Bog plača vsako dobro delo.
Nekega poletnega dne je nesel Francek, imovitega kmeta sin, delavcem na polje predjužnik. Pota so bila že skoro vsa suha, čeravno je poprejšno noč hudo deževalo. Le po kolovoznicah je bila še semtertja kaka lužica.
V neki taki ozki luži zagleda Francek žabo in jo tako-le nagovori:   »Ti neumna živalica, nikar ne sedaj
16                             ^^
v kolovoznico; naj le pride voz, pa te bo kolo vso polrlo in razmesarilo.«
Toda živalica ne razume dobrohotnega svarila ter sej ne gane. Francek jo pusti in gre dalje; misli si, pojdej žc s poti.                                                                      |
Ko je pa že precej časa korakal po poti, prile mu naproti velik voz, z žitom naložen. Zdaj se spet domisli žabice. Morebiti je še vedno na tistem mestu; oj, če se ne umakne o pravem času, pa jo zares povozi ta-le težki voz! Tako jame premišljevati ves v skrbeh, odloži košek v grm in teče nazaj pred vozom.
Zaba je res na istem mestu, kjer jo je bil za^ledal poprej. Hitro odkrehne v bližnjem grmu vejo in spravi ž njo žabo iz kolovoznicc v bližnji jarek poleg ceste. Potlej pa še postoji. da bi videl. ali res pojde kolo ravno tam, kjer je bila poprej žaba. In glej: ravno tako se je zgodilo. kakor je bil proračunal; uboga živalica, bi bila ukončana, ko bi je ne bil odpravil še o pravem času. 0, kako je bil zdaj Francek vesel! Ni zastonj storil teh stopinj, ker je sicer grdo, a vendar koristno žival obvaroval bolečin in pogina.
Bog, dobrotljivi stvarnik in ohranitelj vseh živalij. je videl to blagodutno dejanje in tudi njegov angelj varuh ga je bil vesel. Malo časa je preteklo, že je bil Francek poplačan za to plemenito delo.
Dva meseca pozneje je bil Francek z materjo na kolodvoru, kjer so se shajali od \eč krajev želeinični vlaki. Francek in njegova mati iščeta vlaka, s katerim bi se domov peljala. Ob tem čakanju pa zastane Francek na tiru in ne opazi lokomotive, ki se mu bliža od druge strani. Že mu je blizo, blizo za hrbtom. Le še nekaj trenutkov in — podrla bi ga bila na tla in povozila! Kar ga nenadno zagrabi nek mož in ga potegne v stran zaklicavši mu: »Proč, ti uboga žaba!«
Kako se prestraši Francek, ko začuti trdno pest in nepričakovani sunljej! Kako pa se takoj ovesei, ko sprevidi, zakaj se je to zgodilo in v kako strašni ne-varnosti je bil! Hotel se je zahvaliti možu. kateri mu je bil rešil življenje, a že je bil zginil med množico. »Ti uboga žaba!« rau je rekel dobri mož, ki ga je po-
17___
tearnil z žeVzničnega tira. To vživo opomni Francka tiste žabe, katero je bil pred nekaj časa spravil iz kolo-voznice ter ji rešil življenje. Opomni ga pa tudi. kako mu je ljubi Bog hotel pokazati, da obilno poplačuje tudi najmanjše clobro delo.