sredstva za takšno zavarovanje bi zagotovili ptek' prispevkov, ki bi krili nastali riziko. V tezah novega zakona se urejajo tudi ookojnine udeležen- cev NOB. Predlagano je. nai bi vklučili v obvezno pokojninsko zavarovanje tudi obrtnike. Na sejj ZIS so včeraj povedali) da bo elaborat, v katerem bodo zajeti osnovni problemi sedem- letnega načrta, izdelan meseca marca. Elaborat bo služil za osnd- vo razpravi v zvezni skupščini. Svet j& včeraj sorejel tudi Od- lok o izvajanju ukrepov splošne kreditne politike v letu 1964. od- lok o Dogoiih in načinu udeležb* fedf?racije v kreditiranju irtve- sticii. ki so namenjene povečanju tujega turističnega prometa itd Izvršni Svet je razen tega sore- iel soremembe v začasnih sploš- nih carinskih tarifah in Sklenil,. da je treba z Izdelavo dokončnih tarif pohiteti. za prima in prvo vrsto; premije po 60 din so določene za pitane mlajše junice in junice določe- nih pasem, stare do 18 mesecev I. in II. vrste, in za pitance, do 36 mesecev stare junce in junice določenih pasem I. in II. VKte. Za pitama teleta, mlajše junce in junice je določena premija po 80 din za kg. Glede premije za kravje mle- ko v 1964. letu je določena v odloku premija 15 din za vsak liter kravjega mleka in sicer sa- mo tistim premijskim upravi- čencem, ki so pri pridelovanju mleka vpeljali matično knjigo- vodstvo, in selekcijo ter kon- trolo molznosti krav.ip, ki so prodali ter,dobavili mleko gospo- darskim organizacijam in zavo- dom za promet ali predelavo mleka ter drugim organizacijam in zavodom, kakor tudi za vsak liter kravjega mleka, ki ga pro- dajo oz. predelajo v svojih obra- tih. V tem uradnem listu so ob- javljene tudi odredbe za izvaja^- nje navedenih odlokov v 1964. letu. V ptujski občini bodo prišli navedeni od!lo.ki v poštev za kme- tijske zadruge in za kmetiji^ kombinat, ki jim bodo tudi pri- znane premije za vse navedend. CENE SADJU IN ZELENJAVI Glede na pripombe gospo- dinj, da vpliva »Povrtnina« Ptuj na cene zelenjavi in dru- gim kmetijskim pridelkom, ki jih tam prodajajo na malo, in sicer s tem, da se tudi na po- (ieželju ravnajo vsi po cenah, ki jih ima >Povrt.nina« in ki so objavljene v »Tedniku«. Glede na tako mnenje nam poslovodkinja v trgovini »Povrtnine« Magda Lešnik ta- ko odgovorila: >Naše cene Objavljamo zato t časopisu, da bi potrošniki ve- deli, kaj imamo na zalogi, obe- nenn pa tudi, da bi imeli orien- iacrjfsko ceno, ki je dejanska cena v naši trgOvini. Nisem vedno primerjala cen ha živilskem trgu in iiašili cen, Tbndar sem vseeno ugotovila, da ta trditev ne drži. Na pri- mer jajca .so na trgu po 40— 50 din, pri nas pa so po 3? din. Solata je na trgu po 200 do 250 diin. pri nas je po 150 din itd. Več naših strank s podeželja mi je priznalo, da so naše cene res orientacijske tudi za pode- želje in so razmeroma ni/je, kot jih tam postavljajo ljudem, ki kupujejo zelenjavo, niso pa take. da bi koga silile, da bi zviševal Svoje cene. Mogoče je že, da se kakšna skromna ma- mica s iKKJeželja ne znajde iin da jo posikušajo posamezniki prepričati, da bi dala svoje pri- delke za polovično ceno. V taksnem primeru je prar, da najdejo ljudje v tisku orien- tacijske cene. ker bi sicer svoj že itak skromen pridelek še pod ceno prodajali. PraT bi bilo. da bi objavljala svoje cene tudi KZ .Jože Lac- ko' Ptuj in kmetijski kombi- nat, da bi potem vSa>kdo lahko. primerjal, kdo prehiteva v ce- nah drugega in kdo vpliva na cene pri teh artiklih. V zadnjem času je >Povrt- nina« za korak prehitela ostale prodajalce zelenjave v Ptuju s tem, da je začela dobivati iz zagrebške hladilnice naravno ohranjeno sadje in zelenjavo v polivinilastih vrečicah v zmrznjenem stanju. Kumare, grah, papriko, fižol, črnice, maline in črni ribez, slive itd. v teži do 2 kg v zmrznjenem stanju so gospodinje takoj raz- grabile. S tem bo lahko postre- gla ,Povrtnina' gospodinjam še 2 ali 3 petke, potem pa bo po- časi na razpolago nov pridelek iz raznih južnih krajev in de- žel, ki prodajajo naši domo- vini južno sadje in zelenjavo. Mislim, da je v Ptuju toliko gospodinjstev, da morajo go- spodinje v vse trgovine s sad- jem in zelenjavo in tudi na trg k ženam 6 podeželja. Malo je gospodinj, ki se ne bi prej fKvzanimale, kje je najugod- mvjša cena. Tudi ni prodajalk, ki ne bi vedele, da ne mOrejo prodajati pO višji ceni, kot je pri konkuremci. Bojazen gospodinj, da bi po- vzroča .POvrtnina' zmedo v cenah in da bi zniževala stan- dard ljudi, je odveč. Za mnoge gospodinje je cena enako tež- ka kot čakanje v trgovinah, kjer imajo naprodaj, kar go- spodinjstva potrebujejo. Lahko rečem, da doslej ni bilo preve- likega prigovarjanja zaradi ča- kanja. Vsaka gospodinja vidi. da morajo biti pomočnice zelo hitre in spretne, da lahko za- dovoljijo v čimkrajšem času toliko strank, kot jih vidijo pred seboj.< * Prihod nje dni Preda v{inja Delavske univerze Ptu|: 17. januarja 1964 ob 19. uri rr. MARKOVCI: O mentalni higi«*« (Nada dr. Pavličev). 22. janOaTJa 1964 ob 18. uri —- SPOD. VELOVLAK pri Prose-- njakovih: Sodobno preprečeva- nje nalezljivih bolezni (Nada dt.' Pavličev). 24. januarja 1964 ob 10. uri — PTUJ, MATERINSKI DOM: Ob- čutek manjvrednosti pri otrocifi (Meta Feldin). MURETINCI — začetek .šole za starše I. — ob 18. uri: Vzgoj-. ni smotri naše družbe (KareJ Se^, pec). Večerna politična šola Ptuj 20. januarja 1964: Samouprav-r,; Ijanje in nagrajevanje po delil., — temelji našega gospodarskega- sistema (Borut CarM), 23. januarja 1964t Delite\r^; drtižbenega proizvoda (Borut Carli). ' ••• Predavanji bosta ob 16. uftV Delavskem klubu. ' " Večerna politična Ipltf Kidričevo 20. januarja 1964: Stališče/zST' do mednarodnega delavskega" g^-,- banja (Viktor Knez). ' ^. 23. januarja 1964: Država ih." pra^ ter njuno odmiranje (Vik- tor Knez). Predavanji bosta v sejni dvo- rairti DS TGA ob 15. uri. Sindikalna politična šdld Ptuj 21. januarja 1964: Oset^a tn-^ splošna potrošnja (Franc Tdrtnlt-v nič). 24. januarja 1964: Problemi.^ nerazvitih področij pri nas in y.', svetu (Franc Tomanič). Predavanji bosta v Delavskem klubu ob 16. uri. MESTNI KINO PTUJ predvaja 17. januarja 1964 ju- goslovanski film »ČLOVEK IN ZVER«, 18. in 19. januarja 1964 nemški barvni film »NE POŠILJAJ ZENE V ITALI- JO«, 21. januarja 1964 sovjet- ski film »LEGENDA O SIBlRi- SKI DEŽELI«, 22. in 23. ja- nuarja 1964 jugoslovanski fil^rh »IZ OCI V OCI«. KINO ORM02 predvaja 18. in 19. januarja 1964 ameriški film »APARTE- MENT«, 22. in 23. januarja 1964 francoski film »POZOR, DANIJELA!«. KINO ZAVRC predvaja 19. januarja 1964 ameriški barvni film »DREVO ZA OBEŠANJE«. jLunine spremembe in vremenska napoved. za čas od nedelje, 19. do nede- lje, 26. januarja 1964 Prvi krajec bo v sredb, 22. ja- nuarja ob 6.39. Pregled vremena. Visoki zračni pritisk, ki se zadr- žuje nad pretežnim delom Evro- pe že od novega leta, je začel počasi slabeti. V četrtek, 9. ja- nuarja je Bavairsko zajel nizek • zračni pritisk, ki je povzročil- sneženje v severnih Alpah in v.- severni Itadiji. V petek se je ni-'-, zek zračni pritisik iznad Bavar- ske odmaknili nad Francijo. Tam: je v soboto deževailo. Pri nas j^.- bila ves čas nizka oblačnost, do- ' bili smo tudi rahlo sneženje. V legah nad tisoč metrov je bilo ves čas jasno. V ponedeljek je ¦¦ bilo stanje bairometra v Sloveni- ji 1.040 milibarov, v torek, 14. januarja pa 1.024 milibarov. V torek je bila najnižja tempera- • tura v Sloveniji —16 stopinj C, v Slovenjem Gradcu —9, v Ma- - riboru, —5 v Ptuju in —1 v Ljubljani. Bolj mrzlo jc bilo v ' Bosni, —18 in v Vojvodini —24 stopinj C. V višjih legah, od ti- soč do dva tisoč metrov je v po- ' nedeljek, 13. januarja nastopilo • južno vreme. Napoved: v prvi polovici te- . dna bo še lepo vreme-, v drugi polovici tedna se bo vreme pd^ "• .=!lab5alo. Možni sta dve varianti: ;^ če bo južno vreme vzdržalo, bor... mo dobili sneg in dež. Ce bo cd- severa prišel mn^ Val boirtiS * dobili večjo količino snega Verjetnejša je druga varianta. Alojz CestniK t Stran 1 »TFDNTK« — petek. 1?. januarja 1%4 Stran 5 Priznanje organizacij ZB NOV občinski skupščiiiLi T nedeljo, 12. januarja 1964, je bilo izrečeno na letni konfe- renci krajevne organizacije ZB NOV priznanje Občinski skupščini Ptuj glede na skrb za občane, ki so v času NOB mno- ge pripomogli, da se je na ob- močju ptujske občine kljub naj- hujšim represalijam nemških okupatorjev razvilo in obdržalo odporniško gibanje in da so na njem uspešno operirale parti- zanske skupine ob pomoči in so- delovanju samega prebivalstva. S sprejetjem odloka Občins-ke skupščine Ptuj o priznavalnini občanom, ki so največ žrtvovali v časti vojne za našo osvobodi- tev, v mesečnem znesiku od 7000 do 30.000 din iz sredstev občin- i?ke skupnosti, ki .so za to name- njena, je dana občinskemu od- boru Združenja ZR NOV in kra- jevnim organizacijam najlepša možnost, da i'2jposilujejo F>oleg moralnega priznanja tudi mate- rialno priznarvalnino ti-stim ob- čanom, ki so si to najbolj zas^lu- žili. Za aktivne odbore krajev- nih organizacij ZB NOV ne bo Skrb s priznavalnino ntč novega, ker so vse potrebno že prej ure- dili in imajo potreben pregled nad občani, ki jim je namen.je- na priznavalnina. Drugače bo na območjih krajevnih organizacij ZB NOV, ki si ob preišnjem de- lu niso ustvarili taikšnega pre- gleda in bodo morali zamujeno sedaj nadomestiti. Odlok o priznavadnini postav- lja poleg moralnega priznanja raskržnim ttKfi z n»abe(rialnim priznanjem odpK)rniško gibanje v ptujski občini na dostojno mesto, ki si ga glede na čas nje- govega začetka, obsega, smelosti in političnega vnliva na vse ljudstvo iz okolice Ptuja tudi za- služi, saj je F>okazalo v najtežjih dneh okupatorskega nasilja v neposredni okolici izdajalskega in petokolonaškega nemčurske- ga gnezda, da si upa ljudstvo dvigniti duha, pest in zastavo uix>ra za obrambo domovine in osvoboditev svobodoljubnega slovenskega ljudstva. Območje Markovec je s svoji- mi mladimi ih zavednimi rodo- ljubi, z zbiranjem ljudi za od- por in orožja za oborožene ak- cije kmalu F>o okupaciji pokaza- lo, da protestira proti fašistične- mu nasiilju in da se je pripravi- lo na boj proti njemu za osvo- boditev dežele. Skromni ljudje iz raznih vasi krajevne skupnosti Markovci, ki so bili na konferenci, so p>otrdi- li z vsebino diskusije in predlo- gov, da za vse žrtvovano in stor- jeno niso pričakovali priznanj in p>ohvaL, da pa jih veseli, da je pripravljena občinska skupnost iz skupnih sredstev po odloku o priznavalnini tudi z materialnim priznanjem vzbuditi pri njih ob- čutek, da jim je sedaj s težava- mi in zaupanjem v lepše dni ustvarjena in utrjena skupnost pripravljena pomagati iz mar- sikje pretirane skromnosti. Večina diskusije se je razvi- jala o tem, kam se naj obrnejo občani, člani ZB NOV, ko želijo doseči enake pravice kot vsi ostali občani, zlasti pa v zvezi z zdravniškimi pregledi, zdravlje- njem, s F^osojili za izboljšanje sta nov anj.sk i h razmer in podob- no. Predsednik občinskega od- bora Združenja ZB NOV F^anc Belšak jim je vse lepo raztolma- čil, nekaj pojasnil pa so jim da- li tudi sočlani, ki so zaposleni v zadrugah in pri kmetijskem kombinatu. Predsednik delov- nega predsedstva Gvido Cepin je dobro vodil konferenco. Odboru krajevne organizacije Markovci bo tudi v tem man- datnem letu predsedoval dose- danji predsednik Jurij Simonič, ki je apeliral na vse novo izvo- ljene odbornike, naj tudi v bo- doče pridno sodelujejo in poma- gajo reševati probleme, ki jih prevzema organizacija ZB NOV. Po svoji vsebini je bila konfe- renca ZB NOV v Markovcih ze- lo zanimiva in uspešna, ker se je je udeležila večina članstva in so se tudi dobro pripravili na razgovor o raznih problemih. V. J. ŠPECERISTI IN GOSTINCI MORAJO BITI ZELO PRIZADEVNI Promet po trgovinah ptujskih trgovskih podjetij »Izbira«, »Merkur« in »Panonija«, ki je k>il ob novoletnih dneh, je sedaj nekoliko polegel. Občudovanja vreden je zlasti mladi trgovski kader po špece- rijskih trgovinah, ki bi se ob ne- davnem navalu p>otrošnikov res »lahko pretrgal« ob neštetih drobnih željah, za katere je po- trebnega precej časa, iztržek pa je vseeno majhen. V špeceriji zaposleni trgovski kader res lahko zavida svojim kolegicam in kolegom v tistih trgovinah, v katerih puščajo stranke pri enem samem naku- pu po 20.000 do 250.000 din. Med opazovanjem izredno po- žrtvovalnega dela špeceristov in potnpežljivega čakanja potrošni- kov se najbolj vidi, da Fvotrošni- ki vedno bolj upoštevajo po- žrtvovalnost špeceristov in to tudi dokazujejo s potrpežljivim čakanjem. Speceristom enakovredni so prav gotovo tudi gositinski de- lavci, večinoma mlada dekleta in žene, ki so ves delovni čas na Iz Juršinec N» območju krajevne skupnosti Juršinec se čuti v zadnjem času veliko delovanje na vseh področ- jih, t. J. v organizacijah, društvih in drugod. Med ljudmi je veliko zanimanje za obisk folklornega ansambla »Bratstva in prijatelj- stva« iz Varaždina, ki bo tu go- stoval 25. t. m. kot gost prosvet- nega društva in nekaterih organi- zacij. Knjižnica ima precej obiskoval- cev, ki iščejo ali zahtevajo največ knjig z veselo oziroma živahno vsebino. Knjižničarka in učiteljica Jelka ima res precej dela, kadar je knjižnica odprta. Tudi knjig ne manjka, knjižnica pa je ena izmed najbolje urejenih in oskrbljenih. Občni zbor je imela v nedeljo strelska družina, katere vodilni člani pa tokrat niso imeli kdove kako prijetnih poročil, ker minulo leto niso delali, kakor bi lahko. Zato pa so v plan dela vnesli sa- mo nekaj točk, in sicer: ureditev strelišča na prostoru, kjer že stoji strelna lopa, vzgoja mlajšega ka- dra, mcddruštvena tekmovanja ter udeležba pri proslavah državnih praznikov ipd. Za predsednika je bil znova izvoljen Strucl Franc, ki je ob koneu pozval vse člane in dejal, da se letos morajo izka- zati na vsem področju. Dramo »Zamotana snubitev« je na odru prosvetne dvorane izved- lo gasilsko društvo iz Gabernika pri Juršincih. Ljudje so se nasme- jali do skrajnosti ter pohvalili igralce, kot so Cebokli, Podlogar- tovarnar in Brajec. V nedeljo, 26., pa bo na istem odru gostovalo GD Bučkovci z dramo »Pojdimo v Ljubljano«. Kopalnica postaja v Juršincih vse pomembnejša. Kakor je izja- vil kurjač Mežnarič, je bilo mi- nulo soboto nad sto kopalcev, tu pa še niso vračunani šolski otroci, ki imajo svoj oddelek s skupnimi prhami. Žalostno je, da se precej otrok ni moglo iti kopat, oziroma se ne bo kmalu kopalo, ker ne premorejo kopalk. Premajhna iz- najdljivost nekaterih mamic? Prosvetno društvo je pred krat- kim dobilo nov kino-projektor. Tako bo v Juršincih zraven tele- vizorja še kino, ki bo po svoje pomagal razvedrilu prebivalstva. Folklorno-zabavni ansambel »Pr- leklja« še vedno vztrajno vadi in bo v nedeljo, 19. t. m., že gostoval na Polenšaku in v Rogoznici. Te- žave 80 le z godbeniki, ki v tem času gredo najraje igrat na gosti- je, kjer več zaslužijo kot na kul- turnih prireditvah. Zato so v an- samblu nastale težave, ki pa jih bo treba na vsak način premostiti, bodisi z drugimi godbeniki ali z drugim programom. Lepo bi bilo, če bi s takim ela- nom, kot so sedaj začeli, nadalje- vali skozi celo leto. B. J. Drevored proti Ljudskemu vrtu Pisma uredništvu DIMMKARJI, NJIHOVO DELO IN PLAČILO Tov, uredniki Prosim vas, da mi pojasnite, vendar ne samo meni, temveč vsem, ki se jih ta reč tiče, o poslovanju delavcev Dimnikar- skega podjetja Ptuj. Prvič želim zvedeti, kakšno tarifno postavko ima podjetje za opravljena in za neopravlje- na dela, kakšno za glavni dim- nik in vsako napravo za kur- lenje posebej, če se uporablja ali pa ne. Na podeželju se cesto doga- ja, da pride dimnikar in vpra- ša: >Bomo ometali?< Na to vprašanje mu cesto odgovorijo z >ne« in dimnikar zahteva podpis ali plačilo in pri tem vztraja, pa je delo opravil ali ne. Podeželski ljudje se zadržu- jemo od začetka pomladi do pozne jeseni na njivah in trav- nikih, sploh pri dehi zunaj hi- še in tako nas dimnikar ne mo- re najti doma. To se dogodi večkrat na leto in taiko ne mo- re opraviti svojega dela. Ko končno enkrait le najde ljudi doma, opravi svoje delo, pla- čilo zahtevna tndi za vse tiste primere, ko ni bilo nikogar do- ma in sploh ni opravljal no- benega dela. Ali je do tefja TiipraTičen? Dogaja pa se tudi da najde- jo va^čani ob povratku z dela na polju, na zidu blizu vhodnih vrat s sajami narisan velik črn križ. To naj bi bilo obvestilo, da jih je iskal dimnikar. Jaz sem leta 1962 dal prepleskati zunanjost hiše in to delo drago plačal. Kaj naj ukrenem, če se bodo črni križi še dalje po- javljali na fasadi moje hiše? Prosim, da odgovorite na ta moja vprašanja, ker so tudi mnogi drugi 7aintere=;irani na tem. V. j.. S. št. 8 Odgovor na to pismo bomo ob- javili prihodn,fič. Uredništvo Na Ihinoj na svetovno cvetlično razstavo Turistično društvo Ptaj spre- jema prijave za potovanje na Dunaj na svetovno cvetlično razstavo, ki bo od 16. aprila 1964 do 11. oktobra 1964 v 4 ve- likih posebnih paviljonih du- najskega razstavišča. To razstavo pripravlja me- sto Dunaj skupno z Avstrijsko sto Dunaj skupno z avstrijsko zvezo poklicnih vrtnarjev. Za njo je po svetu veliko zani- manje. Ce bo iz samega Ptu}a do- volj prijavljenih, bo peljal iz Ptuja posebcni avtobus Kompa- sa, sicer fa bodo prijavljeni iz Ptuja potovali skupno z dru- gimi, ki so se prijavili za Du- naj pri Kompasu. STARI PTUJ Z NOVIMI STANOVALCI V POMOŽNIH PROSTORIH . Med najbolj perečimi vpraša- nji samega mesta Ptuja .so še mlade družine delavcev, ki so napolnili mesto do zadnjega ko- tička tudi v zgradbah, kjer ni mogoče stanovati in kjer je res- no ogroženo zdravje odraslih. zlasti pa zdraivje otrok. Samo v Prešernovi uli^^i v Ptuju je naj- manj 10 družin, ki stanujeja s svojimi otroki v pK>možnih pro- storih. V nekaterih primerih te družine niti nimajo sanitarij. Priitisk na občinski stanovanj- ski sikl-ad ne popušča kljub mno- gim novim stanovanjem v no- vih sitanovanjsikih zgradbah. Ta tudi v doglednem časii ne bo popustil, ker bo potrebno dode- ljevati stanovanja tudi tistim družinam iz mesta, ki sitanujejo sedaj v starih stanovanjskih zgradbah. Nekatere od teh zgradb ne morejo več predstav- ljali niti 23godovins!kih zanimivo- sti, kaj šele, da bi služile kot uiporabni prostori. Gospodarske organizacije v samem Ptuju in zavodi ter usta- nove bodo morale v bodoče usklajevati .svoje potrebe po no- vih kadrih s stanovanjskimi možnostmi in z lastnimi razpo- ložlji-vimi stanovanjsikimi povr- šinami. Vse dotlej, dokler tega ne bodo upoštevale, bo padala skrb za stanovanja novo zapo- slenih in na novo naseljenih v Ptuju na občinski stanovanjski sklad. Da so nekateri stanovanjs/ki problemi v občini res kritični, ni tajnost. Neštete prošnje potu- jejo na vse instance v občini, okraju in republiki, nekatere ce- lo v Beograd. Nekatere žene in matere prihajajo osebno k pred- sednici Lojiziki Stropnikovi in jo prosijo za intervencijo. Ni čud- no, če se Občinska skupščina Ptuj resno bavi z vprašanjem pospešene graditve nadaljnjih stanovanjskih zgradb, ker jo k temu silijo potrebe in zavest, da ne morejo mlade družine v ne- dogled upa.ti in čakati na dru- žinska stanovanja. nogah in kljub temu dnevno ne dosežejo prevelikega prometa. V gostinstvu niti ni več toli- ko kritike zaradi samega čaka- nja. Največ te je še edino zaradi kvalitete jestvin in cen. Ob dne- vih večjega prometa se pač mo- rajo špeceri^siti in gositinci dobro znajti, da obvladajo sivoje dolž- nosti in da ohranijo strankam dobro voljo vse do časa, ko se poslavljajo. Kljub mnogim kritikam je mogoče silišati tudi več pohval, ki so jih deležne uslužbenke obratov »Haloškega bisera«, go- sitilne Breg ter »Belega križa« v Ptuju. Ptuf&ke drol>ne vesli Podaljianfe razsvetljave v Spuhl]! Oddelek za gospodarstvo Ob- činske skupščine Ptuj je v po- fajanjih s podjetjem Elektro ilaribor, da bi prišlo letos do od križišč cest v Spuhlji v podaljšanja cestne razsvetljave smeri Borla, ker je tam glede na smer Maribor—Ptuj—Zagreb izredno velik cesitni promet. V lanskem letu je bila delno dopolnjena razsvetlja/va na kri- tičnih mestih v Spuhlji. Krajev- ni odbor Spuhlja pa je predla- gal oddelku za gospodarstvo Občinske skupščine Ptuj, da bi bilo potrebno podaljšati cestno razsvetljavo v Spuhlji od kri- žišča cest tudi dalje v smeri proti Borlu. Do predlaganega podaljšanja bo prišlo verjetno že letos, ker namerava občinska skuij^ačina predvideti tozadevna sredstva v finančnem planu komunalne- ga sklada občine Ptuj za 1964. leto. KZ »Halozetf je odkupila lani 52 ha zemljišč Kmetijska zadruga >Haloze< je odkupila za potrebe družbe- ne kmetijske proizvodnje na svojem poslovnem območju od raznih kmetovalcev nad 52 ha zemljiških površin, nad H ha pa je vzela v zakup. Za odkup- ljena zemljišča je porabila iz kreditnih in iz lastnih sredstev nad 9 milijonov dinarjev. 1 ha odkupljenega zemljišča je pla- čala povprečno okrog 180.000 din, za 1 ha zakupnega zemlji- šča pa.povprečno okrog 11.000 din. Ptuju potrebna nova trgovska skladišča Trgovsko podjetje > Panonija« Ptuj je že večkrat sprožilo pro- blem skladišč za špecerijo, ker sedanja pomožna skladišča več ne ustrezajo sodobnim sanitar- no-tehničnim predpisom in je zaradi tega tudi v Ptuju nujno misliti na skladišča, ki bodo va- rovala vskladiščeno špecerijo pred raznimi kvarnimi vplivi in zagotavljala potrošnikom blago, ki ga ne bo potrebno v trgovinah reklamirati ali celo vračati. Sanitarna inšpekcija iz Ptu- ja, ki je pregledala 11. janu- arja 1964 centralno skladišče za živila Trgovskega podjetja >Panonija« Ptuj je ponovno ugotovila, da ne ustrezajo skladiščni prostori tega podjet- ja sanitarnim zahtevam in ne zagotavljajo higienskega vskla- diščciija in manipulacije z ži- vili. Zaradi zavarovanja živil bo nujno čimprej zgraditi nova skladišča, dotlej pa poostriti higienski režim ter odpraviti vse sanitarne pomanjkljivosti, ki ne zahtevajo večjih investi- cijskih sredstev. Z enakimi problemi kot Tr- govsko podjetje >Panonija« se bavita več ali manj tudi ostali trgovski podjetji v Ptuju. >lz- bira« in »Merkur«. Ta podjet- ja nameravajo graditi večja tr- govska skladišča v Ptuju. Komunalni zavodi za socialno zavarovanje bodo dali pripombe Komunalni zavodi za social- no zavarovanje v Sloveniji so prejeli te dni osnutek Zakona o plačevanju stroškov za zdrav- stveno varstvo zdravstveno ne- zavarovanih oseb, da bodo dali k njegovim določilom svoje pri- pombe. Občinske skupščine bodo gle- de na določila osnutka tega za- kona najlažje ugotovile, če so storile s svojimi odloki o olaj- šavah pri plačevanju zdrav- stvenih storitev nezavarovanih oseb več za svoje občane, kot je to mogoče po novem zakonu v osnutku, ali manj in jih bo šele zakon podprl, da bodo do- segle vsaj to. kar določa za- kon. Skoraj 3 milijarde za hidromelioracijska dela v Pesniški dolini Za Pesniško dolino je razve- seljiva vest o odobrenem kredi- tu 2.800,000.000 din za pospešeno regulacijo .struge Pesnice in za melioracijska dela v tej dolini, zlasti pa o tem, da bodo dela že marca 1964 začela in da bodo končana v 4 letih. Okrog 7000 ha melioriranih površin zemlje bo pomenilo za območje ptujske ob- čine veliko gosipodarsko pridobi- tev, ki bo močno vplivala na in- tenziviranje kmetijske proizvod- nje, zlasti pa na razvoj tistih panog kmetijstva, ki imajo prednost po 7-letnem planu, to je živinoreja, pridelek žitaric, sadjarstvo, pridelek sladkorne pese in ostalo. Grajski hrib sankaHšče in smučišče Na severni strani grajskega hriba v Ptuju je stalno mnogo šolarjev in dijakov, ki se tam sankajo in smučajo. To je naj- bližja možnost ptujskih mladih smučarjev in sankarjev. Zaradi precejšnje strmine so možni tu- di manj'ši skoki. Skakalnico si smučarji sami izdelajo. Višja skočnina in več veterinarskih uslug Živinorejski strokovnjaki v ptujski občini in živinorejci se bodo v kratkem odločili, ali bo- do predlagali Občinski skupšči- ni Ptuj, naj izda odlok o zvišani skočnini ali pa naj ostane dose- danja skočnina. Z zvišano skočnino bi bil ži- vinorejcem zagotovljen tudi širši obseg uslug živinorejskih strokovnjakov, ki bi zagotovil boljši pregled nad plemenicami v občini in rednejše prripuščanje in teli+ev, kar bi predstavljalo za živinorejce tudi večje dohod- ke. Živinorejski zavod Ptuj pri- pravlja v ta namen elaborat, ki bi naj silužil občinski skupščini kot dokazilo, da je dosedanja prenijika skočnina negativno vplivala v občini na raz\'-oj ži- vinoreje in da so pogoji, da se ta zadržek odpravi in doseže maksimalni uspeh. Med domačimi golobi tudi golob iz Madžarske Janko Horvat iz Markovec 22 niže Ptuja ima okrog 40 svojih domačih golobov. V nedeljo, 12. januarja 1964, jih je nekaj ulo- vil, da bi jih žena pripravila za kosilo. Sele pri čiščenju pa je ugo- tovil, da je imel sivi golob na nogi prstan s sledečim napisom: HUNG 5057 63 14. Kdaj je pri- letel ta golob med njegove do- mače golobe in na njegovo dvo- rišče, ni mogoče ugotoviti, pač pa je verjetno, da je iz jate pristnih golobov, ki so jih izpu- .=;tili na Madžarskem, in sedaj ugotavljajo, od kod bo kdo .spo- ročil, da so golobi pristali. Tečaj za gostinsko osebje Gostins)ko podjetje »Haloški biser«, Ptuj, prireja vsako zimo za svoje gostinsko osebje razne tečaje za izpopolnitev .strokov- nosti, znanje jezikom' in za po- znanje turističniih zanimivosti. Tudi sedaj je v grajski resta- vraciji tečaj za gostinske delav- ce tega podjetja. Predavatelji so iz FM:uja in iz Maribora. izpiti ESŠ v Kidričevem v oddelku za odrasle ESS Murska Sobota v Kidričevem so bili v soboto. 10. januarja 1964, izrviti Večina r"- ''enih se je dobro odrezala. Tako se pri- pravlja za višjo kvalifikacijo že druga gpnpranja absolventov ESS v Kidričevem, ki si prizade- va v prostem času ob izredni marljivos+i ii^ ^-z+rajnosti prido- biti višjo strokovno izobrazbo. . Proč poledico! V teh zimskih dnevih se je mnogo ljudi prepričalo, da je v samem Ptuju premalo storjeno za osebno varnost ljudi in da je na poledici na pločnikih marsi- komu izpodneslo noge. da je pa- del in si poškodoval roko ali no- go in se znašel v bolnišnici. Prav gotovo obstoja odlok, ki obvezuje hiišne svete in lastnike hiš, da moraio skrbeti za to, da ne bo na njihovih pločnikih leda, ki bi ogrožal varnost ljudi zlasti porpči. Obvezuje tudi podjetja, ki imajo poslovne prostore z iz- hodom na ulico, da morajo pred njimi čistiti pločnike, od.stra- njevati led ali pa vsaj s pepelom in drugače zavarovati ljudi, da ne bodo padali in si kvarili zdravja. Neočiščeni pločniki pa kažejo, da se na odlok vsi ne ozirajo, da mnogi sploh ne upoštevajo, da lahko pred njihovimi po.silov- nimi prostori mimoidoči padajo. Na pločniku ob gledaiHšču po Murkovi ulici je padlo že več ljudi, enako na pločniku ob »Kovini« v Lackovi ulici, enako pa tudi druigod. Povsod je zapo- slenih dovolj mladih ljudi, ki bi lahko dnevno očiistiili pločnik in odstranili poledico. Koga je sram, da bi ga kdo videl z orod- jem v roki pri odstranjevanju ledu? Naj pomisli na to, da lahko obvaruje s tem delom zdravje otroku ali odrasilemu, ki ga si- cer lahko izpodnese in ga spravi v bolnišnico. Ptuj ima komunalno podjetje, ki bi se moraio nekoliko več bri- gati za stanje po ptujskih ulicah in ploičnikdh, ki bi moralo opo- zarjati hišne svete in podjetja, ko se samoiniciativno ne zmeni- jo za red na pločnikih. Tudi or- gani javne varnosti bi morali pristojne opozoriti na nevarno- sti, kjer so. Ob skupni skrtbi za red po mestu lahko pravočasno odstra- nimo vse nevarnosti, ki ogroža- jo otroke in odrasle in povzro- čajo škodo in težave ljudem, ki jih je prevarala poledica. Kot kaže, še zime ne bo konec, zato bo le potrebno vsaj sedaj storiti vse, da se odstranijo predvsem po glavnih ulicah ne- varnosti in zaigotovi ljudem iz Ptuja in vsem. ki pridejo v Ptuj po opravkih, da se bodo lahko tudi zdravi vrnili in da se jim 7.a- radi .spodrsljajev na poiedici ne bo potrebno spravljati na zdrav- ljenje v bolnišnico. Kdor pač ne bo hotel samo- iniciativno ali na opozorilo opra- viti svoje dolžnosti, bo pač mo- ral občutiti posledice, ki jih vse- buje odlok o redu v Ptuju. stran 4 STran 1 Ustanovljen občinski odbor Ljudske tehnike v Ormožu v Ormožu bodo ustanovili brodarsko sekclio in kupili čoln. Organizirali bodo tehnično izob raževanje v &emina.rski obliki. Mladina je pokazala za razne krožke in druge oblike tehnič- nega izobraževanja precejšnje z animanje. Prejžnjo nedeljo dopoildne je bil v Ormožu listanovni občni zbor občinskega odbora Ljudske tehnike, katerega so se udeležili tudi sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike Maribor, okraj- ni organizacijski sekretar LT za PVMntirje in predstavniJka občin- skih odborov LT v občinaih Len- dava in Ljutomer. Ob tej prilož- nosti je pripravil za občni zbor referat predsednik iniciativnega odbora LT Miro Pajek, iz kate- rega in iz poznejše razprave po- vzemamo, da je v občini pre- cejšnje, zanimanje za delo v Ljudski tehniki. Napredek teh- nike, znanost], kulture in medi- cine zahteva iz dneva v dan bolj izobraženega človeka. V prejšnja h stoletjih se je raz- vijala tehnika in proizvodnja na enem aii na nekaj področjih, da- nes pa je ta raizvoj vsestranski. Tehnika se hitro razvija in za- enkrat ji v razvoju .še ni videti konca. Z razvojem t^hniiike raste bogastvo družbe. Od mnogih či- niteljev, ki pospešujejo razvoj proizvodnje in gospodarstva, ima precejšen pomen tehnična Uispo- sobljenost proizvajalca. Tehnika ustvarja številne nove materia- le, ki zadovoljujejo potrebe člo- veka. Vsa ta in druga številna dejstva opravičujejo ogromna vložena .sredstva, ki jih vlagajo najnaprednejše dežele za tehnič- no raziskovalna in razvojna de- la, da bi dosegla prednost v pro- izvodnji. Napredne države sn pristopile prav zaradi tega k reformi šol- stva s ciljem, da bi izbolj'šali iz- obrazbo prebivailstva. Poglavitni dlj reforme šolstva je pospešiti tehnično in ositalo izo/braževanje ljudi, ker je to edinstvena pot k povečani produktivnosti dela. Zato ima Ljudska tehnika v tem burnem gospodarskem razvoju nalogo skrbeti za tf^hnično iz- obraževanje prebivalstva. Danes je tehnična kultura se- Kftavni del splošne izobrazbe. Kdor nima osnovnih tehničnih znanj in spret.nosti. kdor ne raz- ume preprostih tehničnih pri- prav in zvez, ne more veljati za izobraženega. Zato je potrebno, da si osnove iz tehnične izobra- zbe pridobi sleherni otrok že v osnovni šoli. Veljava tehnične iz- obrazbe raste v svetovnem me- rilu in v.se bolj prodira do po- sameznika. Ce jo prav razTime- mo in presojamo s stališča ko- ri.=;tnosti. glede na potrebe kot pogoj za lepše, lažje in kultur- nejše življenje, je nepotreben .strah tistih, ki menijo, da na- predujoča tehnika ogroža kultu- ro in humanizem. Tega razvoja ni moč zavreti, saj služi v korist rlm'e'ka. zato je treba poskrbeti, da hrvsta napre- dek znanosti in tehnike služila čim večjemu številu ljudi ter jnh bsposobila, da se bodo tehničnih pridobitev s pridom posluževali v korist vsega človeštva. Tako ne bo tehnika nepotrebno stra^ šilo, ampak blagoslov za vse; pogoj m sredstvo za leipše ter srečnejše življenje. Danes, v stoletju izrazitega tehničnega napredka se otrok že zelo zgodaj srečrjje s tehniko do- ma in izven njega. Zaradi dinamičnega razvoja in revolucionarnih družbenih spre- memb, ki jih prinaša zgraditev socializma, postaja družbena po- treba po tehnični vzgoji mla^de generacije vsak dan pomemb- nejša. Tehnična vzgoja na seda- nji stopnji razvoja ne zadovolju- je inte^resov in želja mladine, saj mora postati del družbene vzgoje. Na ustanovnem občnem zboru so siprejeli sklepe: da bodo usta- novili fotjoamaterski klub in ure- dili temnico. Ustanovljena bo tudi brodarska sekcija in poži- vili bodo delo AMD ter kupili čoln. Tehnično izobraževanje bo občinski odbor LT organiziral v obliki seminarjev in ustanovili bodo radio-tehnični krožek. Vse- kakor pa bo poi-rebno čvrsto so- delovsnje med DU in LT. Ustanovitev dmštva »Partizcm« v Leskovem Prejšnjo soboto. 11. januarja tega leta, je bilo ustanovljeno v Leskovcu telesnovzgojno društvo >Partizan<. Ustanovne- mu občnemu zboru je prisostvo- valo sicer le 18 ljudi, vendar to ne pomeni, da na tem pod- ročju ni pogojev za delo teles- novzgojnega društva. Za novo društvo je problem prostor za razna igrišča. V bli- žini sicer je primeren prostor, vendar bi ga bilo potrebno od- kupiti. Mlado društvo pa seve- da ne ra/polasra s sredstvi. Na občnem zboru so izvolili orgare društva, da bo to lahko začelo z rednim delom. rv Zopet enkrat zabavno-glasbena prireditev v Ptuju v nedeljo, 19. januarja, ob 16. in 18. uri, ter v ponedeljek. 20. januarja, ob 18. in 20. uri bo v ptujskeih gledališču nastopil vo- k al n o-i nstniment alni an s amb el »MLADI« iz Zagreba. Ansambel nastopa v sestavu: 3 električne kitare — ritem, bas in solo ki- tara, bobni, bas, havajka in hammond orgle. Bazen teh in- strumentaliistov nastopajo še dva pevca in ena pevka. Ta je že precej znana zar'-oi-,?i.^a pevka Vesna Unsar. katere brat Miro je član najbolj šega ansambla v državi — »4 M«. »MLADI« so res mladi, saj imajo le po 18 let. Nastopajo šele 1 leto, vpndar so že s pr- vimi nastopi poželi veliko aplavzov navdušenih obiskoval- cev njihovih koncertov po celi Hrvatski. Največje uspehe so dosegli v zagrebškem popev- karskem središču — Varieteju, kjer so bili na sporedu cel av- gust, ter v Študentskem centru. Rezultat je nad 20 posnetkov za RTV Zagreb in R Pidj. decem- bra pa so posneli tudi .svojo pr- vo ploščo, katere nekaj primer- kov bo razdeljenih obiskoval- cem ptuj??kih koncertov. Ur-^mo, da vas bodo jTigoslovanski »beatlesi« — kot .jih nekateri imenujejo, navdušili. Predprodaja vstopnic bo v četrtek, petek in soboto od 15. do 17. ure, v nedeljo od 14. do 18. ure ter v ponedeljek od 17. do 20. ure pri blagajni ptujske- ga gledališča. Zinka: Malo zabave Pri sosedovih so nekoč gostijo imeli, v bližini so trije očetje, trije sinovi živeli. Ker bili so to zabavni ljudje, ženin poslal j« kočijo po nje. Da bi bili gositje bolj jih veseli, še vnučka dva s seboj so vzeli. Med potjo pa, ko so se vozili, še dedka in pradedka so FKJvabili. Tako se precej p>omnožili so svati, koliko bo sedežev treba pridati? Pozavčin pa velik umetnik je bil, na štiri je sedeže vse posadil. Vendar vsak na sedežu svojem sedi, se z družbo veselo zabava, gosti. Prijatelj, če znaš računati kaj, pa mi nalogo to razvozlaj! Bili so prad«dek, (iedflfe, oče in pravnuk. Gostovanje iz Varaždina v Juršincih preloženo Za soboto, 18. januarja 1964, ob 18. uri v Juršincih napovedano gostovanje KUD »Svoboda« iz Varaždina je preloženo na 25. januar 1%4 ob 18. uri v prosvetni dvo- rani. Do preložitve gostovanja je priiŠlo zajradi tega, ker je zbolelo več članov iz skupin, ki bi nastopale v jur- šincih in brez njih ne bi mogle nastopati. Vodstvo KIID >Svoboda< Varaždin je obvestilo v torek, 14.. januarja 1964, Občinski sindikalni svet Ptuj o tem zadržku z željo, da bi tudi v Juršincih pravočas- no obvestili ljudstvo o preložitvi na priliodnjo soboto. Trgovsko podjetje »PANONI,TA« Ptuj obvešča cenjene odjemalce, da prične trgovina SLAVI CA poslovati po non-stop sistemu od sedme do devetnajste ure. I*ričetek neprekinjene prodaje je v ponedeljek, dne 20. januarja 1964. Istočasmo obveščamo potrošnike, da imamo v razprodaji še nekaj ženskih zimskih plaščev po znižanih cenah do SOO/o. Trudimo se, da bodo naši odjemalci zadovoljnd z nakupom v trgovini »SLAVICI«, zato se zalagamo z najnovejšimi vzorci raznega blaga, kakor tudi s sodobnimi kroji kon- fekcije, perila in pletenin. S solidno in hitro posrež bo ob vsakem času kakor tudi s konkurenčnimi cenami vam jamčimo zadovoljen nakup. Vljudno se priporoča kolektiv trgovine »Slavica«. ZARADI POŽAROV 13 MILIJARD ŠKODE Beograd, 16. jan. — Na seji od- bora za komunalne službe in sto- ritvene dejavnosti stalne konfe- rence mest, ki je bila včeraj v Beogradu, so razpravljali o tezah novega zakona o organizaciji in financiranju zaščite pred požari. Na seji so poudarili, da je bilo v zadnjih treh letih v naši državi 29.000 požarov, v katr-ih je na- stala škoda, ki jo cenijo na blizu 13 milijard dinarjev. Največ poža- rov so zabeležili v industriji, kme- tijstvu in gozdarstvu. Stalna konferenca mest je pred- lagala sprejetje novega zakona, ki bi bolje reguliral zaščito pred po- žari v državi. Udeleženci včerajš- nje seje so menili, da bi morali o tem nekoliko več spregovoriti tudi v statutih občin. Ptujska bolnišnica je poleti in pozimi polno zasedena Kdor hoče smučati, naj ne zomiidl, dokler je čas! Smučišča vabijo! PET ODDEIKOV VEČERNE POLITIČNE SOLE S 148 SLUŠATELJ! V OSCINI ORMOŽ Hiter gospodarski razvoj za- hteva iz dneva v dan popolnejše strokovnjake, dobre proizvajal- ce in upravi j alce, takšne, ki raz-- umejo naš družbeni razvoj in ki se v.sestransko s svojim delom in političnim udejstovanjcm za- vzemajo za njegov hitrejši na- predek. Take delovne ljudi je moč usposobiti v političnih šolah, ki dajo slušateljem potrebno zna- nje iz družbeno gos7X)darske prakse, delavskega samouprav- ljanja, gospodarske politike va.sd, iz zgodovine delavskega gibanja, na predavanjih pa se seznanijo tudi z gospodarskim razvojem občine. Politična šola ima 5 oddelkov: dva v Ormo'žu in po enega v Ivanjikovoih, pri Miklavžu in v Sredn'šču, ki je izmed vseh od- delkov v občini najboljši. Pouk je dvakrat tedensko po 3 ali 4 ure, poleg tega sta dve uri raz- prave. Obisk je v vseh oddelkih zadovoljiv, razen v Ormožu. Predavanja so dobro izbrana, metodika in nazornost predavanj je bol j.5 a od prejišnjih let. Pouk bo trajal tri mesece. Ko bodo slušatelji končali po- litično šolo, jih bo treba vklju- čiti v politiično delo in življenje. Poglavitna naloga mladega poli- tičnega kadra bo, da se bo ak- tivno udejstvoval v družbeno po- litičnem življenju, v organih de- lavske^ga samoupravljanja, r sindikatu in SZDL. Namen politične šole v občiiinf je, usposobiti širši krog mlaj- ših ljudi, da bodo sposo^bni po- živiti in utrditi delo samouprav- nih organov in množičnih org»- nizaicij. Predavateljsflci aktiv je meto- dično izpopolnil svoja predava- nja in tudi ob tej priložnosti uporabljajo nazorna sredstva, zlasti pa diafiflme. r JvUNRAD nepričakovan obisk >Pridem k tebi — prosim pri- čakuj me — Rut!« To je stalo v brzojavu, ki mi je včeraj sfrfotal v hišo. Naslovljen je bil name, brez dvoma. Kolikor sem se mo- gel spominjati, se je moja živ- ljenjska pot prikazala od danes nazaj. Rut — to ime na srečo ni pogosto — pa v tem oibdobju nisem poznal, vsaj v zadnjih dveh defetletjih ne. Prej, da, med .vojno na raznih vseučili- ščih, takrat bi bilo mogoče, da. .. da, kar nekam se mi je zdelo, da bi tam mogel bežno srečati neko v-Kut«, visoko, plavolaiso, nordij- sko. Na kratko: ta j« bila! Prav ko s«m razmisiljwal, kje bj večerjal, je stala pred vrtnimi vrtit4. Pr$'t sploh ni premak- mla z zvonca- Pohitel s«m, re- cimo, šel sem — da bi pridobil na času — odm.erienih korakov v njeno bližino. Takoj sem jo spoznal. Moje misli so. povsem proti mojd običajni navadi, bh- tkovito delovale. »Dober dan, milosti j iva gospa, čemu se imam zahvaliti za nepričakovano ve- seli«, da ste.. Od te besede dalje sem imel precejšen odmor. ^¦Ksij se to pra-v-i, saj sva se ta- krat prav sijajno razumela.« Imela je prav: kot. dijaka sv« bila trikrat — 6e ne celo več- krat — v isti družbi. Objel me je oblak prijetne di- šave in deležen sem bil nežne- ga poljuba, potem je zajadrala mimo mene. Preden .sva prišla sikozi vrt, mimo hk^nega vogala, skoKi vrata in v pred.siobo, sem vedel o njej že precej in spet nič. »Saj imaš tu kar prijetno in udobno.« — »Sem imel.« sem zastokal in strah me je bilo bo- dočnosti. To opazko je veliko- dušno presilišala ter mi pokazala očarljiv smehljaj in še zelo do- bro ohranjene zobe. »Kako sem veseia, da sem slednjič tu, po- kaži se no, saj si videti prav taikšen kot takrat, hvala bogu! Pomisdi, pred n«kaj dnevi .sem v Teme.waru srečala enega tvojih nekdanjih kolegov, toliko, da ni®em počila od smeha, vsaj je že v«iK trebušaiSt in plešast!« — Bridko sem obžaloval, da prete- kli dve d««etletji tudi mene ni- sta podobno okrasili. »On mi je tudi dal t:voj nar- slov in mi je povedal, da si vdo- vec — moje sožalje.« In to naj bo prijatelj?! »Kaj si jo sploh imel rad? Pravijo, da je bila ze- lo bogaita in je imela mnogo zveiz. Ti bi se bil mioral že takrat z menoj poročiti — no, zdaj sem tu!« Gost v hiiši. bog v hiši — resno sem pričel dvomiti o resničnosti pregovorov. Obnsal sem si pre- poteno čelo in lasje — čeiprav na kratko priistriženi, so se mi na- ježili! »Čudim se, da si še vedno sam... najraje bi že kar zsdaj ostala pri tebi.« Misel na pesnikove besede: »Manj s>trašna smrt je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim -soncem sužni dnovi!« mi je vlila nov pogum. Pojaisnil sem ji ne- dvoumno, čeprav precej nevlju- dno, da je nisem prej in kasneje že osemnajst let prav nič pogre- šal. »Kar tiho bodi, to se ti samo zdi, jaz pa vem, d« me potrebu- ješ.« Izjavil sem. da nimam name- na, da bi se od kogarkoli pustil motiti v svojiih navadah in da sem vajen in tudi odločen, da ostanem sam .svoj gospod in de- lam to, kar se mi »ljubi. »Saj te sploh nočem motiti, saij hočem biti samo pri tebi in ti pnmaga-ti! Sploh pa imam pravico nate. Moja najstarejša hči se je .r>red kratkim poročila, počakaj, pokažem ti jo.« Iz tor- hice je izbrskala o«! muzej po- trebnih in nepotrebnih reči in z njimi okra^sila moje že itak pre- majhno stanovanje. Nenadoma sem se prestrašil: mar naj bi bi- la ta najstarejša hči — toda mo- ji spomini in moja izkustva so mi zatrjevala, da se iz tovrst- nega poznanstva še nikdar niso rodili otroci. »Glej!i< Družinskih fotografij od nekdaj nisem maral, zdaj pa še celo ne. »Mar bi verjel, da sem imela pet otrok?« se mi je še vedno žareče nasmehnila. Na tihem sem moral priznati, da ji tega res ni videti. Toda mojim ustnicam je ušlo: »Ne, rekel bi, da sd jih imela dvanajst.« Njen smehljaj se je poglobil. Bilo je videti, kot bi ji vsaka moja ne- sramnost — in zaires sem bil ra- dodaren z njimi — ustvarila ne- kakšno telesno ugodje! Mal odmor. Potem je rekla: Oh, oprosti prosim, toda gotovo si lačen. Najbrž ješ sicer v go- stilni, toda danes boiš jedel do- ma! Imaiš rad jetrca? Trenutek!« in že je izginila. Vščipnil sem se za uho; ne, ni- sem sanjal. Hotel sem preudari- ti: koga naj pokličem na pomoč? Notranjo upravo ali gasilce? Ali mogoče umobolnico? Zdaj se je že spet vrnila in pri- nesla jetra, čebulo, majaron in limono: skratka: ničesar ni po- zabila in kmalu se je skozi vse stanovanje širil prijeten vonj. Z naravnosit premetenim žensikim nagonom je v mojem samsikem stanovanju na prvi mah našla prave predale in police, da je dobila vse, kar je želela: krožni- ke, pribor m posodo. Slabo pa ni bilo, kar je pripravila. Prej je snedla kot jaz. Postalo je kasno. »Kje boš pa pravzaprav prenočila?« sem jo \iprašal v zadregi. »Seveda pri tebi. Kaj pa miisliš, da sem opra- vila tako dolgo potovanje, da ne bi potem ostala pri tebi?« In že je izginila v sobi. .Moja u.sta so ostala še odiprta, ko se je že spet prikazala v jutranji halji moje pokojne žene. »Kako je to prijetno, če se zne- biš te tesne obleke!« In že se je zleknila in pretegovala na kav- ču. »Konec komedije!« Postal sem energičen, kar se mi sploh in zlasti nasproti ženskam malo- kdaj posreči. »Potrebuješ denar- ja? Med tem časom si gotovo že opazila, da ne živim v izobilju.« Usmiljeno se je nasmehnila. »Ne rabim denarja, pri meni do- ma teče gospodinjstvo kar samo, otroci so presikrbljeni, jaz sem vdova. Jaiz rabim samo nekaj, namreč tebe! Saj sem se vedno zanimala zate in zdaj me potre- buješ, zato sem tudi tu.« Nisem vedel, da ima posame- zna ženaka toliko rok. Toda, ko sem peto obzirno odst^ranil, mi je že šesta ležala na rami in sed- ma se mi je ovila okoli vraitu. Nujno sem potreboval nekaj časa, da bi lahlio .slednjič v miru rsizmišljal. »Zal imam še nujen opravek, najbrž se ne bom tako kmalu vrnil, ti bi pa m.ogoče še lahko ujela ugoden vlak?« — »Kar mirno opravi, kar moraš, saj imaš dovolj časa — stlednjič se boš le Še vrnil.« Dolgo, dolgo sem se potikal po jesenski megli, dolgo sem pose- dal v ra.znih gostkščih, toda ime- la je prav: slednjič sem se le vr- nili domov. Stanovanje je bilo odprto, električna peč vključena, žen.ske obleke ,i,n periilo je bilo povsod naokoli slikovito razme- tano. Na pisalni mizi pa je kra- ljevala polprazna steklenica mo- jega najboljšega vina, moje v žganje vljožene češnje je tudi našla — in na mojem kavču, na svežem perilu med zmečkanimi blazinami je ležala ONA v pravzaprav očarljivi m celo last- ni spalni srajci. Res ne vem, za- kaj sem se ob tem pogledu spo- mnil prav Sneguljčice in istoča- sno volka, ki je požrl Rdečo ka- pico. Raje ne bom goivoriil tem, kako sem prespal na kuhiinjski klopi z glavo na kopalnem plašču m pokrit s tenko odejo. Navsezgo- daj sem se ukradel iz h i se. Še vedno je spala, z nasmehom na ustnicah in pičlo pokrita... Spet sem priičel verovati prego- vorom. Sedaj sedim v gostilni pri ko- silu. Zdi se mi, da bom kar do sodnega dne ostal tu, saj si ne upam domov, zakaj tam me pri- čakuje »moja sreča«. PRIPIS: Gostilno so zaprli. Srce mi je divje razbijalo, ko .sem se pravkar priplazil domov. Stanovanje je bilo odprto in .sikrbno pospravljeno. Da v.K'o bi imel krila .. san/e oseh fantov. >Ko bi bila ptica .. .<, želja oseh deklet. URESNIČITE SVOJE SANJE, SVOJE 2ELJE, Slikanje med ločjem in nama- kanje trnka v prozorno TOdo Mrežniio je postajalo vse manj privVačno. Pripeka je bila iz dneva v dan bolj žgoča. Živo pisani karasi &o se leno moto- vilili v mlačni vodi, ki se je polagoma stekala h Kolpi. Naveličala sva se tudi pirat- skih voženj v stričevem čolnu. Oba, brat in jaz, sva hrepenela po kakršnikoli spremembi, ki bi nama povrnila počitniško veselje ob prihodu v Karlovac. Pričelo se nama je tožiti po najinem dragem Ptuju; da, tam je bik) vse drugače: tam so bili prijatelji, Drava s svojimi biri, tesne ulice ... vse, kar sva lju- bila, česar sva si želela, vse to je bilo tako daleč... Svojih tegob nisva upala omeniti stricu, ki bi ga najin odlKxl razžalostil, saj naju je vendar s takšnim veseljem siprojel! Spraševala sva se: le kako bova vzdržala teden, šti- rinajst dni? Rešitev iz počitniške otope- losti je prišla nenadoma: ma- riborski »Večer«, ki ga je imel stric naročenega, je nekega dne prinesel presenetljivo novico — v Ptujn je bil ustanovljen aeroklub! Ta novica je pome- nila, da se morajo najine tihe želje, ki sva si jih tolikokrat zaupala, uresničiti. Postati pi- lot, pilot, pilot... vedno moč- neje nama je odzvanjala ta ču- dovita beseda v možganih. Odločitev je padla! Niti stri- čev žalostni pogled, ne tetino tarnanje nista zalegla. Se isti večer sva sklenila odpotovati domov... Resnično, sanje so mstajale resnica — sprejet sem 3il v prvi tečaj, ki ga je novo- ustanovljeni aeroklub razpisal, postati bi moral padalec. Vese- lje, da bom kmalu poletel v si- nji prostor kot ptica, pa mi je skalila zdravnikova odločitev: >Fant, počakaj še nekolikotme- secev, da se malo okrepiš!« Skorajda bi se bil razjokal zaradi razočaranja; bil seiji v sedemnajstem letu staro6ti.. • K sreči so se ravno tiste dni v upravi aei-okluba odločili, da pripravijo še modelarski tečaj, za prihodnje leto pa so že predvideli tudi jadralni začet- niški tečaj. Kmalu sem postal modelarski učitelj, ob letu pa sem že prvič sedel na jadralno začetniško letalo skupaj z xlči- teljem — pilotom Viharjem, ne- dolgo potem pa opravil tudi prvi eko(k s padalom. Danes' sem še vedno aktivni letalec — jadralec z mnogimi urami samostojnega letenja, kadar imam čas, še vedno rad skonstruiram kakšen model, delo mojih rok. Kako je to ču- dovito: leteti! Takrat, pred desetimi* leti seim dobil krila in mnogo mno- go čudovitih prijateljev med letalci. Srečen sem med svojimi tovariši z zelenih poljap. že de- set let je tega ...! R. V. Stran 5 Prepozno je, da bi objavili vsebino vseh prejetih pisem o tem, kako so kje sprejeli ded- ka Mraza in kako hvaležni so nu bili za to, da je prišel in prinesel darilo, pa tudi vsem tistim, ki so ga povabili in so mu sporočili želje otrok in nji- liovih staršev. Za konec o tem naj bo še pismo, ki nam ga je poslal Rudi Vindiš z Rodnega vrha št. 26, p. Podlehnik: DEDEK MRAZ V PODLEHNIKU Kaikbr vsi otrPci v naši de- želi so tudi otroci v Halozah nestrpno pričakovali dedka Mraza. Nestrpnost se je seve- da še povečala, ko so otroci staršev, ki so zaposleni v dru- gih podjetjih, že dobivali da- rila in ko so otroci v šolah (iz revnih slojev) sprejemali pa- kete z lepimi darili. Dedek Mraz se je oglasil tudi ria obra- tu Kmetij, kombinata Ptuj, obrat Podlehnik, ki je sicer ča- kal do zadnjega ter je tik pred Novim letom obiskal in bogato obdaril naše otroke. To je ena- ko kot naše malčke prijetno presenetilo tudi naš starše. Lahko trdim, da s6 bili or- ganizatorji tega obiska res ne- pristranski, uvidevni; čeprav imamo zelo skromnži stanova- nja in čeprav smo iz tesnih koč, smo delavski otroci enakovred- ni z drugimi, zato jih tudi de- dek Mraz ne zapostavlja. Zafo bi se prav iiskreno za- hvalil vsem, ki so se trudili, da bi bilo našim otrokom <>b No- vem letu čim lepše, zlasti pa ce- lotnemu kolektivu, ki ni skopa- ril s sredstvi v ta namen in jih je namenil ljudem, ki so jih potrebni. Naša dolžnost je, da bi z našim vztrajnim delom pri- pomogli in nistvarili namesto porabljenih nova sredstva. Hva- ležni smo dedku Mrazn in vsej organizaciji okrog njega in upamo, da tudi v bodoče na nas' ne bo pozabil. Rudi Vindiš, Rodni vrh 26 Tudi ti boš neboč tašča Tvoja mati je tašča tvojemu možu; moževa mati je tebi. Obe sta rhateri in vs^ka ljubi predvsem svojega otroka. Od tega, kakšen je tvoj odnos do tašče, kako takt- no je tvoje ravnanje, je odvisno, ali te bo priznala za svojega dru- gega otroka, ali pa te bo zmeraj imela za tujTio, ki ji je vzela »fantka«, kakor vedno imenuje v mislih sina. Kljub zdravemu raz- sodku in večnim življenjskim za- kohom vsaka mati le stežka pre- boli »izgubo« svojega sina. Po- skušaj jo torej razumeti, njo in njena čustva, potrudi se pomaga- ti ji s svojo delikatnostjb in do- broto v težavnem procesu priva- janja ha nove okoliščine. Morda ti bo v pomoč kateri od teh nasvetov. I. Vprašaj taščo, kaj njen sin posebno rad Jč, in ali bi bila ta- ko ljubezniva, da ti recepte na- piše. 2. Pozvedi, kaj jo zanima in kaj j'i je všeč. Tega ne pozabi in včasih napelji pogovor na to. 3. Nikoli ne poskušaj spremin- jati njenih navad. 4. Pred moževimi isorodniki ne govori slabo o svojih prijateljicah in sorodnikih. 5. Ce ima tašča majhne otroke, jih včasih pK)vabi k sebi. 6. Včasih ji pomagaj pri naku- pu ali podobnem. Ce pričakuje goste, se ji ponudi, da ji pomagaš pri pripravah. 7. Včasih jo razveseli s kakšnim darilcem — nekaj nageljni ali s sladkarijo, ki jo ima rada. Ne pozabi tudi na njene praznike in na dan žena. 8. Dovoli ji, da pove kaj o svo- jih izkušnjah pri vzgoji otrok. 9. Kadar ti kaj svetuje, ne glej ravhodušno predse, ampak se potrudi, da jo poslušaš z zanima- njem. 10. Včasih jo kaj pohvali, njo ali kakšno prikupno stvar pri njej doma. II. Prizadevaj si, da se boš v njeni navzočnosti še posebno do- bro vedla. Ne popravljaj je in ne ugovarjaj (če kdaj molčiš, to še ne pomeni, da si hinavka). 12. V njeni prisotnosti nikoli ne grajaj moža. Ne širokousti se, da da nikoli ne utegneš doma vsega opraviti. Ce je že res tako, naj tašča zadnja o tem zve. 13. Skrbi tudi za to, da mož ne bo zanemarjal svojih sorodnikov. 14. Navadi se, da kakšno zlobno opazko preslišiš — ta taktika te goiovo privede do uspeha. 15. Ce je mcž do tebe dober, ve- di, da je to 90 Vo zasluga njegove matere. To ji nekoč na primeren način povej. 16. Bodi plemenita in skrbi, da tvoja ljubezen do moža njega ni- koli ne bo ovirala, da ne bi bil dober sin. (Nadaljevanje na 6. strani) Posvetovanje z bivšimi aktivisti v Ptuju z reševanjem številnih vpra- šanj iz časa NOV si je pridobil Občinski odbor Zdr ženja ZB NOV Ptuj številne izkušnje, ki jih upošteva zlasti pri zbiranju dokumentov članstva, potreb- nih za priznanje zakonskih pravic in ugodnosti člane ZB NOV. Te izkušnje mu bodo ko- ristile tudi pri preglcjevanju vlog in predlogov za priznanje pl-iznavalnine v smislu odloka Občinske skupščine Ptuj. V soboto, 11. januarja 1964, je bilo v Ptuju na magistratu na pobudo občinskega odbora Združenja ZB NOV v Ptuju po- svetovanje članov odbora ZB NOV in predstavnikov občin- skih forumov s povabljenimi bivšimi a;ktivisti s ptujskega območja z namenom, da bi tu- di oni kot najboljši poznavalci razmer v času NOV povedali svoje mnenje o tem, komu je potrebno brezpogojno priznati zakonske pravice in ugodnosti, ki veljajo za aktivne sodelavce v odporu proti okupatorju, ak- tiviste in borce NOV, pri kom je potrebno preveriti navedbe in komu teh pravic in ugodno- sti ni mogoče priznati. V prvi vrsti je bilo na tem posvetovanju ugotovljeno, da predstavlja odlok Občinske skupščine Ptuj o priznavalnini borcem NOV in aktivnim sode- lavcem v odporu proti okupa- torju mnogo več kot samo ad- ministrativno možnost razdelit- ve določenih sredstev skupno- sti upravičenim. Ta odlok daje organizacijam ZB NOV možnost predlagati za svoje članstvo po- leg moralnega priznanja tudi tako materialno priznavalnino iz sredstev občinske skupnosti, ki so si jo glede na svoje žrtve in napore v boju za osvobodi- tev tudi zaslužili. Občinski skupščini daje ta odlok možnost oddoliti primerno vsoto za pri- znavalnine kot dokaz, da ceni naša iskupnost dragocen delež občanov v boju za zmago nad fašizmom in izkoriščanjem in da je voljna od svojih ustvari- tev odrediti primerno vsoto let- no za materialno priznavalni- no vsem, ki so si jo zaslužili. Večina teh je znana po Svoji skromnosti in izredno nizkih osebnili dohodkih oziroma in- validninah oziroma preživninah. Odlok o priznavalninah ne pomeni za občinsko območje samo moralne in materialne vrednosti, temveč tudi politično, saj postavlja političen in ob- orožen upor ljudstva proti oku- patorju ia akcije na območju ptujske občine na tisto mesto, ki si ga je po svojem času, obsegu, aktivnosti in političnem vplivu tudi zaslužilo. Na posvetovanju so bili po- leg povabljenih in prišlih Atilka in Ide Golob. Rudija Luterja, Vide Letonja-Senkovič in Fran- ca Fijačka, Lojzka Stropnik, Franc Belšak, Rau Ivan, Janez Kostanjevec, Branko Gorjup, Štefka Lačen, Milan Lacko, Franc Voda, Miha Arbeiter in drugi. O dosedanjem delu Občiilske- ga odbora ZB NOV je tolmačil predsednik Franc Belšak. Dal .|e navzočim bežen pregled nad imeni članov ZB NOV po sta- novanjskih skupnostih, ki že imajo potrebna dokazila o so- delovanju v uporu. Večine so se navzoči spomnili, saj so ne- pozabni spomini na težke dni, ko je bil okupator pozoren na vsako malenkost. Večina med njimi tudi izpolnjuje pogoje za priznavalnino. Nekateri še ni- majo vseh dokazil ali imajo po- manjkljive podatke, več pa je še takih v občini, ki doslej sploh niso uveljavljali svojih pravic. Odlok o priznavalninah jih bo nedvomno vzpodbudil, da se bodo obrnili na pravo mesto in uredili zamujeno. Za znane čla- ne ZB NOV bodo same organi- zacije ZB NOV predlagale iz- plačilo priznavalnine, ostali pa bodo to uveljavili s svojo vlogo pri organizaciji ZB NOV. Posvetovanje z aktivisti ie bilo koristno z več plati. Pred- vsem je najdena skupna bese- da v pravilnem ocenjevanju medvojnih dogodkov na obm^oč- ju ptujske občine, obenem pa tudi požrtvovalnosti, predano- sti in vnetosti sodelovavcev in sobcvrcev v boju proti okupa- torju. Na tem posvetovanju so izrekli aktivisti priznanje tistim organizacijam ZB NOV v ptuj- ski občini, ki so ves čas po osvoboditvi skrbno zbirale vse podatke o osvobodilnem giba- nju in akcijah na njihovem te- renu, zlasti pa o ljudeh, ki so največ pripomogli, da so akci- je uspele. S tem so si olajšali sedanje delo v zvezi z uveljav- ljanjem pravic članov ZB NOV. Soglasno je na posvetovanju sprejeta pobuda, da bi prišlo letos ob občinskem prazniku ali ob dnevu borca do srečanja aktivistov in soborcev ter so- delavcev v Narapljah, na sede- žu haloškega predela, kjer je bilo največ partizanov, največ partizanskih akcij in največ družin, ki so sodelovale v boju. Aktivista Milko Golob in Ru- di Lutar sta poudarila, da je (Nadaljevanje na 6. stram) Zimski motiv s ptujskim gradom Z^sk domaČo r«al30 /Ve muči sel>e in olcolice Pri psihiatrih iščejo sveta šte- vilni pacienti, ki priznavajo, da so njihovi »živci«, stanje živčne napetosti in zlovoljnosti, pogo- sto neznosni za njihovo okolico. Vprašujejo jih, kaj storiti, kako se pozdraviti in — kako se iz- ogniti takim stanjem. Vsakomur je seveda mogoče nasvetovati psihiatrično zdrav- ljenje, vendar taka rešitev ni najprimernejša. Vsekakor bi bi- lo v tem primeru mnogo prema- lo psihiatrovi Razen tega je zdravljenje večine takih prime- rov nepotrebno. Šele resnejše nevrotične motnje zahtevajo psi- hiatrov poseg in daljše zdravlje- nje. Ji^ečina ljudi, ki trpi za manjšimi motnjami živčnega si- stema — te se izražajo prav v »živčnosti« — pa jim mora biti kos z lastnimi silami. Vzroke nekaterih živčnih na- petosti je mogoče ugotovi ti brez zdravnika. Nasveti, ki jih tu pri- občamo, pa seveda ne pomagajo pri vseh živčnih -napetostih. Napetost priča 6 tem, da je v našem notranjem ravnovesju nekaj narobe. Te motnje pa ni- so zmeraj v območju naše zave- sti. Včaisih SD njihove korenine mnogo globlje, v podzavesti, in tedaj je potrebna zdravnikova pomoč. Ti nasveti tudi nimajo name- na »zdra'viti« stanja živčne na- petosti. Vsekailcor pa utegnejo pomagati ljudem pri premago- vanju slabe volje in čemernih razpoloženj. NE SMATRAJ VSAKE ŽIV- LJENJSKE NEPRIJETNOSTI ZA KATASTROFO. Samo tisti, ki si podzavestno želijo trpeti, začenjajo novi dan z upanjem, da jim bo šlo vse po sreči, da bo- do \-si iz okolja do njih prijazni in ljubeznivi. Razsoden človek se mora zavedati, da so povsem normalne različne neprijetnosti, drobne nezgode in nesporazumi. Kolikor te ovire niso odločilne in pogubne, jih prenašamo kot nekaj vsakdanjega in nujnega, ne kot katastrofe, ampak kot običajne, vsakdanje nadloge. Lahko se zaradi njih jezimo, ne smemo pa dovoliti,'da bi posegle v naše duševno ravnovesje in povzročile živčno napetost. Na- učiti se je treba nadvse važne tehnike premago^^anja in nev- tralizirsnja teh vsakdanjih te- žav. Nanje moramo biti priprav- ljeni. Seveda to ne pomeni, naj bomo ciniki in črnogledneži. Mo- ramo si le izdelati metodo mir- nega zavračanja takih vsakda- njih življenjskih udarcev. NE PREDVAJAJ PLOSCE SVOJIH NADLOG... Uravno- vešen odnos do resničnosti za- hteva od vsakega človeka spo- sobnost, da zna raizlikovati med neznatno prakso in pravo rano. Občutek za resničnost pa si je laže ohraniti, če se zavedamo, da vsaka sovražnost v okolju ni naperjena naravnost na nas. Zlovpljnega človeka lahko pri- merjamo z osebo, ki ima samo eno ploščo, nima pa gramofona. Da bi zaigral ploščo svojih tegob, obiskuje tak človek prijatelje, znance in celo neznance, ki ima- jo gramofon. Ploščo nosi zme- raj s seboj ... NE UPRAVICUJ SVOJE SLA- BE VOLJE. Slabo voljo pogosto upravičujemo in opravi'čujemo z najrazličnejšimi, cesto lažnimi razlogi. Včasih si pravimo: »Smo pač takšni,« ko da bi s tem ime- la biologija kaj opraviti Dru- gič spet valimo krivdo na druge: »Tega človeka sploh ne morem prenašati.« Pogosto sežemo po drjgih, v našem času zelo raz- širjenih razlagah, in govorirno o živčnosti moderne civilizacije, hitremu tempu Hvljehja v m.e- stu. o težavah, ustreči vsem ob- veznostim. NE ZBIRAJ »KRIVIC«. Člo- vek se ima za največjega prija- telja samega sebe. Vendar pogo- sto ne ve, da podzavestno ravna prav nasproti svojim lastnim koristim. S svojim ravnanjem, s svojim nepraviilniim odnosom do resnič- nosti zbiralec krivic dobesedno vabi nase vse mogoče neprijet- noisti. Sproti pozablja na to, da njegovo lastno raivnanje ni pra- vilno, dobro pa pornni vsak hud pogled drugih. Zmeraj je pri- pravljen, boriti se proti števil- nim »sovražnikom«, pozablja pa, da ustvarja te »sovražnike« naj- -A^j urifoAS s uiRs 6}so§od rxoq nanjem. Včasih je takemu člo- veku še ljubše, da podleže, ker se potem v notranjosti joče nad svojo nesrečo, češ, samo njemu se lahko zgodi kaj takega. NE POtJLEGAJ NEPRIJET- NOSTIM. Normalen človek nad- logi ne podleže, ampak jo pre- maga Zaveda se. da je povpreč- no dober rezultat, če izmed de-, setih poskusov enkrat uspe. Ce se mu posreči bolje, ima to za posebno srečo, poseben uspeh. Drugače pa ljubitelj trpinčenja svoje duševnosti. Temu pomeni neiff;peh vit novih, dolgnirainih muk. Dr. E. B. Dedeb Mraz je obiskal tudi Podlehnib Stjan 6 »TEDNIK« — petek. 17. januarja 1%4 Stran 6 SAMO DEVET PODJETIJ V vsem okraju je pričelo poskusno obratovati v skrajšanem delovnem času Komisija za avajaqje skrajšanega delovnega časa pri go- spodarski zbornici v Mariboru je včeraj pregledala doseda- nja prizadevanja v okraja pri uvajanju skrajšanega delovnega časa. Pri tem je agotovila, da je do zdaj pričelo obratovati v preizkusnem postopka s skrajšanim delovnim časom vsega ko- maj devet podjetij. Prva podjetja so pričela poskusno obrato- vati že v juniju oziroma juliju preteklega leta, in sicer dva obrata železarne Ravne in obrtno podjetje »Nikrom« v Mari- boru. Medtem ko komisija od žele- zarne Ravne ni mogla dobiti ela- borata, je iz elaborata »Nikrom« razvidno, da so tam uvedli nekaj organizacijskih izboljšav, poostri- li delovno disciplino in povečali storilnost, tako da imajo tri so- bote proste, vsako četrto soboto pa delajo. Tovarna lesovine in lepenke v ,Ceršaku je uvedla tri oziroma delno štiri izmene, po rekonstrukciji je F>ovečala storil- nost in uvedla po dva prosta dneva v tednu. V gozdnem go- spodarstvu Maribor bo zvišali norme in s tem povečali storil- nost, izboljšali organizacijo dela, oskrbo in prevoz delavcev. Tako so lahko uvedli prosto soboto. Dimnikarsko podjetje Prevalje je organiziralo prevoze na delo- višča in stanovanja za delavce in tako skrajšalo delovni čas. Po začetku tega leta so prešla na poskusno obratovanje s skraj- šanim delovnim časom še štiri podjetja. Pri podjetju Elektro- Maribor bodo imeli v mesecu tri sobote proste, razliko zaradi skraj- šanega delovnega časa pa bodo Rrili z boljšo organizacijo dela, zmanjšanjem stroškov za prevo- ze, razsvetljavo in kurjavo, z od- pravo čakalnih ur, znižanjem nadur, z zmanjšanjem števila in- kasantov s prehodom na dvome- sečni obračun in še z drugimi or- ganizacijskimi ukrepi. Tovarna avtomobilov je prešla na 7-urni delovni dan z izboljšano organi- zacijo dela, strokovnostjo in manjšo fluktuacijo, s kontrolo proizvodnje, z uvedbo indeksov produktivnosti in z drugimi or- ganizacijskimi ukrepi. Tovarni gUnice in aluminija omogoča pre- hod na skrajšani delovni čas pravkar dokončana rekonstrukci- ja podjetja s kontinuiranimi de- lovnimi sredstvi, kjer bodo delali v štirih izmenah. Za lesno-indu- strijsko podjetje Slovenj Gradec — obrat v Vuhredu — gospodar- ska zbornica nj sprejela elabora- ta. Podjetja namreč pogosto ne vedo, da morajo poslati elaborate občinski skupščini, okrajni skup-> ščini, okrajni gospodarski zbor- nici, republiški gospodarski zbor- nici, občinskemu sindikalnemu svetu, republiškemu resornemu sindikatu, republiškemu svetu sindikatov in dva izvoda republi- škemu sekretariatu za delo. V postopku za potrditev za pre- hod na skrajšani delovni čas so tri trgovska podjetja, in sicer Modna hiša v Mariboru, trgov- sko podjetje »Planika« v Sloven- ski Bistrici in trgovsko podjetje »Gorice« v Šentilju. V teh trgov- skih podjetjih bodo v glavnem nadomestili ure z racionalnejšo zasedbo delovnih mest v konicah in boljšo organizacijo dela. V za- ključni fazi so tudi priprave za prehod na skrajšani delovni čas v enem obratu tovarne »Impol« v Slovenski Bistrici in v opekar- ni Pragersko. Predlog za uvedbo 45-urnega delovnega tedna je vložila »Metalna« iz Maribora, kjer pa niso o tem razpravljali na delavskem sn^etu (ali vsaj to ni bilo razvidno iz vloge) in so za- nitev. Pregled prizadevanj za uvedbo to vl^go vrnili podjetju v dopol- skrajšanega delovnega časa torej kaže še mnogo pomanjkljivosti. Za nekatere panoge v tej smeri sploh še niso naredili kaj prida. Za vsa proizvodna podjetja, vključno s proizvodno obrtjo, bo- do v kratkem na gospodarski zbornici posvetovanja, kjer bodo dobila podjetja nekaj literature in pomožnih materialov. Tudi za ostale panoge bodo na zbornici posvetovanja, kjer bodo podjetja lahko izmenjala izkušnje in mne- nja, strokovnjaki zbornice pa bo- do svetovali in koordinirali de- lo, -ob. ANALIZA LETNIH KONFERENC Pri občinskem komiteju ZKS v Slov. Konjicah so imenovali več komisij, ki bodo analizirale ne- davno končane letne tconference osnovnih organizacij ZK. Anali- ze bodo predložile občinskemu komiteju in mu hkrati posredo- vale predloge, kako bi izboljšali delo organizacij ZKS v podjetjih, na šolah in na terenu. V. L. Mladinci, mladinke! Uprava aerokluba Ptuj vas vabi, da se prijajviie v začet- niška tečaja jadralnej^a letal- stva in škortnega padalstva. Pogoji, da postanete jadraJari pilot ali športni padalec ali pa- dalka: — da niste mlajši od 16 let; — da ste telesno in duševno zdrarvi; — da imate popolno os«ov- nošolisko izobrazbo (zaželjemo). Vpis v oba začetniška tečaja je možen vsak delavnik od 7. do 12. ure, ob četrtkih pa tudi od 15. do 18. ure v pisarni aero- kluba Ptuj, Trg mladinekih delovnih brigad 2 (nad ka-var- no Evropa). Pouk v obeh začetnišikih te- čajih se prične že v začetku feibruarja, zato pohitite in se priglasite pravočasno! Leto dni zapora za malomarnost Okrožno sodišče v Zagrebu je včeraj obsodilo funkcionarja za- grebškega letalskega centra Mar- jana Marica na leto dni zapora, pogojno na dve leti. Mihajlo Jelak in Ivan Pirija-Benakovič sta bila oproščena. Obtožnica je vse tri dolžila, da so bili krivi tragične smrti jugoslovanske rekorderke Marice Barič. Marjan Maric — kot je rečeno v obtožnici — ni pre- gledal padala Marice Barlč. Ven- dar strokovnjaki menijo, da ta po- manjkljivost ni bila glavni vzrok nesreče. PRED SODIŠČEM Vinjeni mopedist poškodoval miličnika Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo 23-letnega Franca Plohla iz Formina pri Ptuju, po poklicu delavca, na enotno kazen pet me- secev zapora, ker je zakrivil kaznivo dejanje poskusa prepre- čitve uradnega dejanja uradni osebi in kaznivo dejanje hude telesne poškodbe. Plohi se je 15. decembra lani vinjen vozil z mopedom v Borovcih pri Ptuju. Pijanega mopedista sta zagledala milič- nijta Slavko Vrbančič in jože Hutlnskl. Ustavila sta ga in ga hotela s službenim avtomobilom odpeljati na odvzem krvi. Toda Plohi se je organom LM uprl in se ju fizično lotil. Najprej je udaril Vrbančiča, hip zatem pa še Hutinskega. Zadnjemu je njegov udarec povzročil zlom desne roke. Vrbančič je pustil pi- janega mopedista na cesti in odpeljal poškodovanega tovariša v bolnišnico. Miličniki so Plohla kmalu izsledili. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo za olajševalno, da je obtoženec storil kaznivi dejanji v začasni duševni mot- nji, ki jo je povzročil akutni alkoholni opoj. Zato je bila v času kaznivega po- četja Plohlova zmožnost, razumeti po- men svojega dejanja in imeti svoje rav- nanje v oblasti, histveno zmanišana. Sodni senat je tudi upošteval, da je obtoženec dejanje delno priznal in da doslej ni bil še nikoli kaznovan. Vzreja perutnine tudi v kooperaciji Poteg ustvarjenih pogojev za ra'zvoj perutninarstva v ptujski občini z zgraditviijo perutninske farme na Bregu pri Ptuju bodo v ibodoče tudi ikrn^etijske zadruge v ptujski občini s kooperacijsJki- mi pogodbami dosegle s kme- tovalci povečano vzrejo perutni- ne in pridelek večjih količin jajc za domačo porabo in za iz- voz. S tem bodo imeli pogoje sodelovati s kmetijsko zadrugo tudi tisti kmetovaiici, ki doslej niso mogli sodolovati pri vzreji prašičev in telet Vabimo naročnike našega lista, da še pred izterjavo po poštnih uslužbencih poravnajo naroč- nino za lis! v naši upravi v Lackovi ulici 8 v Ptuju, ker prihranijo s tem naši upravi mnogo dela in stroškov z izterjavo naročnine prek pošte, kakor tudi sebi stroške, ki jih izterjujejo poslni usluž- benci ob izterjavi neposredno od naročnikov. Uprava KEGLJANJE v nedeljo, 12. januarja letos, so kegljači »Železničarja« iz Ptuja gostovali v Lovrencu na Pohorju ter tam odigrali prija- teljsko srečanje s KK »Gozdar«. Po izenačenih setih je gostom iz Ptuja uspelo podreti isto število kegljev ter se je srečanje konča- lo 274:274. Mlada in neizkušena ekipa pt-u.i.skih železničarjev je kljub nizkemu rezultatu pokazala lep uspeh. STRELJANJE Na gostovanju v Lovrencu na Pohorju je petčlanska ekipa strelcev »Železničarja« Ptuj z zračno puško prepričljivo pre- magala ekipo /Gozdarja« s 391:334 od 500 možnih krogov. PROSIMO DOPISNIKE IN NAROČNIKE RAZPISOV, OB- JAV IN OGLASOV, NAJ NAM POŠLJEJO SVOJE DOPISE IN NAROČILA V PETEK, SOBOTO, PONEDELJEK IN TOREK, CE ŽELIJO, DA BI BILI OBJAVLJENI V SLE- DEČI ŠTEVILKI >TEDNIKA«. OB SREDAH PREJETE DOPISE IN NAROČILA UVRSTI- MO V >TEDNIKU< NASLEDNJI TEDEN, RAZEN V IZJEM- NIH PRIMERIH, KO JE OBJAVA NUJNA. UREDNIŠTVO SESTANEK BIVŠIH AKTIVISTOV (Nadaljevanje s 5. strani) vedno težje s potrjevanjem po- datkov o sodelovanju, ker lju- dje marsikaj pozabljajo, zame- njujejo datume, osebe in do- godke. Osnovno merilo pa so le neizpodbitni podatki o do- godkih, ki so tudi vplivali na zastoj ali celo prekinitev giba- nja v občiaii in na ponovno oži- vitev. Glavno je. da je bilo ljudstvo pripravljeno od prve- ga dne dalje pomagati in da je vedno nadaljevalo, ko so bili za to pogoji, ko se je nadalje- val organiziran upor proti oku- patorju. Izvajanje odloka o priznaval- nini ho znatno poživilo delo or- ganizacij ZB NOV v občini Ptuj. Prineslo bo nove ugoto- vitve in izkušnje in bo nareko- valo ponovna srečanja z biv- šimi aktivisti in obiske družin na samem terenu, predno bodo organizacije ZB NOV opravile vse svoje poslanstvo. V. j., PODJETJA POTROŠNIKOM Med gramofonskimi ploščami je bilo ob novoletnih praznikih odkupljenih največ takih s ples- no domačo glasbo, med tehnič- nimi predmeti pa največ strojev in naprav za gospodinjstvo. Potrošnike je najbolj veselilo, da je bilo toliko vseh predmetov v tej trgovini, da niso pošli, ker je podjetje »Merkur« prej po- skrbelo za zadostne količine predmetov, ki potrošnike najbolj zanimajo. V naslednjih 7 dneh pričakujejo novo pošiljko tele- vizorjev in novo zbirko gramo- fonskih plošč. Posebno novost za gospodinje predstavljajo pralni stroji znam- ke EKA, RONDO. MARIS, ALBA CVGNUS v 2 izvedbah. Značilno za te stroje je, da so zelo ekonomični in mnogo ne stanejo. Na vprašanja potrošnikov v zvezi s trgovino bomo objavljali odgovore podjetij.