CELJSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IN ŠOŠTANJ
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 2 din
OB OTVORITVI GOSPODARSKE RAZSTAVE V CELJU
Gospodarska razstava mesta Celja
izraz močne lokalne industrije
Danes se bodo odprla vrata gospo-
darske razstave v Celju. Vprašala bo-
ste, kaj nam bo pokazala? Razstava je
odraz velike gospodarske dejavnosti na-
še nove družbene ureditve, našega so-
cialističnega gospodarstva. Pokaizala
nam bo napredek, ki je velik. Šele, ko
boš prehodil obširno razstavo, boš vi-
del, kaj že vse izdelujejo naša podjetja:
Tekstil in obleka, kovinski predmeti,
precizna mehanika, prvovrstno in se-
rijsko pohištvo, obširna komunalna de-
javnost, vse panoge trgovine, dejavnost
naših družbenih organizacij. Tako vam
lahko naštevamo preko vseh treh nad-
stropij prostrane Mestne osnovne šole.
Razstavljalci so pokazali tako zanima-
nje, da je moral odbor postaviti še na
dvorišču paviljone, da se bodo lahko
razvrstili vsi razstavljalci. Razstava ima
predvsem namen prikazati zmogljivost
naše lokalne industrije in kvaliteto
obrtnega dela. Da pa bo prikazala ce-
lotno gospodarsko moč in dejavnost
mesta Celja, so prireditelji povabili na
razstavljanje še zvezna in republiška
podjetja. Lokalna industrija dela pred-
vsem za potrebe delovnega človeka,
obrt zadovoljuje posamične okuse, zvez-
na in republiška podjetja pa ustvar-
jajo nove pogoje, da se preobralzi naša
država v napredno industrijsko agrar-
no socialistično državo.
Poleg navedenega ima razstava še
namen, da razvija med proizvajalci
stalno tekmovanje za izboljšanje kva-
litete in razširitev sortimenta. Prav
razširitev sortimenta bo prišla močno
do izraza pri tekstilni industriji, ki v
predelovalnem sektorju že prekaša
predvojno kvaliteto. Lokalna industrija
je tu zastopana z dvemi podjetji: Tek-
stilno tovarno in Tovarno perila. Prav
talko je na visoki stopnji precizna me-
hanika, ki ilzdeluje nove precizne apa-
rate, kakor so povečalniki za fotografe
in druge precizne naprave, ki so bile
doslej izključno uvožene. Izdelki Celj-
ske zlatarne so visoko kvalitetni in so
sloveč artikel po vsej naši državi. Do-
polnilni okvir lokalne proizvodnje pre-
kaša tudi Mizarstvo z lepimi in kva-
litetnimi serijskimi proizvodi. Z eno
besedo: Celjska lokalna industrija spa-
da gotovo med vodilno, ne samo v Slo-
veniji, temveč tudi v državi.
Ce dodamo naši lokalni industriji še
pestro komunalno dejavnost, ki bo po-
kazala poleg drugega tudi najnovejši
urbanistični načrt mesta Celja in še
prikaze velikih zveznih in republiških
podjetij, bomo imeli pred očmi* sliko
naše gospodarske moči ter bomo lahko
samozavestno rekli: Z lastnimi silami
gradimo veliko socialistično domovino!
Kaj bomo videli
ob priliki gospodarske razstave v Celju
od 19. do 27. avgusta 1950
18. VIII., sobota:
ob 10.: Slavnostna otvoritev razstave
ob 17.: Na Glaziji mednarodna nogometna
tekma PSV Graz : SŠD Kladivar Celje
ob 18.: Ljudsko gledališče, premiera re-
• vije oblačil
ob 19.: štafetni tek po mestu
ob 20.30: Ljudsko gledališče, revija oblačil
20.	VIII., nedelja:
ob 10.: Stadion, atletske tekme
ob 16.: Ljudsko gledališče, revija oblačil
ob 17.: Glazija, mednarodna nogometna
tekma PSV Graz : SšD Kladivar Celje
ob 18.15: Ljudsko gledališče, revija oblačil
ob 20.30: Ljudsko gledališče, revija oblačil
21.	VIII., ponedeljek:
ob 20.: Razstavni prostor — zabavišče,
sabljanje, namizni tenis
22.	VIII., torek:
ob '20.: Zabavišče, koncert in nastop fol-
klorne skupine SKUD Ivo Ključar
23.	VIII., sreda:
ob 17. Kegljišče OF dom, troboj Maribor
—Ljubljana—Celje
ob 20.: Zabavišče, koncert moškega pevske-
ga zbora SKUD Ivan Cankar
24.	VIII., četrtek:
ob 16.: Glazija, košarka in odbojka
ob 20.: Zabavišče, parterna gimnastika
25.	VIII., petek:
ob 17.: Pred kolodvorom, polževa dirka
ob 20.: Zabavišče, boks Rudar Trbovlje :
Železničar Maribor
26.	VIII., sobota:
ob 17.30: Glazija, mednarodna rokometna
tekma PSV Wien : SŠD Kladivar Celje
ob 20.: Zabavišče, nastop mariborskega za-
bavnega gledališča (v primeru slabega
vremena v Ljudskem gledališču)
27.	VIII., nedelja:
ob 17.30: Glazija, mednarodna rokometna
tekma PSV Wien : Dinamo Zagreb
ob 20.: Zabavišče, koncert SKUD France
Prešeren
Na zabavišču vsak večer plesni orkester
SšK Kladivar Celje.
V kinu Metropol in Dom predstave po ob-
javah v dnevnem časopisju.
Spoznajmo
našo lokalno industrijo
Celjska lokalna industrija in obrt je
danes močan faktor v našem gospo-
darskem življenju. Iz drobnih in raz-
stresenih obratov in delavnic so nastala
podjetja, ki delajo daleč preko kroga
mestnega območja. Začnimo kar z naj-
večjim. Na zelenem travniku stoji lepa
nova stavba, Tovarna perila, ki je po
svojih lepih izdelkih in bogati izbiri
poznana širom cele države. Podjetje
izdeluje vse vrste perila, delovne ob-
leke, ženske in otroške oibleike, poileg
tega pa je edino podjetje v državi, ki
serijsko izdeluje modrčke in steznike.
Na drugem koncu nhesta stoji Tekstilna
tovarna, ki je premagala vse težave
ter se s svojimi zares lepimi vzorci
uvršča med vodillna slovenska pod-
jetja lokalne industrije. Poleg bom-
bažnih tkanin, ki so glavni proizvod,
pripravlja podjetje še izdelavo napol
volneinh tkanin in tako stalno pove-
čuje svoj asortiment. Ce se vračamo
iz Tekstilne tovarne, se moramo usta-
viti še v Zlatarni, ki s svojim kvalitet-
nim delom prednjači v državi. Obde-
lava zlata in srebra, jedi1.ni pribori ter
krasne gravure, vse to je deio pridnih
rok celjske Zlatarne. Mizarstvo z ža^o
se uvršča po nedavni priključitvi biv-
še Tovarne pohištva Celje med velika
podjetja z močno serijsko proizvodnjo.
Drugo podjetje s slično delavnostjo je
Lesno predelovalno podjetje, ki izde-
luje priznano kvalitetne smuC, saiiike,
lesno galanterijo in opravlja kolarska
in strugarska popravila. Temu podjetju
je biila nedavno priključena še Tovarna
sodov v Medlogu, ki že sama po sebi
predstavlja velik pomemben obrat. —
Močno podjetje oblačilne stroke so
Oblačilne delavnice. V njih je zbranih
10 različnih delavnic, med njimi velika
piletilhica, izdelovalniica prešitih odej,
čevljarska, krojaška, več šiviljskih de-
lavnic itd. tako, da zaposluje blizu 200
ljudi. Podjetje kovinske stroke Inštala-
cjie izdeluje štedilnike, straniščne
školjke in razne pločevinaste predmete.
Z visoko kvalificiranimi delavci vrši
montaže inštalacijskih naprav vseh vrst
in nudi dragocene usluge naši indu-
striji vseh panog. Isto nalogo vrši pod-
jetje Mehanične delavnice, kjer slovi
posebno delavnica Precizne mehanike,
ki jo vodi mojster Drofenik. Ta delav-
nica je dala našim najvišjim učnim in
znanstvenim ustanovam izdelke in na-
prave, ki bi se sicer lahko nabavile sa-
mo iz inozemstva. Omeniti moramo še
Pomožne stavbne obrate, podjetje, v
katerem je vključena slikarska, pečar-
ska in kamnoseška delavnica. In konč-
no so združene v Uslužnostnem pod-
jetju še razne reparaturne delavnice
z uslužnostno delavnostjo, namenjeno
izključno vsakdanjim potrebam naših
delavnih ljudi.
Tako je v površnih obrisih našteta
delavnost proizvodnih in uslužnostnih
podjetij lokalne industrije in obrti me-
sta Celja. Seveda, s tem niti zdaleč ni
izčrpan pregled gospodarskih podjetij
Mestnega ljudskega odbora, ki sodelu-
jejo na razstavi. Tako so tu vsa Ko-
munalna podjetja in podjetja drugih
gospodarskih poverjeništev. Omenja-
mo samo nekatera: Plinarna, Klavnica,
Mleko-promet, Gradbeno podjetje, po-
leg vrste še drugih, ki vsa vzgledno
prispevajo svoj delež k socialistični iz-
gradnji nžiše ožje in širše domovine.
Obiščite Revijo oblačil
Ko bomo gledali na razstavi prvo-
vrstne izdelke naših tovarn in obrtni-
kov, se bomo vprašali, kako se kaj ta-
ka obleka nosi? Zato je pripravljena
velika revija oblačil, ki bo dopolnila
razstavo. V soboto dvakrat, v nedeljo
pa trikrat, se bo pred nami odvila re-
vija oblačil, ki nam bo dokazala, da
se da iz domačih izdelkov napraviti res
lepa in okusna obleka, da nismo več
odvisni od raznih tujih modnih hiš, da
bi nam diktirale modo. Naša revija bo
pokazala domače izdelke, ki so res le-
pi in praktični. Ne oporekamo, da mo-
rajo biti oblačila lepa in okusna, od-
klanjamo pa vse nepotrebno in ne-
umno.
Revija bo pokazala ilzdelke Tovarne
perila, Oblačilnih delavnic, šivilj Bo-
govičeve, Cigojeve, Kučanove in Le-
nartove ter našega družbenega podjet-
ja Invalidske šivalnice. Prav posebno
se bodo postavili naši krojaški mojstri
iz Oblačilnih delavnic, dalje mojstri
Anderlič, Kušar, Pešec, Vok, Oražem,
Zaje, Lapornik, Rožičeva in Majcen,
Poleg domačih mojstrov so obljubila
tudi vodilna ljubljanska podjetja ne-
kaj lepih in okusnih modelov. Za en-
krat bodo sodelovala podjetja Kroj,
Oblačila in Krzno. Torej ne bo revija
samo lokalnega značaja, temveč bo celo
bolj obširna, kakor je bila v Ljubljani,
kjer so pokazala svoje izdelke samo
ljubljanska podjetja. V Celju bomo
imeli možnost primerjati delo ljub-
ljanskih mojstrov z našimi. Povedati
še moramo, da bodo celjski frizerski
mojstri pokazali moderne, praktične in
9odobne frizure tako, da bomo na reviji
videli prav vse, kar n^s zanima.
Na kratko povemo še enkrat, da so-
deluje v zabavnem delu popularen Je-
žek in Podkrajšek ter danes že pri-
znana pevka, Celjanka Sonja Draksler.
Orkester bo pod vodstvom ing. Pestot-
nika.
Namen revije je vizbuditi tekmova-
nje med podjetji za čim boljšo in kva-
litetnejšo izdelavo ter dokazati, da smo
tudi na tem področju samostojni ter
da prav nič ne zaostajamo za tujim
svetom.
Mesopromet
Celje-okolica
med prvimi
pri vpisu posojila
V ponedeljek 14. t. m. je bil sesta-
nek sindikata Mesoprometa Celje-oko-
lica. Claini so pokazali veliko razume-
vanje za posojilo in so soglasno skle-
nili, da bo podružnica sindikata Me-
soprometa med prvimi. Dosedaj je do-
sežen povprečni iznesek 2300 din, ra-
zen mladine. Tov. Cukala je prijavil
vpis 4000 din. Z ozirom da ima tri
maile otroke, je ta znesek lep. Predsed-
nik sindikata tov. Strašek je nekaj
mencal, pa so ga člani le spravili do
tega, da bo dal znesek 3000 din. Iste
zneske so podpisali še Terče, Prekor-
šek, Komerički, Zlender. Ostali bodo
dali 2000 din. Od mladincev sta podpi-
sala dva po 500 din, eden pa 1000 din;
posojilo bodo plačali v prav kratkih
obrokih, nekateri pa takoj.
Pri tekmovanju za vpis Ljudskega posojila
prednjači mladina
Vpis ljudskega posojila je pred vraiti.
Do 25. tega meseca bodo pri komisi-
jah za vpis posojila že tiskovine in
obveznice. Točnega pregleda glede
vpisa in sklepov, ki so jih dali posa-
mezni kolektivi, ustanove in posamez-
ni člani masovnih organizacij še ni mo-
goče dati, ker je poročanje mestni ko-
misiji še vedno pomanjkljivo. Menda
pozabljajo odgovorni ljudje, da je po-
ročanje prav tako važno, kot agitacija
med množicami, in da je vsaka malo-
marnost v tem pogledu zelo škodljiva
za celoten uspeh akcije. Dobro in pra-
vočasno pošiljajo poročiJla edinole iz
prve četrti. Malomaren odnos od svo-
jih dolžnosti imajo celo nekateri člani
mestne komisije za vpis ljudskega po-
sojila. Tako se na primer mali del do-
ločenih v komisijo, vsakodnevnih se-
stankov v Narodni banki, redno ne
udeležuje. Kako razume važnost svoje
pomoči pri tej akciji tovariš Tilinger
iz četrte četrti je dokazal s tem. da se
ravno sedaj, ko je pred komisijami
največ dela, odpravlja na dopust.
Med vsemi množičnimi organizacija-
mi se je dosedaj najbolj izkazala mla-
dina. Ponekod bo mladina vpisala kar
veliike vsote posojila, medtem ko neka-
tere sindikalne podružnice še ne mo-
rejo pokazati kdovekakšnih uspehov.
Tako je pri LIP Celje osem mladincev
obljubilo dati 11 000 din. To so tudi
prve obljube iz tega podjetja.
Mladinski komite razpolaga s podat-
ki iz trinajstih aktivov. V teh aktivih
je skupno 347 mladincev sklenilo dati
346.500 dinarjev. Med temi vpisniki je
večinoma vajeniška mladina. Pri Ljud-
skem magazinu je 44 mladincev vpisa-
lo 51.500 din. Aktiv političnih ustanov
je sprejel sklep za 19.000 din.
Med frontnimi organizacijami vidno
napredujejo sklepi v prvi četrti, kjer
so dosedaj obljubili že 45.000 din.
Med obrtniki se je najboij izkazal
kamnosek Šumečnik, ki je vpisal 50.000
dinarjev.
Delavci in nameščenci Ljudskega ma-
gazina bodo dali 132.000 din. Organi-
zacija Zveze borcev Gaberje je dobila
dosedaj 16 prijav v znesku 29.000 din.
Mladinec Čepin Maks je vpisal 10000 dinarjev
Živahno se razvija diskusija med
mladino Celje-okolica za vpis ljudske-
ga posojila. Ni večera, da bi ne bilo
sestankov mladinskih organizacij v
zvezi ljudskega posojila. Na teh se-
stankih se mladina seznanja o pomenu
in važnosti ljudskega posojila ter na
, podlagi tega sprejema konkretne ob-
veze.
Do sedaj so med najboljšimi: Mizar-
ske delavnice v Dožniei, kjer je 15 mla-
dincev vpisalo 15.000 din. Med njimi
je še 10 učencev. Mladina KDZ Arja
vas se je obvezala za 40.000 din, aktiv
tekstilne tovarne Št. Peter v Savinjski
dolini 34.000 din, člani sekretarjaitov
krajevnega komiteta Dramilje 32.000
din, vaški aktiv v Vranskem in aktiv
Železarne v Štorah 167.000 din.
Najbolj se je izkazal mladinec Čepin
Maks, kateri je vpisal 10.000 din ter
prepričal ostale člane KZ Šen-t Pavel
tako, da so skupno vpisali 34.000 din.
Za vzor služita tudi zadružnika Leban
Alojz in Privšek Franc iz Arje vasi,
katera sta vpisala 9000 din.
Da bi mladina Celje-okolica še bolj
agilno pristopila k vpisu, je aktiv LMS
Dramlje napovedSl tekmovanje vsem
kmečkim aktivom, a aktiv KDZ Arja
vas vsej zadružni mladini v območju
okraja.
S tem tekmovanjem bo mladina še
bolj pohitela s sprejemanjem konkret-
nih obvez za vpis ljudskega posojila
ter tako izkazala predanost in zavest
naši partiji pri gradnji socializma.
P. F.
Dosedaj so uslužbenci in člani upravnih
odborov kmetijskih zadrug vpisali 487000 din
Na zadnji delovni konferenci usluž-
bencev splošnih kmetijskih zadrug
okraja Celje-okolica so sprejeli sklep,
da bomo poživeli delo za čim večje
uspehe pri vpisovanu ljudskega poso-
jila. Napovedali so tudi tekmovanje
Okrajni zvezi v Krškem in sicer, kate-
ra okrajna zveza kmetijskih zadrug
bo vpisala večji znesek in katera bo
pridobila čim več kmetovalcev za vpis.
Uslužbenci Okrane zveze kmetijskih
zadrug so do danes vpisali že okrog
100.000 din. Trudili se pa bodo, da bo-
do to vsoto še dvignili, ker je še nekaj
takšnih, ki niso do sedaj „ vpisali poso-
jila, nekateri so pa vpisali prenizke
vsote. Od zadrug se je dobro izkazala
zadruga v Frankolovem, kjer je 14 de-
lavcetv in uisluižlbencev vpisalo 47.000
din. V kmetijski zadrugi Vitanje je 14
uslužbencev vpisalo 32.000 din. Tova-
riš Krenker Ignac je brez obotavljanja
in prepričevanja vpisal 8000 din. Aktiv
te zadruge pričakuje, da bo to vsoto
še dvignil, ker je njegovo premoženj-
sko stanje precej dobro. Še bolj sta se
pa odrezala tov. Hrustelj in Rečnik, ki
sta premoženjsko mnogo šibkejša od
tov. Krenkerja. Tov. Hrustelj, mali po-
sestnik, je vpisal brez vsakega prepri-
čevanja 5000 din, tov. Rečnik pa 3000
din. Kmetijska zadruga v Novi cerkvi
pa daje pri vpisu posojila i:elo slab
vzgled. Ko je aktivist Okrajne zveze
sklical sestanek zaradi vpisa posojila,
sta se sestanka udeležila le manipulant
in poslovodja zadruge. Tudi ta dva ni-
sta pokazala zanimanja za posojilo. Po-
slovodja Tanjšek je ponujal le 1000 di-
narjev, medtem ko se je manipulant
Ferlež izgovarjal, da se bo še premislil.
Tov. Tanjšek je tudi član izvršnega od-
bora KLO-ja, kot lesni manipulant,
sprejema lepe prejemke in njegovi
starši so dobro situirani. Kljub temu
se je pa tudi na drugem sestanku upi-
ral vpisati večji znesek.
Zadružne obrtne delavnice v Vran-
skem, ki služijo pri svojem delu iza
vzor ostalim obrtnim delavnicam, so
se pri vpisu zelo slabo izkazale. Usluž-
benci teh delavnic so vpisali komaj
19.500 din, čeprav jih je 35 po številu.
Lepo se je izkazala krojaška delavnica
kmetijske zadruge v Petrovčah, kjer so
delavci vpisali 10.000 din. Pobudo za
vpis je dal poslovodja Ristovšek Vin-
ko, ki je brez prepričevanja vpisal
4000 din. Pri vpisu se je izkazala tudi
delavnica kmetijske zadruge v Šeščah.
delavnica kmetijske zadruge v Gri-
žah in delavnica kmetijske zadruge v
Slivnici. V vsej Savinjski dolini služi
iza vzor kmetijska zadruga v Šentpavlu,
kjer je šest uslužbencev te zadruge vpi-
salo dokaj lepe zneske. Sam poslovodja
tov. Cepin Maks je vpisal 10.000 din.
Za njim ne zaostaja predsednik tova-
riš Hribar, ki je vpisal 8000 din in tov.
Basle Angelca, ki je vpisala 6000 din.
Zelo slabo pa se je izkazala poslovod-
kinja kmetijske zadruge v Št. Petru,
tov. Založnik Fanika, ki je aktivistu
ponudila 50 din, čeprav je dobro pouče-
na o vpisu. Nič boljša ni knjigovodki-
nja kmetijske zadruge v Ponikvi pri
Grobelnem tov. Škornik Anica, ki je
obljubila 250 din. čeprav bi lahko vpi-
sala večji znesek, ker je doma dobro
situirana. Dosti prepričevanja je bilo
potrebno tudi za tov. Kopriva Gabri-
jelo, knjigovodkinjo kmetijske zadru-
ge v Veliki Pirešici, ki je šele po dol-
gem razmišljanju vpisala 1500 din.
Mnogo več (zavednosti in predanosti
so pokazali uslužbenci kmetijskih za-
drug na Kozjanskem. Poslovodja kme-
tijske zadruge v Zagorju, tov. Užmah
Jože je vpisal 3000 din, čeprav mora
sam vzdrževati tričlansko družino, brez
kakršnih koli drugih dohodkov razen
plače. Prav tako je poslovodkinja kme-
tijske zadruge Buče, tov. Preskar Da-
nica, vpisala 3000 din in poslovodja
kmetijske zadruge v Prevorju, tova-
riš Marčen, 3000 din.
Dosedaj so uslužbenci Okrajne zveze
kmetijskih zadrug in kmetijskih zadrug
v okraju Celje-okolica vpisali 487.000
din. Vsak dan pa prihajajo nova in no-
va poročila, ,Sz katerih je razvidno, da
bodo vpisali še dokaj lepe zneske. Pri-
čakovati je, da bodo v prihodnjih dneh
vpisani znesek stoodstotno presegli.
Gotovo bodo tudi člani upravnih in
nadzornih odborov razumela pomen
ljudskega posojila ter bodo vpisali pri-
merne zneske. Tako bodo uslužbenci,
kakor tudi člani upravnih in nadzo; -
nih odborov pokazali pot ostalim za-
družnim članom.
I- četrt |
™ ne zaostaja pri vpisu
Terenski sekretariat I. četrti je na-
črtno pristopil k podpisu drugega ljud-
skega posojila. Po prvem množičnem
sestanku so aktivisti pristopili k oseb-
nem prepričevanju. Ta način dela se je
izkazal najbolj pravilen, kar nam do-
kaizuje lep uspeh vpisnikov.
Dosedaj so zbrali v I. četrti že čez
80.000 din, samo od gospodinj in pro-
stih poklicev, čeravno je še precej lju-
di odsotnih in na dopustih.
Tudi obrtniki I. četrti ne izaostaijaijo
Za primer vsem ostalim lahko služijo
tovariš Šumečnik, kamnosek iz Raz-
lagove ulice, kateri je vpisal 50.000 din.
tov. Pelikan, fotograf, 10.000 'din in za
ženo 5000 din, dr. Pinter 10.000 din. —
Priznati moramo, da so to ljudje, ki vi-
dijo razvoj graditve socializma v naši
domovini.
Imamo še pa posameznike, kateri no-
čejo razumeti važnosti ljudskega po-
sojila iin kljub velikim dohodkom no-
čejo prispevati k izgradnji socialilzma.
Takšen je dr. Hrašovec, kateri je last-
nik dvonadstropne hiše ter poseduje
velik vinograd, velik sadovnjak, redi
eno kravo to ima tudi velik kokošnjak.
Kljub temu, da so bili aktivisti dva-
krat pri njemu, jih je prvič odslovil,
da sploh ne more nič dati, a ko so ga
aktivisti drugič prepričevali in mu pri-
kazali njegove velike dohodke, je ob-
ljubil za vse tri družinske člane in za
sebe 1000 din. Če primerjamo dr. Hra-
šovca z gospodinjami na našem tere-
nu, katere imajo več otrok z majhno
moževo plačo ter so kljub teanu pod-
pisale po 1000—2000 din, lahko ugoto-
vimo, da dr. Hrašovec noče sodelovati
Pri izpolnjevanju petletnega plana.
Poleg tega imamo pa še gotove lju-
di, kateri se izgovarjajo, da so vpisali
tudi za ženo v podjetju, da bi se na
ta način izognili vpisati ljudsko po-
sojilo.
GOSPODARSKA RAZSTAVA MESTA CELJA
KOMUNALA - INDUSTRIJA - OBRT • USLUGE • REVI JA OBLAČIL - ZABAVIŠČE
19 — 27 AVGUST
]_.efco III. — Štev. 3S. — Stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
V Tovarni emajlirane posode
bodo prihodnji teden volili delavski svet
Novi zakon o upravljanju državnih
gospodarskih podjetij s strani delav-
skih svetov, je delovni kolektiv To-
varne emajlirane posode močno raz-
gibal. Na številnih sestankih sindikalne
podružnice, sindikalnih grupah in od-
delkih so redno razpravljali o zakonu
in se istočasno pripravljali na zgodo-
vinski i dam, ko bodo naši delavci
resnično sprejeli tovarno v svoje roke.
Talko bo Tovarna emajlirane posode
med prvimi kolektivi v Celju, kjer bo-
do z dejanjem uresničili tako pomem-
ben zakon.
Na sestankih so v tovarni izbrali oko-
li sto kandidatov za delavski svet. Več-
ji del teh kandidatov je ilz vrsrt; delav-
cev v proizvodnji. Delavci so dali pred-
loge za najboljše delavce, udarnike, no-
vatorje in racionalizatorje. To je do-
kaz, da se delavci zavedajo, kako važne
naloge bo moral delavski svet izvrše-
vati, je dokaz, da bo kolektiv odslej
imel še večje uspehe, ker ga bodo vo-
dili in zastopali najboljši delavci, naj-
predanejši borci za plan.
Prihodnji teden, 25. avgusta, bodo v
Tovarni emajlirane posode izvolili de-
lavski svet. To bo za ves kolektiv ve-
lik praznik. Na drugem zasedanju, ko
bo direktor predal vodstvo tovarne de-
lavskemu svetu, bodo na svečan na-
čin odkrili spominsko ploščo, ki bo
spominjala še poznejše rodove, kdaj so
njihovi očetje dobili tovarno v last.
Kako potekajo priprave
za vpis ljudskega posojila v šoštanjskem okraju
Najbolj živahne priprave za vpis
ljudskega posojila so v delovnih kolek-
tivih in zadrugah, medtem ko so na
vasi začeli z agitacijo šele zadnje ča-
se, kar je krivda krajevnih komisij, ki
se za svoje delo niso dosti brigale.
Sedaj so že povsod sklicali sektorske
konference, kjer so člani okrajne ko-
misije skupno s člani krajevnih komi-
sij in vaškima odbori Fronte razprav-
ljali o organizaciji čimboljše izvedbe
vpisa. Sklenili so tudi, da bodo povsod
po vaseh razobesili velike table, ka-
mor bodo vpisovali tiste, ki bodo vpi-
sali največ posojila, kakor tudi tiste,
ki posojila nočejo vpisati ali pa bodo
vpisali nizke vsote. Takšne bodo raz-
krinkali na ta način, da bodo na deski
objavili tudi gospodarsko moč pose-
stva in njegove dohodke.
V sindikalnih podružnicah je zanima-
nje iza ljudsko posojilo mnogo večje
kot pri kmetih. Manjši kolektivi so že
prijavili 1,400.000 din obveli, dočim večji
kolektivi še vedno vršijo zadolžitve.
Zadružniki v Bočni so dosedaj vpi-
sali 70.000 din posojila.
Tudi med invalidi šoštanjskega okra-
ja je veliko zanimanje za vpis. V Šo-
štanju in Velenju so invalidi doslej
vpisali 35.000 din. Prvi je prijavil vpis
ljudskega posojila stoodstotni vojaški
vojni invalid Štefan Šubl iz Šoštanja.
Vpisal je 5000 din. Dobro se je izkazal
tudi Alojz Hudoklin, stoodstotni voja-
ški vojni invalid, ki je vpisal 4000 din.
Nadalje so se izkaizali Miha Goršek iz
Ravn in Alojz Zapušek iz Plešivca, ki
sta kot stoodstotna invalida vpisala
primerne vsote. Invalid Martin Tomše
iz Plešivca je tudi vpisal 2000 din. In-
validska organizacija v šoštanjskem
okraju je sklenila, da bo vpisala nad
100.000 din ljudskega posojila. Član
Okrajnega odbora Zveze vojaških voj-
nih invalidov Via j ko Rafael iz Šošta-
nja je vpisal 5000 dinarjev.
Sindikalna grupa poverjeništva za
kmetijstvo, gozdarstvo in lesno proiz-
vodnjo v okraju Šoštanj je doslej vpi-
sala 33.000 din. So med njima tudi trije
takšni uslužbenci, ki se ilzogibajo vpi-
su. Ena teh je Zora Juvan iz Ljubnega,
katera se izgovarja, da bo posojilo vpi-
sal njen mož pri lesnem odseku kme-
tijske zadruge na Ljubnem.
Priprave za vpis posojila bo treba
požiiveti zlasti na vasi. Krajevne va-
ške komisije in vaški odbori Fronte
bodo morali zainteresirati vpisovalce
za vpis ter pristopati k individualnim
obvezam.
III. četrt pri vpisu
ljudskega posojila
V naši četrti je pravzaprav storila
svojo dolžnost najbolj krajevna zveza
Zveze borcev. Planirano je bilo zanjo
104.000 din, dobila pa je za 108.000 din
pismenih prijav.
Najbolje se je pokazal tov. Bandelj
Mirko, ki je podpisal 10.000 din zase in
3500 din Iza svoje sinove. Tov. Šega,
poverjenik za prosveto na OLO je vpi-
sal zase in sinove 14.500 din. Po 3000
din je vpisal Planko Oto in Kočar Slav-
ko. Vsi ti bodo vpisali posojilo pri svoji
sindikalni podružnici, ZB pa bo vodila
evidenco o podpisanih zneskih.
Zadružniki, potrudite se,
da bodete v medzadružnem tekmovanju
priborili svoji zadrugi prvo mesto
Okrajna ocenjevalna komisija za
medzadružno tekmovanje iz dneva v
dan spremlja delo v kmetijskih delov-
nih zadrugah. Tekmovanje kmetijskih
delovnih zadrug traja že dalj časa. Pri
prvem tekmovanju je zmagala marljiva
obdelovalna zadruga, na Vranskem.
Drugo tekmovanje so zaključili kon-
cem julija. Glavni točki tekmovanja sta
bili košnja in žetev. Zadružniki so tek-
movanje pravilno razumeli in dosegli
zadovoljive uspehe. Pri tem tekmova-
nju je ocenjevalna komisija dodelila
prvo mesto KDZ Drešinja vas, ki je
dosegla 10 točk ter je v znak prizna-
nja sprejela prehodno zastavo. Za njo
so se vrstile kmetijske delovne zadru-
ge Velika Pirešica, Vransko, Griže, Do-
brna, Arja vas itd. Najslabše se je pa
izkazala KDZ v Planini pri Sevnici s
komaj 60 doseženimi točkami.
Naslednje tekmovanje že teče. Za-
željeno je, da bo v tem tekmovanju naj-
bolj sodelovala mladina. Da bodo do-
seženi čim večji uspehi medzadružnega
tekmovanja ,morajo upravni odbori se-
znaniti zadružnike na družinskih se-
stankih o pomenu in važnosti tekmova-
nja.
Rezultati tega tekmovanja bodo ob-
javljeni na tretjem okrajnem festivalu
v Žalcu, dne 3. septembra dopoldne
ter bodo ob tej priliki najboljše kme-
tijske zadruge sprejele tudi nagrade.
Zavirači odkupov kaznovani
Čeprav večina naših delovnih kme-
tov v redu izvršuje svoje oddaje, se še
ponekod najdejo špekulantje, ki imajo
namen zavirati odkupe. Toda za take
elemente so predvidene tudi kazni.
V	Št. Juriju ob Taboru je že večina
kmetovalcev izvršila odkup žita in bo
plan skoraj dosežai. Plan oddaje za-
vira le peščica špekulantov, ki se ne
zmenijo za sprejete odločbe. Enega od
teh je že kaznoval okrajni ljudski od-
bor z denarno kaznijo 15.000 din. To je
Marn Štefan iz Pondora.
V	krajevnem ljudskem odboru Vran-
sko sta bila kaznovana z denarno kaz-
nijo Felicijan Anton za 7000 din, Feli-
cijan Franc pa za 15.000 din. S kaznijo
od 10.000 din je bil kaznovan tudi
Žmajde Franc iz Liboj. Tavčar Stanko
iz Št. Petra v Sav. dolini za 25.000 din
zaradi zavlačevanja oddaje živine. —
Sedminek Ivan pa je dobil 6 tednov
poboljševalnega dela 'zaradi neoddaje
žita.
To so večinoma večji kmetje, ki so
odkupe zavirali že več let. Tavčar iz
Sv. Petra je bil že enkrat zaradi tega
kaznovan. Na vesti ima tudi črn zakol,
oddaji živine pa ni zadostili.
Naj bodo te kazni resen opomin vsem
zaviračem odkupov. Naj nikar ne mi-
slijo, da se bodo z zavlačevanjem iz-
ognili predpisani oddaji.	S.
Kako so v Kalobju obremenjevali posestnike
za oddajo krompirja
Ni še dolgo, od kar smo pisali o sla-
bih odkupih v KalObju. Izpolnjevanje
odkupnih planov je v tem krajevnem
odboru tako slabo, da se upravičeno
sprašujemo po vzrokih. Poleg tega se
tam dogajajo črni izakoli živine ter
mnogi poskušajo skrivati svoje pri-
delke.
Poglejmo, kako so na krajevnem od-
boru hoteli izvršiti razrez krompirja.
Susterju Jakobu, posestniku, ki ima
2 ha obdelovalne zemlje in 15 arov po,-
saijene s krompilrjem, so predpisali
300 kg krompirja. Ravno toliko ima za
oddati kmet Stojan Martin iz Vodruža,
ki ima tudi nekaj nad 2 ha obdelovalne
zemlje. Poleg tega imata imenovana
kmeta slabo zemljo. Tako so obreme-
njevali male posestnike.
In kako so odmerjali oddajo velikim
kmetom? Posestniku Frece Rudolfu iz
Kostrivnice, ki ima 13 ha obdelovalne
zemlje in 35 arov posajenega krompir-
ja, so predpisali samo 50 kg krompirja.
Poleg tega ima ta kmet prvovrstno
zemljo za pridelovanje krompirja. Po-
sestniku Vengust Jožetu iz Vodruža so
predpisali tudi samo 500 kg krompirja,
čeprav ima 14 ha obdelovalne zemlje.
Kmetje, presodite sami, če je to pra-
vično. Zadnji čas je, da merodajni na
krajevnem odboru tako krivične obre-
menitve popravijo v korist malih kme-
tov.	_ ____I
V Št. Jurju pri Celju bo 8. septembra
živinorejska razstava
Poverjeništvo za kmetijstvo okrajja
Celje-okolica bo priredilo dne 8. sep-
tembra živinorejsko razstavo v Šent
Jurju pri Celju, ki je center živinoreje.
Na razstavi bomo videli najboljšo go-
vejo živino državnega, zadružnega in
privatnega sektorja. V prvi vrsti bo
razstavljena živina rodovniškega po-
rekla. Zastopana bo sivopšenična in
temnosiva pasma živine. Od privatnega
sektorja bo prikazana v prvi vrsti ži-
vina od onih kmetov, ki so tudi zado-
stili svoje obveze napram državi.
Živinorejci, kateri niso bili pozvani,
da razstavijo svojo živino, pa imajo za-
to pogoje, t. j. da imajo pasemsko či-
sto živino rodovniškega porekla, naj se
prijavijo na Okrajno kmetijsko pover-
jeništvo (soba št. 75), kjer bodo dobili
za to potrebna navodila. Razstavljala
se bo tudi nerodovniška živina, če je
pasemsko čista ter dobro razvita. Na
razstavi bomo videli bike, krave, teli-
ce in nad šest mesecev stara teleta.
Gospodarjem najboljše živine bodo po-
deljene nagrade in diplome.
v
Tretji okrajni festival v Žalcu
bo posvečen hmeljarstvu
Naš letošnji tradicionalni festival, ki
bo 3. septembra v Žalcu, bo posvečen
predvsem našemu hmeljarstvu. S hme-
ljarsko razstavo, ki bo odprta od 27.
avgusta do 4. septembra, bomo prika-
zali važnost našega hmeljarstva, ki je
znano po vsem svetu po kvalitetnem
hmelju. Razstava bo prikazala tudi pri-
delavo hmelja, izvoz hmelja, bolezni,
sellekcijo itd. in bo privaibila zaradi
svoje zanimivosti in poučnosti tudi
goste iz drugih republik.
Otvoritev letnega gledališča v Gri-
žah dne 2. septembra zvečer bo važen
dogodek v ralzvoju kulturno-prosvetne-
ga dela v našem okraju. Gledališka
družina iz Žalca nam bo predvajala
»Miklovo Zalo«. Po predstavi bo pre-
skrbljeno za razvedrilo.
V začetku festivalnega tedna, t. j. dne
27. avgusta bodo kulturne prireditve v
Vitanju, Prevorju, Ponikvi pri Gro-
belnem, v Kozjem in na Planini. Go-
stovale bodo naše najboljše 'družine,
pevski- zbori, folklorne skupine itd.
Dne 3. septembra dopoldne pa bo v
Žalcu veliko ljudsko zborovanje. Ob
tej priliki bodo nagrajeni najboljši
hmeljarji in [kmetijske delovne zadru-
ge, ki so v medzadružnem tekmovanju
dobro tekmovale.
Nato bo sledila ljudska veselica, ki
bo dobro pripravljena in založena.
V Savinjski dolini so že začeli obirati hmelj
FIZKULTURA
Medrepubliška nogometna tekma
KLADIV AR : ZAGREB (Zgb) 0 : 0
Po večletnem presledku je gostovalo v
nedeljo v Celju ligino moštvo člana III. na-
cionalne lige Zagreb. Domačini so nastopili
zaradi odsotnosti več igralcev zelo oslab-
ljeni ter postavili na teren ojačano ligino
mladinsko moštvo tako, da je v resnici igralo
napram Zagrebčanom mladinsko moštvo Kla-
divarja.
Igra je pokazala precej zanimivosti ter
presenečenj, saj član državne lige Zagreb
ni pokazal v Celju ničesar posebnega, med-
tem ko so Kladivarjevi mladinci z požrtvo-
valnostjo in borbenostjo nadoknadili tehnič-
no premoč nasprotnika, čeprav se je tekma
končala brez gola, je imel Kladivar rahlo
terensko premoč, ali ni znal izkoristiti več
lepih prilik. Isto lahko trdimo za Zagreb,
ki je bil pred golom Celjanov izredno ne-
učinkovit, medtem ko je imel zelo solidno
obrambo ter ostre branilce.
Mladinci Kladivarja so več nego zado-
voljili. Opazila se je spet dobra forma Ma-
rinčeka, kakor Mahkovca ter delno Hajlig-
štajna v napadu, slednji je zadnjih petnajst
minut izgubil kondicijo. Prav dober ter
koristen je bil Florenini. Krilska vrsta je
bila najboljši del obrambe domačih igralcev,
saj sta se pred vsemi odlikovala Posinek in
Tomšič I., ki sta razbijala zelo uspešne
številne napade gostov. Posinek se je iz-
kazal kot odličen srednji krilec, le njegovo
dribljanje je vsekakor odveč. Tudi mlajši
Tomšič je bil zelo dober, kakor Klanjšek
v vratih.
Sodil je Presinger zelo dobro ter avtori-
tativno.	B. V.
KLADIVAR : ŽELEZNIČAR (Ljub.)
3:1 (1:0)
V	torek 15. avg. je bila odigrana v Celju
zanimiva prijateljska nogometna tekma med
celjskim Kladivarjem ter ljubljanskim že-
lezničarjem, članom III. zvezne lige.
Že v prvem polčasu se je pokazala nad-
moč Celjanov, ki so bili uspešni z enim
golom, čeprav so imeli več lepih prilik za
povečanje rezultata že v tem polčasu, se za-
radi slabih realizatorskih moči rezultat ni
popravil.
V	drugem polčasu je pripadal početni
udarec Kladivarju. Takoj se je videlo, da
naši fantje prevladujejo na terenu. Tudi v
tem polčasu so imeli več lepih prilik, ven-
dar jih niso znali izrabiti. Vendar sta bila
uspešna Mahkovec in Firm.
Tekma sama na sebi ni bila na takšni vi-
šini kot bi bilo pričakovati. Vendar so
imeli požrtvovalni igrači Kladivarja več od
igre. Posebno moramo pohvaliti mlajše
igrače, ki so pokazali na zadnjih dveh tek-
mah v Celju, da se ustvarja v Celju res nov
mlad kvaliteten kader, ki bo lahko častno
zastopal barve Kladivarja.
Sodil je tov. Dervarič	b. v.
OBJAVE
OBVESTILO
Obveščamo vse uslužbence ekonosko-komer-
cialne stroke zvanja nižji gospodarski po-
močnik in gospodarski poslovodja, da bo
prvi izpitni rok za polaganje izpita iz obeh
zvan; od 1. do 15. oktobra in drugi izpitni
rok od 1. do 20. decembra 1950.
Kandidat mora vsaj en mesec pred izpit-
nim rokom predložiti neposrednemu stare-
šini prijavo naslovljeno na Glavno izpitno
komisijo Ministrstva za trgovino in pre-
skrbo LRS, Ljubljana. Uslužbenec mora
svoji prijavi za pripustitev k izpitu priložiti
še overjen prepis novoizvoljene vprašalne
pole.	. ...
Neposredni starešina mora sprejeti prijavi
priložiti realno karakteristiko, iz katere naj
bo razvidno celotno delo in razvoj pnjav-
Ijenca vse do dneva prijave za izpit.
Izpitna podkomisija za OLO in MLO
Plašče in zračnice za kolesa dobite na de-
narne kupone pri Triglav I in Triglav II.
Razveljavljena je knjižica od kolesa štev.
1116285 na ime Lampret Veronika.
Zamenjam sobo — informacije v upravi CT.
Dne 13. avg. mi je bila ukradena v Topil-
nici in valjarni cinka izplačilna in in-
dustrijska izkaznica na ime Godec Ignac.
Obe sta razveljavljeni.
V okviru gospodarske razstave mesta Celja
se bodo predvajali zelo zanimivi filmi o
zdravstvu in higieni na tržnici v Celju in
sicer v dneh 19., in 21. avgusta v večer-
nih urah od 20. ure dalje. Vstopnine ni.
Izgubil sem, ali mi je bila ukradena, na
vlaku od Celja do Šentjurja dne 12. avg.
ob 12. uri denarnica v kateri se je na-
hajala: knjižica od kolesa, štev. 422868 in
štev. tablice 249, izkaznica OF in LMS,
oblačilna izkaznica in 1.000 dinarjev. Pošten
najditel1' naj ostalo vrne, denar si pa_naj
obdrži. Naslov Bevc Franc, KZ Šešče oi^u
Celje okolica.
Krajevni odbor ZB Teharje prireja dne 20. b.
veselico. Za dobro jed in pijačo je posKro-
ljeno. Vabljeni.
Perfektna strojepiska z znanjem stenografije
in večletno prakso išče po ozdravljenju
namestitev. Ponudbe na upravo CT.
Iščem pridno gospodinjsko pomočnfco za
štiričlansko družino v Ljubljani. Ponudbe
na upravo lista.
Kupim ali izposodim si knjige za 4 razred
gimnazije. Naslov v upravi.
Prodam skoraj nov šivalni stroj znamke
»Singer«. Naslov v upravi.
GLASBENA ŠOLA V CELJU
Na državni Glasbeni šoli v Celju bodo
sprejemni izpiti v torek, 5. sept. ob 8. uri.
Novinci naj vložijo prošnje za vpis najkas-
neje do 2. sept. Tozadevne tiskovine so
na razpolago v pisarni. Novinci naj prineso
s seboj zadnje šolsko spričevalo. Vsi na-
knadni izpiti za stare učence bodo v sredo,
6. sept. dopoldne.
Pričetek rednega pouka je v ponedeljek,
11. sept. Podrobnejša navodila so razvidna
s šolske oglasne deske.
DRŽAVNO UČITELJIŠČE CELJE
Popravni in dopolnilni izpiti za 1. in 2.
letnik bodo dne 4. in 5. septembra. Prošnje
za izpite dostavite najkasneje do 25. avg.
Prvi šolski dan dne 9. sept. ob 8. uri
Redni pouk se prične 11. septembra.
Ravnateljstvo
PRIČETEK REDNIH PEVSKIH VAJ
Pevski zbor SKUD »France Prešeren« pri-
čne z rednimi pevskimi vajami. Prva pevska
vaja #bo v petek dne 25. avgusta ob 20
v pevski sobi II. gimnazije.
Pevski zbor bo nastopil v nedeljo, dne
27. avg. na zaključni prireditvi gospodarske
razstave mesta Celja.
Člani in članice pevskega zbora naj se o
prvi vaji medsebojno obvestijo.
Zaradi selitve takoj prodam rabljeno kom-
pletno kopalnico, štedilnik, železno peč,
pohištvo, kuhinjsko posodo. Imam tudi
dober tehnični material in knjige gradbe-
ne stroke. Ing. Bukanovsky, Teharska c.
št. 10 pritličje.
KINO METROPOL
od 18. do 20. avg. »Skrivnost« francoski film
od 21. do 22. avg. »Perogov« francoski film
od 23. do 24. avg. »Slavica« jugoslov. film
KINO DOM — LETNI
od 21.' do 22. avg. »Kralj« francoski film
od 23. do 24. avg. »Ukradena zemlja češki film
od 25. do 27. avg. »Blagoslov« holandski film
KINO ŽALEC
od 19. do 20. avg. »Jezero« jugoslov. film
od 23. do 24. avg. »Sodišče časti« sovjet. film
KINO UDARNIK VELENJE
od 19. do 20. avg. »Afera Blum« nemški film
od 23. do 24. avg. »Lermontov« sovjetski film
od 25. do 27. avg. »Ali baba« ameriški film
VtUmtm
STRANKARSKI DVOBOJ V SOCKI
Nedolgo od tega, ko se je v Socki odigrala
velika medstrankarska bitka. Nikar ne mi-
slite, da so si bile v laseh stranke z raz-
ličnimi programi in političnimi stremljenji
kot so bili včasih liberalci in klerikalci.
O, ne. Med vodstvi organizacij OF in AFŽ
je prišlo do spora.
Zadruga je namreč dobila manjšo količino
blaga. Predsednica AFŽ je predlagala pred-
sedniku OF, ki je obenem predsednik kme-
tijske zadruge, naj bi združeno razdelili
blago, kajti žene poznajo, kdo je najbolj
potreben. Predsednik je to odklonil in dejal,
če se bodo ženske vmešavale v njegovo delo,
da raje vse skupaj pusti.
Pa ni pustil vsega. Blago je le razdelil.
Najprej sebi, potem predsedniku KLO in
drugim ožjim »odjemalcem«. On se pobriga,
da so ti ljudje vedno najbolj spredaj, kadar
gre za razdeljevanje kontingentov bodisi po
garantirani ali vezani preskrbi, čeprav imajo
poleg vsega še toliko dohodkov, da bi tudi
na prostem trgu lahko kaj kupili pa se jim
nebi poznalo v mošnjičkih.
Ka; pa ostali člani zadruge v Socki, boste
kaj kmalu sneli črna očala z nosa, da boste
bolj bistro gledali ?
CESTE IN CESTARJI
Komu naj se pritožijo vsi tisti, ki se sa-
mi dnevno mučijo in poleg sobe kvarijo dra-
gocena vozila po nekaterih delih naših iz-
redno razdejanih cest?
Vi, cestarji in vsi tisti, ki ste odgovorni
za naš promet zavedajte se, da ste že sto in
stokrat prekleti, da vam niti šoferji niti pot-
niki, niti domačini niti tujci ne želijo sreče
v življenju. In kje ste sploh vi cestarji, kaj
le delate in kje se skrivate, da vas ne more
nihče najti? Zakaj ste sploh postavljeni?
Če bi vsak od vas dnevno vsaj nekaj naj-
večjih lukenj, na katerih si človek pretrese
jetra in vse drobovje, na katerih popustijo
vse vezi in vsi vijaki, zamašili, bi že bilo
nekaj uspeha in vozeči (sedaj skakajoči) bi
vas blagrovali. Tako pa nič! Same luknje,
da te že vse mine in te je kar strah, če le
pomisliš na vožnjo.
Menim, da bo najbolj učinkovita kazen in
da se boste najprej spametovali, če bomo
vsakega posameznega posadili na motorno
kolo brez gum in vas peljali vsaj desetkrat
iz Celja do asfaltirane ceste in še posebno
od št. Petra do Vranskega. Prepričani smo,
da vas bo to, četudi boste zelo odporni in
neobčutljivi, ozdravilo, in da boste v bodoče
svoje naloge boljše opravljali.
Seveda tej kazni ne bi smeli uiti tudi vsi
odgovorni, zlasti kontrolni organi, ki do-
voljujejo, da ste vi cestarji taki. Vsake za-
devščine je enkrat konec; trdno upamo, da
se bo tudi pri vas nekaj spremenilo.
TISTIM, KI NE VEDO KAJ SPADA V
PRISTOJNOST LJUDSKE
INŠPEKCIJE
Posestnika Kugler Martina iz šmartna v
Rožni dolini pozna že vsa vas, zato ker se je
že v stari Jugoslaviji vedno tožil z vsemi
sosedi v vasi. Poznan pa je tudi pri vseh
advokatih, saj ni izgubil nobene tožbe, če-
prav je bila krivična.
V novi socialistični Jugoslaviji pa je zo-
pet hotel nadaljevati s svojim tožarjenjem,
kar mu je delno že uspelo. Spremenil je
stezo, ki vodi mimo njegovega vinograda,
akoravno je bil obveščen od pravnega re-
ferenta na Okrajnem ljudskem odboru Celje-
okolica, da mora ostati steza poleg ko-
lovoza prosta. Ta ukaz pa je izkoristil v
svojo korist, prekopal je stezo do kolovoza,
za krajem napravil ograjo (brajdo), ljudje
pa naj hodijo po kolovozu.
Ker ni poslušal pravnega referenta je gru-
pa ljudske inšpekcije pokrenila to, kar zahte-
vajo tamkajšnji ljudje ter o tem obvestila
pravnega referenta. Pravni referent pa je
odgovoril, da za to delo ni pristojna ljudska
inšpekcija, ampak okrajna kontrolna komi-
sija. V vednost njemu: Ljudska inšpekcija
ima pravico odpravljati vse nepravilnosti,
ki škodujejo širokim ljudskim množicam in
ljudski demokraciji. Ona je voljen organ
Ljudske fronte, ter preko nje kontrolirajo
delo oblasti široke ljudske množice.
V. .E
MALOMAREN ODNOS VODJE SKU-
PINE ZA PREGLED KROMPIRIŠC
Evidentičarki KLO Sv. Vid pri Planini,
Slavici Cesar se menda pregled krompirišč
ne zdi tako važna zadeva. Zato je Cesarjeva
na dan pregleda raje opravljala svoje za-
sebne zadeve, kot da bi pogledala po te-
renu, kako poteka pregled. Morda misli,
da bo koloradski hrošč prišel njo vprašat,
če se lahko vseli na tamkajšnje njive?
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni uradnik Tone Maslo —
Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna