VSE O IGRALNIH KONZOLAH IS SN 1 31 8- 10 17 Z A B A V N A E L E K T R O N I K A I R A Č U N A L N I Š T V O I N O V E T E H N O L O G I J E pametna omrežja sončna energija hramba energije KATERI PRENOSNIK? OKTOBER 2020 U LETNIK 30, ŠTEVILKA 10 U WWW.MONITOR.SI CENA: 5,20 EUR Podatkovni centri v Sloveniji Samsung Galaxy Z Fold2 Microsoft Flight Simulator Lego Spike Prime Zaščite pred kopiranjem PODROBNO: 18 modelov od 500 do 1500 evrov 2 oktober 2020 EVIDENCA 32 48 54 FOKUS Računalniška prevetritev DOSJE Vojna konzol Letošnja praznična nakupovalna sezona bo prinesla novo generacijo igralnih konzol, ki bodo v dnevni sobi omogočale igranje do zdaj nevidenih naslovov. Ker je množična posvojitev za zdaj neobstoječih naprav še daleč, smo preverili, kaj poleg računalnika še obstaja na hitro rastočem trgu digitalne zabave. DOSJE Ne kopiraj me Pred vsesplošno razširjenostjo interneta so se digitalne vsebine delile na disketah in zgoščenkah različnih oblik. Preprečevanje nezakonite uporabe avtorsko zaščitenih vsebin je tedaj v glavnem slonelo na preprečevanju kopiranja medijev ali onemogočenju delovanja kopiranih inačic. OKTOBER 2020 Ob koncu poletnih počitnic se jeseni marsikdo spravi k nakupu novega računalnika, zato smo se pri Monitorju lotili večjega preizkusa računalnikov, namenjenih doma- čim uporabnikom. 34 preizkušeni modeli 36 grafikoni 38 Zlati monitor 38 tabela 40 kateri Applov prenosnik? oktober 2020 3 OKTOBER 2020 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 05 Naslednja stopnja umetne inteligence 06 Novice 10 Nowwwo 11 Najboljše na Youtubu IZVIDNICA 13 Tretji Samsungov pregibnež 14 Ko letenje postane skorajda resnično 19 Najboljše iz Philipsovega tabora 20 Iz malega zraste veliko 21 Srednji zvočni razred 22 Vplivniški komplet 24 Nova Legova robotika NA KRATKO 26 Vektorska grafika MOBILNO 28 Naš izbor na Androidu 29 Android 11 30 Naš izbor na iPhonu 31 Pravi lebdeči pripomočki FOKUS 32 Računalniška prevetritev NAJBOLJŠI 46 Digitalni fotoaparati DOSJE 48 Vojna konzol 54 Ne kopiraj me 60 Od mačka v žaklju do sodobnih zlatokopov IZ TUJEGA TISKA 62 V zakulisju presenetljivih kitajskih prizadevanj za varovanje zasebnosti podatkov NASVETI 66 Telovadba z imeniki 69 Pro et contra IZKLOP 70 Legende – Oracle 72 Pogled nazaj 74 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 27. oktobra nadaljujemo 82 46 Panasonic Lumix S1H Panasonicov model S1H odkrito meri na snemalce videa, saj ponuja goro funkcij, s katerimi se kosa s profesionalnimi video kamerami. 74 Uvodnik 75 Gostujoče pero 76 Novice 80 Butični, a v koraku s časom 90 Prenova energetskih omrežij je nujna in draga 92 Pametna omrežja in internet stvari 93 Elektrika kot dar sonca 94 Je shranjevanje elektrike sploh smiselno? DIGITALNI FOTOAPARATI 46 Panasonic Lumix S1H 47 Nikon Z5 NAJBOLJŠI MONITOR PRO MONITOR PRO 80 oktober 2020 MONITOR PRO a se izognemo dolgo- veznemu uvodu, ga za- stavimo s trditvijo: da- nes velika večina med nami, tako posamezniki, še bolj pa podje- tja, za svoje normalno prežive- tje sodobnega dneva potrebu- je podatkovni center. Bodisi la- stnega ali pa vsaj povezavo s tu- jim. Saj ste danes že bili na Face- booku ali vsaj poslali elektron- sko sporočilo, kajne? In ko go- vorimo o podatkovnih centrih, si pogosto predstavljamo omare z veliko diski in procesorji. Pre- malo. Gre za zapletene skupke strežnikov, usmerjevalnikov, sti- kal, varnostnih sistemov, siste- mov za hrambo podatkov. Da pa vse skupaj deluje nemoteno, kar je v resnici najpomembnejša pri- oriteta vsakega upravljavca, so tu še sistemi, ki skrbijo za nepre- trgano napajanje, kamor sodijo UPS in nadomestni generatorji, sistemi za prezračevanje in hlaje- nje ter povezave. Najprej tiste, ki med sabo povezujejo strežnike in gruče ter tudi tiste, ki vodijo do zunanjih omrežij. Ker se v takih ustanovah hranijo tudi najgloblje skrivnosti podjetij, a tudi držav, je seveda vse skupaj zavarovano kot bančni trezorji. V podatkovni center obiskovalce povabijo bolj izjemoma. V nekaterih, tako je tudi pri peščici slovenskih, vas ob vstopu in izstopu celo po tihem stehtajo, pač da preverijo, ali ni iz centra kaj odšlo z vami. Ali pa da niste – kar je pogosto še huje – česa pustili tam. Slovenija s svojimi vročimi po- letji za podatkovne centre ni naj- primernejša država. Globalni ve- likani jih zato najraje gradijo v hladnih severnih deželah, kjer lahko potem velik del hlajenja poverijo kar materi naravi. Kljub temu pa je takih ustanov tudi pri nas zraslo kar nekaj. K sodelova- nju smo povabili tiste največje in tudi nekaj butičnih. Večina se je prijazno odzvala in nam posre- dovala bolj ali manj podrobne podatke, nekateri so nas povabili kar na obisk, so pa bili tudi taki, ki so sodelovanje odklonili. Kanček zgodovine Vsekakor začnimo z nekaj zgodovinskega pregleda. Gene- za podatkovnih centrov je prav- zaprav stara toliko kot računal- ništvo. Unix, ki se je pojavil v se- demdesetih letih prejšnjega sto- letja, je bil v veliki meri zasno- van na razmerju odjemalec – strežnik, kar je omogočalo sou- porabo virov med več uporabni- ki. V osemdesetih so računalni- ki PC začeli počasi nadomešča- ti drage in okorne osrednje ra- čunalnike, mainframe, kot jih tudi imenujemo, obenem smo Butični, a v koraku s časom Google jim ima 20, še trije so v gradnji, Microsoft kar 160. Za Amazon niti ne poznamo števila, vemo pa, da ima po svetu vzpostavljen nekakšen svoj vzporedni internet. Govorimo o podatkovnih centrih. Kaj pa slovenska podjetja? Drži, večina jih je premajhnih, da bi vzdrževala svoje strežniške gredice, kljub temu pa se tudi pri nas, za sedmimi ključavnicami skrivnosti, skrivajo solidne in zmogljive ustanove. Matic Gselman D oktober 2020 81 MONITOR PRO dobili še dovolj prepustne omre- žne protokole in računalniki so potrebno datoteko z oddalje- nega strežnika nenadoma lah- ko pridobili malone enako hitro kot z lastnega diska. No, nato je v zgodbo vstopil še internet, ki je vsemu skupaj dodal krepko brco pospeška. Skratka, tam nekje konec de- vetdesetih, v času dot.com evfo- rije, je vsakodnevna izmenjava digitalnih vsebin za resna podje- tja prerasla majhno, bolj ali manj lično zasnovano strežniško oma- rico v direktorjevi pisarni. Ko gre za zasebne uporabnike, pa je bil prelomen trenutek, ko je postalo jasno, da bo prostor za hrambo naših podatkov brezplačen, če bomo v zameno pozabili na za- sebnost in privolili v trženje tiste- ga, kar pač v njih hranimo. To je bil čas, ko je potreba po strežni- ških farmah, tako smo jih pogo- sto imenovali v tistih časih, na- ravnost eksplodirala. Potem je prišla oblačna era, ki je potrebe po podatkovnih cen- trih še povečala. Za začetnika moramo šteti Amazon, ki je leta 2002 predstavil svoj AWS, sledil je Google, ki je leta 2004, kot se spomnimo, vsakemu uporabni- ku Gmaila revolucionarno pripi- sal še (zastonjski!) gigabajt pro- stora na svojih strežnikih. Slabih deset let pozneje je že kakih 40 odstotkov svetovnih podjetij ve- čino svojega poslovanja preneslo tja gor. V oblak. Tam okoli leta 2000 je posta- lo jasno, da podatkovni centri na tak način ne bodo dolgo dobičk- onosni. V prvi vrsti zaradi stroj- ne opreme, ki je zaradi lovljenja Moorovega zakona postajala vse bolj energetsko požrešna, obe- nem pa je prav zaradi tega pro- izvajala tudi enormne količine toplote in zato potrebovala ve- liko hlajenja. Energetski stroški še danes lahko predstavljajo tudi polovico obratovalnih stroškov posameznega centra. Začel se je trend izboljšanja učinkovitosti, ekološkosti, dobili smo prve t. i. zelene podatkovne centre. Dandanašnji gre pogosto za skupek velikih industrijskih objektov, okoli katerih se je iz- oblikovala cela industrija sto- ritev. Podjetja lahko najamejo zgolj prostor, varovanje, hlaje- nje in druge postranske storitve ali pa se preprosto odločijo, da se ne želijo več ubadati z nakupi in vzdrževanjem strojne in pro- gramske opreme ter najamejo vse. Oziroma natanko tisto, kar potrebujejo in kolikor časa potre- bujejo. Kam vodi pot v bodoče, je ver- jetno jasno vsem. Kmalu bodo doma in v pisarnah le še odje- malci z zasloni, medtem ko se bosta hramba in procesiranje po- datkov odvijala nekje tam daleč, v podatkovnih centrih. Celo igre se bodo počasi odselile v oblak. Razvrščanje Podatkovni centri so različ- ni. Največkrat naletimo na kla- sifikacijo po lestvici Uptime In- stituta. Ta upošteva zagotovljeni čas razpoložljivosti, s čimer do- loča bolj njihovo namembnost kot zmogljivost. Podatkovni cen- ter pač najamemo glede na po- membnost podatkov in procesov ter na drugi strani glede na po- nudnikovo zagotavljanje primer- no neprekinjenega poslovanja. Uptime centre deli v štiri stopnje (angl. tiers). Prva, tj. Tier I (za- gotovljena 99,671-odstotna raz- položljivost), je osnovna in zah- teva le neprekinjeno dovajanje električne energije. Naslednja, Tier II (zagotovljena 99,741-od- stotna razpoložljivost), zahte- va večino podvojenih kapacitet, kar velja tudi za generatorje in sisteme za hlajenje. Centri Tier III (zagotovljena 99,982-odsto- tna razpoložljivost) zagotavlja- jo možnost vzporednega vzdrže- vanja, kar pomeni, da lahko od- pove katerakoli komponenta, pa bo delovanje še vedno nemote- no. Zadnja, Tier IV (zagotovlje- na 99,995-odstotna razpoložlji- vost), pa se imenuje tudi Fault tolerant in zagotavlja redundan- co čisto vsakega procesa in ele- mentov zaščite podatkovnega toka. Noben izpad ali napaka ne pomeni zaustavitve delovanja. Obiskani centri so večinoma razporejeni v Tier III, štirice pri nas nima certificirane še nihče. Telekomovi centri so z njo skla- dni (ne pa tudi certificirani), o uradnem prehodu pa razmišlja- jo ob snovanju novega podatkov- nega centra. Težava je, da pri nas še ni dovolj povpraševanja po ta- kih storitvah, zato drago certifi- ciranje za zdaj ne bi imelo pre- več smisla. Še tole: vmes bomo tu in tam dolgočasno navajali certifikate. Ne zato, da bi zvene- li birokratsko, pač pa zato, ker tole morda bere kdo, ki išče pri- mernega ponudnika. Certifika- ti in standardi so v tem poslu ne- kakšni ekvivalenti diplomam in doktoratom nas običajnih smr- tnikov. Pošta Slovenije Pošta Slovenije je svoj prvi po- datkovni center, namenjen trže- nju s tem povezanih storitev, po- stavila leta 2002. Kot Amazon. A v resnici tudi oni z vizijo neka- kšne tranzicije, po kateri bi svoje tradicionalne storitve pospremili z naborom najsodobnejših. Pošta trenutno razpolaga z osmimi lo- kacijami, v skupni izmeri več kot 800 m2, geografsko pa se naha- jajo v Mariboru in Ljubljani. Z lo- kacijsko podvojenostjo poskrbijo za zakonsko zagotavljanje smer- nic pri upravljanju IT-infrastruk- ture, ki zahteva dve najmanj 30 km oddaljeni ločeni lokaciji, na ločenih potresnih conah. Centri  Notranjost podatkovnega centra Pošte Slovenija.  Pošta Slovenije vam lahko po- datkovni center dostavi v tudi v kontejnerju. 4 oktober 2020 VKLOP BESEDA UREDNIKA9 olega je v notranjosti tokratnega Monitorja zapisal zelo zanimivo mnenje, ki si ga bom dovolil ne- koliko povzeti in razširiti. Ome- nil je, da je bil v Veliki Britaniji napis Made in Germany nekoč oznaka, ki je kupca opozarjala, da izdelek ni vreden pretirane- ga zaupanja. Da je to nekaj ce- nenega in slabo narejenega, kar so izdelali neki Nemci na dru- gi strani Kanala. Vsi vemo, da je zdaj že vrsto desetletij ravno nasprotno – Made in Germany je oznaka, ki vzbuja občutek teh- nične odličnosti. Občutek, ki se je ob aferi dieselgate sicer mal- ce zamajal, a vendar le za tre- nutek. Osebno sem premlad, da bi se spomnil manjvrednih nemških izdelkov, spomnim pa se, da je bilo v moji mladosti enako sliša- ti za japonske. »Japonci delajo za nas,« smo rekli. Pri tem pa misli- li: »Mi zahodnjaki smo tisti pa- metni, ki smo vse razvili, Japon- ci pa to izdelujejo.« Še več, po- govarjali smo se o tem, kako Ja- ponci »vse kopirajo«. Kako so nji- hovi motocikli le kopije znam- ke BMW, denimo. Ni trajalo dol- go, ko smo zgodbo spremeni- li – honde, yamahe, suzukiji in kawasakiji so postali bolj zažele- ni od nemških beemvejev. Kolega podobno omenja tudi Made in Korea (se še kdo spo- mni, da je bil gigant LG nekoč davno znan kot ceneni Lucky- -Goldstar?), sam pa se spomnim še Made in Taiwan. »Tajvanci« so nekoč prodajali izdelke v belih brezimnih škatlah, na njih ni bilo niti imena podjetja niti imena iz- delka. Danes ima Tajvan nekaj največjih imen svetovne industri- je. TSMC izdeluje najnaprednej- ša integrirana vezja za ves svet, Foxconn in Pegatron proizvajata veliko večino svetovne elektroni- ke (tudi »ameriške« iphone), Gi- ant je največji svetovni proizva- jalec koles (izdeluje jih tudi za znamki Scott in Trek). In enako se počasi dogaja z Made in China. »Kitajci« niso več le brezimni izdelki v belih ška- tlah, ampak so marsikje presegli izdelke zahodnih podjetij. Kitaj- ski DJI je v svetu letalnikov (dro- nov) bolj ali manj brez konku- rence, Tencentov Wechat je ne- kaj, česar zahodnim družbam ni uspelo narediti (in jim zaradi razdrobljenosti zahodne družbe tudi nikoli ne bo), vrhunski tele- foni Huawei so včasih tudi boljši od izdelkov Samsunga in Appla, Made in China Ugotavljam, da zadnje čase na tem mestu vedno večkrat pišem o Združenih državah Amerike. O državi, ki je nesporni prvak v znanosti, tehnologiji in razvoju obeh. Ugotavljam tudi, da to počnem zato, ker se ta nespornost počasi začenja krhati, ameriški politiki pa to ni všeč. K omrežna oprema Huawei brez težav konkurira Ciscu, Juniper- ju, Ericssonu in Nokii. Vendar kitajski primer odsto- pa v tem, da je ta država »malce večja« od Nemčije, Japonske, Ko- reje in Tajvana, predvsem pa, ker v državi vlada politični sistem, ki je »malce drugačen« od tega, ki smo ga vajeni na Zahodu. Ne- kateri zato menijo, da se primer Made in China ne bo ustavil tam, kjer so se drugi Made in, ampak bo zrasel prek vseh meja, zrasel bo – Ameriki čez glavo. Pred kratkim sem se pogovar- jal s tehniki v enem izmed slo- venskih tehnoloških podjetij, ki so mi dali vedeti, da so »pritiski izredni«. Pritiski v smeri zame- njave naprav Huawei, ki jih ima- jo v svojem omrežju. Tehniki se strinjajo, da so te naprave (tudi po lastnih testih) po vseh me- rilih vrhunske in celo boljše od zgoraj omenjenih zahodnih na- prav, vendar ne dvomijo, da jih bodo morali v kratkem odstrani- ti. V to jih prisiljuje politika (spo- mnimo se sporazuma, ki sta ga podpisala slovenski in ameriški zunanji minister) in celo gospo- darstvo (na katero vpliva poli- tika). Pojavljajo se namreč celo pozivi iz večjih podjetij, ki jim ni všeč, da »njihovi podatki« te- čejo čez katero izmed »kitajskih igračk«. Vem, še vedno velja uradna razlaga, da je tako, ker nas/jih je strah vseobsegajoče komunistič- ne partije, ki vlada na Kitajskem in bo prek kitajskih igračk (včasih kar programskih – Tiktoka in We- chata) posrkala vse »naše« po- datke in informacije. Ker ima Ki- tajska zakone, ki kitajskim pod- jetjem zapoveduje dovoliti do- stop do podatkov o uporabnikih, če tako odloči sodišče. Toda take zakone imajo tudi ZDA – ameri- ški sodnik lahko kadarkoli odlo- či vpogled v to, karkoli se naha- ja na strežnikih v ZDA. To lah- ko odloči celo tajno. Ne čudi to- rej, da se Evropa ravnokar odloča o tem, da bo Facebooku prepo- vedala iznos podatkov o evrop- skih državljanih, saj naj bi bili na ameriških tleh lahek plen ameri- škega pravosodja. In to je le jav- ni in vidni del ameriškega nadzo- ra nad podatki vsega sveta, vemo pa, da obstaja še tisti »ne vidni«. Obstajajo »varnostne luknje« v požarnih zidovih Juniper, obsta- jajo »zadnja vrata« v stikalih Cis- co, obstajajo »dostopi« do svetov- nih strežniških oblakov, pravi Ed- ward Snowden. Zato uradne razlage ne ku- pim. Ključni razlog za strah pred Made in China je strah, da Zdru- žene države Amerike nekoč ne bi bile več alfa in omega. Za zače- tek na tehnološkem področju.  »Tajvanci« so nekoč prodajali izdelke v belih brezimnih škatlah, danes ima Tajvan nekaj največjih imen svetovne industrije. Denimo TSMC, Foxconn in Pegatron v svetu elektronike, Giant v svetu koles. MATJAŽ KLANČAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si oktober 2020 5 KOLUMNA VKLOP 9 San Franciscu se je ne- davno odvila konferenca Virtual Beings Summit, namenjena navideznih bitjem oziroma podjetjem in posamezni- kom, ki jih ustvarjajo in poskuša- jo tržiti. Tokrat je bila zaradi vses- plošnih omejitev zbiranja in dru- ženja organizirana virtualno, kar je le še bolj zabrisalo meje med tem, kdo je resničen, in povzro- čalo debate ter ugibanja, koga na- domešča njegova digitalna kopi- ja in kdo je bil ustvarjen povsem digitalno. Na konferenci so govo- rili o razvoju novodobnih digital- nih pomočnikov in pomočnic, di- gitalnih nadomestkih in digital- no ustvarjenih vplivnežih. Prav ste prebrali, poklic vplivneža le ni tako dobra naložba v prihodnost, ko se trenutno mnogim zdi. Da se Japonci in Korejci nav- dušujejo nad virtualnimi glas- benimi umetniki in predvsem umetnicami, si ni težko pred- stavljati. Presenetljivejši za marsikoga pa utegne biti poda- tek, da so ameriška zagonska podjetja povezana z industri- jo virtualnih bitij zbrala že blizu polovice milijarde dolarjev za- gonskega kapitala, ki ga namen- jajo razvoju in promociji svojih kreacij. Mnogi podjetniki in in- vestitorji torej verjamejo, da so navidezna bitja naslednja stop- nja digitalnih tehnologij, ki nas bodo navduševale, izpopolnje- vale, nam pomagale, se usidrale v naša življenja, in da bomo za to pripravljeni plačevati. Podjetja, kot sta Fable Studios in AI Foundation, ustvarjajo vir- tualna bitja, ki so lahko ultra rea- listična ali pa je njihov videz plod domišljije ter so bolj kot ljudem podobna likom iz risank, stri- pov ali iger. Da so več kot samo liki in da je lahko njihov vpliv primerljiv z resničnimi ljudmi, že danes dokazujejo virtualne- ži, ki so zvezde na Instagramu in čisto pravi vplivneži. Imajo več milijonov sledilcev, na ta na- čin ustvarjajo modo, okus in ne- katere med njimi nekateri obo- ževalci težko ločijo od pravih bi- tij. In kar je še pomembneje, zdi se, je sledilcem povsem vseeno, če se navdušujejo nad virtualni- mi osebami. Nekateri med njimi Naslednja stopnja umetne inteligence Umetna inteligenca se počasi in vztrajno rine v vse pore našega življenja, takšni in drugačni algoritmi nam krojijo vsak dan, pa če se tega zavedamo ali pač ne. Kot kaže, tudi industrija zabave vidi svojo priho- dnost v digitalnem svetu. niso prav nič inteligentni, gre le za skrbno izdelane podobe, da pozirajo na način, ki je trenutno moden in priljubljen. Če vam ob ogledu Instagram profilov, kot je Lil Miquela zazdi, da se ponovno uresničuje epizoda Black Mirror, niste edini. Mnoga podjetja vidijo upora- bo digitalnih osebnosti kot način za večno življenje ali način, da v (virtualno) življenje povrnejo že preminule legende družabne- ga življenje in zabave. Znanstve- nofantastična literatura je pol- na primerov, kjer to lahko vodi v boljše in lepše življenje, še več pa je zgodb, kjer se zabrišejo meje med resničnim in navideznim, kar pelje v pogubo človeštva. Vir- tualna bitja in pravi ljudje se že danes lahko družijo v igrah in se celo zabavajo na koncertih pra- vih umetnikov v navideznih sve- tovih. Verjetno ste že slišali za koncerte z več milijoni obisko- valcev igri Fortnite. Na že omen- jeni konferenci se je okrogla miza dogodila kar v igri Animal Crossing, ki je pred časom obno- rela odrasle igralce, predvsem na drugi strani luže. Ali so se kaj pa- metnega pomenili, je manj po- membno kot to, da so s svojimi opravami in načinom komuni- ciranja kazali, kakšna naj bi bila prihodnost druženja. Če so podjetja sprejela virtu- alno druženje prek video klicev, je potopljenost v navidezno res- ničnost ali navidezno neresnič- nost lahko le recept za uspeh. Prav enostavno si je predstavl- jati, da bo trenutna zdravstvena kriza razvoj takšnega načina po- vezovanja le pospešila in da bo eden izmed naslednjih velikanov Silicijeve doline ponujal virtual- ni svet, v katerem se bodo odvi- jale poslovne konference prihod- nosti. Če smo ljudje pripravljeni po- slušati nekatere trenutne zvez- de, ki se pojavljajo samo na sple- tu, in jim slediti, ni vrag, da ne bo mogoče prodati tudi povsem digitalnih zvezd. Tako so skleni- li na omenjeni konferenci in tež- ko oporekam njihovemu sklepu. Predstavljam si, da bo čez nekaj let razvoj prišel tako daleč, da bodo »pravi« vplivneži, filmske zvezde, manekeni in maneken- ke imeli povsem dostojno konku- renco, ki bo cenejša, bolj ubogl- jiva in manj muhasta. Predvsem pa bo lahko delala kjerkoli in karkoli bodo njihovi lastniki in upravljalci želeli. Zgoditi se zato utegne, da se bo, prav tako kot internet, pretočni video, spletna plačila in še kakšna tehnologija, brez katere ne moremo več žive- ti, industrija navideznih digital- nih bitij razvijala ne samo zaradi potreb podjetij in korporacij, am- pak predvsem zaradi uporabnos- ti v pornografski industriji.  Če smo ljudje pripravljeni poslušati nekatere trenutne zvezde, ki se pojavljajo samo na spletu, in jim slediti, ni vrag, da ne bo mogoče prodati tudi povsem digitalnih zvezd. DAVID VIDMAR V 6 oktober 2020 VKLOP NOVICEU U Singapur razdeljuje covid sledilnike V Singapurju so začeli razdeljevati na desettisoče žepnih covid sledilni- kov bluetooth za beleženje medosebnih stikov. Delujejo tudi v navezi z aplikacijo za pametne telefone, namenjeni pa so uporabnikom, ki nimajo pametnih telefonov. Merijo predvsem na sta- rejše uporabnike, ki naj bi se z omenjenimi sledilniki počutili bolj varne, čeprav obstajajo tudi pomisleki o varovanju zasebnosti. Singapur je bil med prvimi državami z aplikacijo za sledenje stikov prek pametnih telefonov. Po trditvah oblasti naj bi aplikacijo namestilo že več kot dva milijona uporabnikov (to je slaba polovica vseh prebivalcev). Av- gusta so imeli celo nagradno žrebanje, s katerim so spodbujali uporabo aplikacije. U Nintendo ukinja 3DS, ročno konzolo z zaslonom 3D Nintendo je sporočil, da po skoraj desetih letih ukinja proizvodnjo prve ročne igralne konzole, ki je znala igre prikazovati v treh dimenzijah brez posebnih očal. 3DS je bila igralna konzola, ki je svet ugledala v času, ko je bila bese- da »3D« magična v svetu filmov, televizije, računalnikov, telefonov in – iger. Medtem ko so se proizvajalci televizorjev usmerili v izdelke, ki so se za »pravi« prikaz v treh dimenzijah zanašali na očala (pasivna ali aktiv- na), so pri Nintendu uporabili zaslon, ki je ob točno pravem kotu gleda- nja »efekt 3D« omogočil brez očal. Prvi preizkuševalci so bili navdušeni, vendar je konzola svoje dobre prodajne rezultate dosegla šele čez čas, ko je bilo na voljo dovolj iger s podporo tretji dimenziji, z nadgradnjami (za- slona in procesorja) in ne nazadnje s podporo igranju starejših iger, četu- di le v »2D«. U mBills ponovno omogoča plačila z urami Garmin Po tem, ko so bili zaradi kolapsa podjetja Wirecard prisiljeni uporabni- kom zamenjati sicer brezplačno debetno kartico Mastercard, so pri podje- tju mBills ponovno vzpostavili možnost plačevanja s servisom Garmin Pay. MBills, slovensko podjetje »fintech« (sicer v lasti Petrola), je že pred časom vpeljal prvo brezstično plačevanje z urami. Svojo debetno karti- co Mastercard so povezali s plačilnim sistemom Garmin Pay. Ko je letos poleti propadel mednarodni finančni ponudnik Wirecard, ki je bil izdaja- telj mBillsove kartice Mastercard, so uporabniki mBills ostali brez te mo- žnosti. Uporabniki so sicer kmalu dobili novo kartico, ki so jo pri mBill- su uredili prek drugega ponudnika, vendar ta ni imela možnosti poveza- ve z urami Garmin. V septembru so iz mBillsa sporočili, da je plačevanje prek Garmin Paya ponovno omogočeno, mogoče pa je tudi plačevanje s športnimi zapestni- cami Fitbit. Madžar je v stanovanju v vasi Nagykanizsa (Velika Kaniža) bli- zu hrvaške meje zgradil pravo središče pretočnega videa. Na hiši je imel nameščenih več satelitskih anten, prek ka- terih je lovil televizijske kanale. Te je prek šestih strežnikov, več dekodirnikov in prek petdese- tih osebnih računalnikov preta- kal na splet prek lastne nelegal- ne mreže. Pretočno predvajanje si je spr- va uredil le za svoje stanovanje prek satelitske naročnine svo- je mame, a sta nato s piratom iz Budimpešte mrežo kmalu raz- širila še za prijatelje. Kasneje sta ustvarila sistem vabil in na- ročnin, prek katerih sta po oce- ni madžarskih organov zaslužila okoli 1,65 milijona evrov – ime- la naj bi okoli osem tisoč uporab- nikov. Okenski program Your Phone po novem omogoča tudi delo z aplikacijami na telefonu, ne le s fotografijami, z esemesi in s klici. Microsoft je prek Twitterja sporočil, da program Your Phone v zadnji različici omogoča nekaj več, kot je zmogel do zdaj – upo- rabniki lahko na namizju Win- dows 10 vidijo in celo uporablja- jo aplikacije, ki so nameščene na njihovem (novejšem) pametnem telefonu Samsung. Program Your Phone na Oknih prek interneta povežemo s te- lefonsko aplikacijo Your Phone Companion (prek kode QR), na- kar ima uporabnik omogočeno delo z esemesi (prispela sporo- čila se v Oknih prikazujejo tudi kot sistemska obvestila), telefo- niranje (le če se s telefonom po- vežemo tudi prek bluetootha) in – aplikacije. Prikažejo se iko- ne vseh aplikacij, ki so namešče- ne na telefonu, z dvojnim klikom pa se izbrana aplikacija prikaže v oknu na zaslonu računalnika. Upravljamo jo lahko z miško in s tipkovnico, tako kot vse druge Okenske programe. Izbrane telefonske aplikacije lahko celo pripnemo v Okensko opravilno vrstico, kjer se trudi- jo biti enakopravne z Okenskimi programi. Vendar to še niso, saj je lahko naenkrat pognana le po ena aplikacija – v resnici je sistem za zdaj videti kot preslikava za- slona na telefonu (casting). Ven- dar Microsoft obljublja, da bo še letos na tak način mogoče pogna- ti več telefonskih aplikacij hkrati. Kdaj bo povezavo mogoče vzpostaviti z »ne Samsung« tele- foni, ni znano. U Windows 10 omogoča uporabo aplikacij Android, če imate Samsungov telefon U Madžarska policija odkrila središče nelegalnega pretočnega videa NOVICE VKLOP U oktober 2020 7 amigi iz finančnih kro- gov so se izkazali za re- snične – podjetje Nvi- dia je objavilo novico, da kupu- je družbo ARM. Angleška druž- ba je znana kot vodilni ponudnik tehnologije za mobilne naprave, vključno s tako rekoč vsemi pa- metnimi telefoni, svojo arhitek- turo pa licencira družbam, kot so Qualcomm, Apple, AMD, in tudi Intelu. Nvidia bo za ARM odštela 40 milijard dolarjev, kar je lep za- služek za dosedanjega lastnika, japonsko družbo Softbank, ki je leta 2016 za ARM plačala 32 milijard dolarjev. Novi lastnik se je zavezal, da bo ohranil tr- žno znamko kot tudi sedež druž- be, ki bo še naprej v mestu Cam- bridge v Veliki Britaniji. Ker gre za enega največjih prevzemov v industriji, zdaj seveda sledijo pravna pogajanja in iskanja do- voljenj regulatorjev trga. Ta pro- ces naj bi se zaključil predvido- ma v naslednjih 18 mesecih. Nvidia trdi, da bo z nakupom družbe ARM postala vodilni po- nudnik tehnologije za mobilne in druge naprave v dobi ume- tne inteligence, ki je pred nami. Čeprav industrija pozdravlja na- kup, ostajajo bojazni, da bo Nvi- dia vplivala na dosedanjo nev- tralnost družbe ARM. Nvidia je namreč na marsikaterem podro- čju konkurent nekaterih strank družbe ARM, zato bo zanimivo spremljati razvoj dogodkov. V Veliki Britaniji pa se bojijo še dvojega. Prva je ohranitev de- lovnih mest. Ustanovitelja druž- be, Hermann Hauser in Tudor Brown, trdita, da bi ARM moral ostati pravno neodvisen in s se- dežem v Veliki Britaniji, še po- sebej v časih brexita, ko je priho- dnost nadaljnjega gospodarske- ga razvoja Velike Britanije še ve- lika neznanka. V povezavi s tem obstaja tudi bojazen, da bi novi lastnik ogro- zil odnose s kitajskimi proizvajal- ci. Nvidia je ameriško podjetje in kot tako odgovorno za spoštova- nje regulative Cfius (Committee on Foreign Investment in the Uni- ted States), ki pod političnim pri- tiskom trenutne vlade otežuje poslovne odnose s Kitajsko (pri- mer Huawei). Nvidia sicer trdi, da za to ni bojazni, toda vpraša- nje je, kakšni bodo politični inte- resi v prihodnjih mesecih in letih. U Nvidia za 40 milijard dolarjev prevzema družbo ARM N Pisali smo že, da naj bi v ZDA od nedelje, 20. 9., zve- čer ne bi bilo več mogoče namestiti aplikacije Tiktok. Razen »če se ne bo ameri- ški predsednik Trump v za- dnjem trenutku strinjal s po- slom, ki ga je kitajski lastnik aplikacije ByteDance skle- nil z Oraclom«. Seveda se je zgodilo ravno to. Ameriški predsednik Trump je novinarjem vzneseno sporočil, da »je dal svoj blagoslov« po- slu, ki naj bi kot tehnološkega partnerja Tiktoka za področje ZDA vzpo- stavil podjetje Ora- cle. Poenostavljeno – strežniške kapacitete (»oblak«) za Tiktok naj bi po novem zagotavljal Oracle, podatki o upo- rabnikih naj zato nikoli ne bi zapustili ZDA. Šef in soustanovitelj Ora- cla, Larry Ellison, je sicer Trum- pov osebni prijatelj. Tiktok in njegov lastnik, ki- tajsko podjetje ByteDance, sta Trumpovo podporo pozdravi- la. Seveda pa mora posel potr- diti tudi kitajska vlada. Ta ima ameriških kapric v zadnjem času (spomnimo se le »primera Hu- awei« pa tudi prepovedi Wecha- ta) zagotovo že vrh glave, zato bo spremljanje njihovega odzi- va zagotovo še zanimivo. In po- učno. Vsake toliko časa se zgodi ka- kšen incident, ki nas opomni, da na internetu ni pametno ob- javljati osebnih podatkov in fo- tografij. Za zadnjega je poskr- bel nekdanji avstralski premier, ki je na Instagramu objavil foto- grafijo svojega vstopnega kupo- na za let (boarding pass). Zakaj je to slaba ideja, so hekerji hitro pokazali. Hujših posledic sicer ni bilo, a na le- talskem kuponu sta priimek in koda leta, kar je dovolj za prijavo na spletno stran prevoznika. To običajno omogoča prijavo na let (check-in), urejanje prtljage ipd., včasih pa še kaj več. Pri Qanta- su je bilo mogoče s temi podat- ki dobiti številko potnega lista, telefonsko številko in nekatere druge podat- ke o Tonyju Abbottu. Objava na Instagra- mu sega v marec, he- ker pa je podrobno- sti odgovorno obja- vil šele zdaj, ko je Qantas luknjo zakrpal in Abbott že zdavnaj do- bil nov potni list. A nauk ostaja: objavljanje fotografij katerihkoli dokumentov na internetu je sla- ba ideja. U Primer Tiktok: Donald Trump »je podal svoj blagoslov«. Ga bo tudi kitajska vlada? U Kaj se zgodi, če na internetu objavimo vstopni kupon za letalo 8 oktober 2020 VKLOP NOVICEU U Google Play Music se poslavlja Spomladi smo pisali o tem, da namerava Google ukiniti Play Music, in to naj bi se zgodilo še ta mesec. Namesto storitve Play Music bodo uporabnikom po novem ponuja- li YouTube Music. Prehod se očitno že začenja, saj je Google Assistant za privzeti vir že preklopil na YouTube Music. To lahko sicer še nastavimo nazaj, a je to le začasna rešitev. Nekateri uporabniki se namreč pritožu- jejo, da ima YouTube Music slabši uporabniški vmesnik od dosedanjega. YouTube Music lahko sicer brezplačno preizkusimo za en mesec, sicer pa je cena šest evrov na mesec. U Fotografije bomo s Facebooka lahko izvozili tudi v slovenski Koofr! Poročali smo že, da je fotografije in video posnetke, ki smo jih v prete- klih letih naložili na Facebook, po novem mogoče izvoziti v Google Pho- tos. Pri Facebooku so podprtim platformam dodali še dve. Prva je že znani Dropbox, druga pa Monitorju zelo dobro znani Koo- fr. Ta je namreč Dropboxu konkurenčni izdelek, ki ga je razvilo slovensko podjetje, vodi pa ga občasni Monitorjev avtor Damjan Matičič. Koofr je med domačimi uporabniki manj znan, čeprav ponuja tudi ome- jeno zastonjsko uporabo in ima izvrstno urejeno povezovanje s konku- renco (Dropbox, Google Drive …). Podjetje je uspešno pri prodaji svojih storitev telekomunikacijskim operaterjem po Evropi. Tudi Facebook je na vprašanje portala Techcrunch povedal, da so na Koofr naleteli, ko so na Mashablu brali prispevek o »oblačnih« storitvah v Evropi. Čestitke! U Google in Facebook opustila idejo o podmorskem kablu do Hongkonga Google in Facebook sta leta 2017 predstavila načrt za nov podmorski podatkovni kabel, ki bi povezal zahodno obalo ZDA z Tajvanom, Filipini in Hongkongom. Ta pa je zdaj zaradi strahu pred Kitajsko odpadel. Šlo bi sicer za prvi kabel, ki bi neposredno povezal Hongkong in ameri- ško celino. Po prvotnih načrtih bi meril 13.900 kilometrov, pri projektu pa sodeluje tudi podjetje Pacific Light Data Communications (PLDR) iz Hon- gkonga, ki je v lasti zasebnega kitajskega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Ravno sodelovanje tega podjetja je zaskrbelo Američane, saj naj bi imelo tesne povezave s Huaweijem in z nekaterimi kitajskimi državni- mi projekti, denimo pri izgradnji nadzornega omrežja policije v Pekingu. Pri novi vlogi Googla in Facebooka se ne omenja več povezave s Hon- gkongom, le še do Tajvana in Filipinov. Vloga sicer potrjuje, da je od- sek do Hongkonga že narejen, a se podjetji odpovedujeta pooblastilu za upravljanje tega odseka. Apple je na dogodku, ki je po- tekal prek spleta, predstavil nove pametne ure in dva nova ipada. Iphonov med tokratnimi novost- mi ni bilo. Ipad osme generacije je na videz skoraj enak kot doseda- nji model (zaslon ima diagona- lo 10,2 palca), vendar ima vgra- jen novejši procesor A12 Bionic. Apple zatrjuje, da je 40 odstot- kov hitrejši kot njegov predho- dnik, grafični podsistem pa naj bi bil kar dvakrat hitrejši. Večjih novosti je bil deležen iPad Air. Ta zdaj spominja na iPad Pro, ima zaslon diagonale 10,9 palca (ločljivost 2.360 × 1.640 pik), njegov bralnik prstnih odti- sov pa je prvič nameščen na po- sebni tipki (prepoznavanje obra- za z nameščeno masko pač ne de- luje). Novejši procesor A14 Bio- nic, ki je hitrejši od predhodnika, je tudi varčen, tudi zato, ker je na- rejen v litografiji 5 nm. Procesor vsebuje tudi 16-jedrni procesor za strojno učenje. Zanimivo je, da Korejski LG je predstavil za- slon LG MAGNIT, ki ima kar 163-palčno oziroma 4-metrsko diagonalo. Namenjen je prikazo- vanju oglasov pa tudi kot televi- zor za (zelo) petične stranke. MicroLED je tehnologija, ki naj bi nekoč morda zasedla pre- stol med tehnologijami, ki jih uporabljamo za proizvodnjo te- levizorjev (in zaslonov vseh vrst). Z njo se zelo resno ukvar- jata tudi oba »zaslonska« korej- ska velikana – Samsung in LG. Tehnologija nima težav z »vžga- njem« slike, ki pesti tehnologi- jo OLED (pri tej danes učinkovi- to pomagajo algoritmi strojne- ga učenja), je izredno svetla in omogoča sestavljanje v velikan- ske zaslone. Samsung pravi, da ima osnovni gradnik pri njihovih zaslonih MicroLED diagonalo 75 palcev (torej več kot danes meri večina televizorjev), iz njih pa je mogoče sestaviti zaslone z dia- gonalo do sedem metrov. LG MAGNIT z ločljivostjo 4K se je za zdaj ustavil pri štirih me- trih. Najverjetneje zaradi cene, ki naj bi jo zmogla podjetja, če ga bodo uporabila kot prikazni ogla- sni zaslon, ob njih pa morda tudi nekaj domačih kupcev z debelej- šo denarnico. Zaslon ima namreč vgrajen WebOS, ki ga poznamo iz televizorjev LG, pa tudi »televi- zorski« slikovni procesor a9. U LG predstavil štirimetrski zaslon s tehnologijo MicroLED ima tudi iPad Air (kot model Pro) po novem priključek USB-C. Pametna ura Apple Watch Se- ries 6 ima vgrajeno tipalo, ki naj bi ob pomoči infrardeče svetlo- be znalo izmeriti stopnjo kisika v krvi. Nov je procesor S6, ki te- melji na A13 Bionic, programsko je dodana možnost povezovanje ure, ki jo nosijo otroci, z ipho- nom staršev. Omenimo še Apple Watch SE, ki je na zunaj enaka kot »polnokrvna« ura Series 6, le da ima vgrajen lanski procesor S5 in je brez nekaterih naprednih tipal (EKG, stopnja kisika v krvi …). Seveda bo temu primerno cenejša. Hkrati z novimi napravami so na voljo tudi novi operacijski sis- temi – iOS 14, iPadOS 14, Wat- chOS 7 in TVOS 14. To je prvič, da je nov iOS na voljo, še preden je bil predstavljena tudi nova ge- neracija iphonov. U Apple predstavil novosti, med njimi ni iphonov oktober 2020 9 NOVICE VKLOP U atelitski internet Star- link, ki ga v nizki orbi- ti gradi SpaceX, je če- dalje bliže. Poleg 4.409 satelitov (v prvi fazi) pa sistem potrebu- je tudi zemeljske postaje, ki jih preizkušajo prav zdaj. Regula- tor frekvenčnega prostora FCC je SpaceX julija podelil začasno do- voljenje za preizkušanje zemelj- skih postaj v več ameriških zve- znih državah. Trenutno je SpaceX zaprosil za dovoljenje za gradnjo dobrih 30 postaj, a je dobil dovoljenje le za nekaj lokacij. Prve postaje smejo postaviti v Montani, Washingto- nu, Mainu, Pensilvaniji, Floridi, Kansasu, Utahu, Kaliforniji, Min- nesoti, Alabami, Georgii in Wis- consinu, za druge lokacije pa do- voljenja še čakajo. Medtem ko bo imela konč- na konstelacija več tisoč sateli- tov (niti SpaceX še ne ve, koli- ko točno), jih je trenutno v or- biti dobrih 700. Ker krožijo na višini 550–570 kilometrov, so po zahodu in pred vzhodom vi- dni in predstavljajo tudi oviro pri astronomskih opazovanjih. Končni cilj je pokriti celotno po- vršje Zemlje z internetom, ki bo dosegal hitrosti vsaj 100 Mb/s in imel majhne zakasnitve (geosta- cionarni komunikacijski sateli- ti, ki že obstajajo, imajo predol- ge zakasnitve, saj so sateliti pre- visoko). Trenutna testiranja, ki jih izva- jajo zaposleni, potekajo s poseb- nimi sprejemniki, ki jih je pod- jetje poimenovalo »NLP na pa- lici« (UFO on a stick). Zemelj- ske postaje s sateliti komunicira- jo na frekvencah 17, 18, 19, 28 in 29 GHz. U Satelitski internet bo kmalu tu – zemeljske postaje Starlink že delujejo S Reuters poroča, da v ameriški admi- nistraciji razmišljajo o tem, da bi v krat- kem na »črno listo« (večinoma kitaj- skih) podjetij dodali tudi podjetje SMIC. Gre za kitajskega proizvajalca integrira- nih vezij (čipov), ki med drugim izdelu- je tudi nekatere manj zmogljive mobilne procesorje za Huawei. Huawei od zadnjih zaostritev ameri- ških sankcij nima več dostopa do proce- sorjev (in drugih čipov), ki jih izdeluje največji svetovni proizvajalec integrira- nih vezij, tajvanski TSMC. Kot edina al- ternativa je bil zato večkrat omenjen ki- tajski proizvajalec SMIC (Semiconduc- tor Manufacturing International Corpo- ration). Malo verjetno je namreč, da bi ameriške oblasti prodajo Huaweiju odo- brile tajvanskemu Mediateku, ki je si- cer zaprosil za ustrezno licenco. SMIC sicer velja za tehnološko manj razvito podjetje, saj je trenutno še pri proizvo- dnem procesu 14 nm (TSMC obvladuje že 5 nm), vendar bi bil za manj napre- dne procesorje in čipe ustrezen. Uvrstitev podjetja SMIC na spisek podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne smejo sodelovati, je menda zahteval Pentagon, ki ga skrbi, da podjetje tesno sodeluje s kitajsko vojsko. SMIC to zani- ka. Če se bo uvrstitev na spisek dejansko zgodila, bo podjetje v hudih težavah, saj so njihove tovarne narejene na podla- gi tehnologije ameriških podjetij, kot so Lam Research, KLA Corp in Applied Ma- terials. V še hujših težavah pa bo seve- da tudi Huawei, ki mu bodo na ta na- čin zaprli še zadnji obvoz mimo ameri- ških sankcij. Delnice podjetja SMIC so po objavi no- vice na borzi v Hongkongu upadle za ce- lih 22,9 odstotka, v Šangaju pa za 11,3. Huawei je certificiral nov telefon. Sodeč po govo- ricah iz Kitajske, naj bi šlo za obstoječi model Nova 7 SE, vendar z drugim procesorjem. Po uradnih podatkih je oznaka telefona CND- -AN00, po velikosti in zmogljivosti akumulatorja pa je povsem identičen modelu Nova 7 SE 5G. Zame- njali pa so procesor – namesto lastnega Kirin 820 5G bo v telefonu po novem Mediatekov Dimensity 800U, zato naj bi bil telefon tudi malenkost cenej- ši. Mediatekov procesor ima namreč le dve zmoglji- ve jedri in šest varčnih, med- tem ko ima pro- cesor Kirin šti- ri zmogljiva je- dra in štiri varč- na. Ta menjava je po vsej verje- tnosti posledica ameriških pre- povedi, ki ote- žujejo Huawe- iju dostop do proizvodnih kapacitet, saj njihove procesorje dejan- sko izdelujejo različna podjetja. Podobne težave naj bi Huawei imel tudi pri za- slonih, saj se pričakuje, da bosta s Huaweijem pre- nehala sodelovati tako Samsung Display kot LG Di- splay – dva izmed večjih proizvajalcev zaslonov OLED. Kitajski BOE očitno še ni v nevarnosti. U ZDA načrtujejo še en korak proti Huaweiju in Kitajski U Huaweijevi obstoječi telefoni z drugimi procesorji 10 oktober 2020 VKLOP NOWWWOU Na kolo za zdravo telo Slovenci smo iz dneva v dan večji kolesarski narod. Nimamo samo dveh naj- boljših kolesarjev na svetu, nadvse radi kolesarimo tudi sami. Trgovine s ko- lesarsko opremo rastejo kot gobe po dežju. Sledijo jim kolesarske steze, av- tomati za zračnice, kolesarski vodniki in drugo. Kolesa so postala novi avto- mobili, so naš ponos in osrednje zanimanje. Radi bi vedeli čim več o njih. Pri tem nam pomagajo naslednje spletne destinacije. T Pets Radar Ljubitelji živalskih sopotnikov so v is- kanju dobronamernega nasveta. Z ljubljenčki ni nikoli dolgčas, saj se dobre in slabe prigode vrstijo po te- kočem traku. Lažje se z njimi spopa- demo ob pomoči spletne strani Pets Radar, kjer nam pomagajo tako pro- fesionalci kot drugi ljubitelji živali. Največ je prispevkov o psih in mač- kah, a se najde prostor tudi za teža- ve z drugimi zverinicami. www.petsradar.com T Fix My Block Stanovalci večstanovanjskih zgradb nosimo svoje križe in težave, ki se v Sloveniji večinoma tičejo slabših upravnikov zgradb. Spletna stran Fix My Block sicer ni izrecno namenjena uporabi na sončni strani Alp, a lah- ko z njo identificiramo težavo ter do- bimo idejo o priporočljivi akciji v na- daljevanju. fixmyblock.org T MakeUseOf Priljubljena spletna stran s tehnolo- ško obarvanimi novicami in nasve- ti je doživela temeljito prenovo, ki jo je občutno pomladila. Vsebina ima končno prostor za dihanje, izposta- vljenih je manj člankov, iskanje je bolj učinkovito, ocenjevanje in delje- nje pa precej lažje. Edina spremem- ba, ki je ne maramo, je manko ko- mentarjev, na katere smo se navadili in jih pogrešamo. eodashboard.org T Comic Scene Stripi že nekaj časa doživljajo drugo pomlad in zdi se, da še nikoli niso bili priljubljeni kot zdaj. Najprej so zavla- dali v kinematografih, nato na televi- ziji, počasi osvajajo igre, precej aktiv- ni pa so tudi na spletu. Priljubljena stripovska spletna stran Comic Sce- ne je še ena, ki so jo med epidemijo prenovili od pet do glave. Na strani ne manjka novic, povezav, brezplač- nih stripov in celo lastne, sicer pla- čljive, tiskane revije. comicscene.org T Film & Furniture Se vam večkrat zgodi, da v kakšnem filmu vidite kos pohištva, ki ga pre- prosto morate imeti? Nam tudi! Za- devo sicer največkrat rešujemo s pri- bližkom švedskega proizvajalca po- hištva, a ne škodi vedeti, kaj so v do- tičnem filmu zares posneli. Kdo ve, mogoče pa le ni tako drago. Iska- nje po vsebini strani je omogočeno po naslovu filma, režiserju ali objek- tu, ki smo ga opazili. Če ne drugega, bomo o tem izvedeli veliko podrob- nosti in informacij iz ozadja. Ob kli- ku na priloženo povezavo do spletne trgovine, ki želeni kos prodaja, pa je priporočljivo varno sedeti. filmandfurniture.com T Rotten Apples Spolno nadlegovanje je v Hollywoo- du že nekaj časa vroča tema. Zdi se, da ga ni filmskega ali televizijskega izdelka, s katerim ne bi bil povezan vsaj en izprijenec. Na spletni stra- ni Rotten Apples, ki je zvito poime- novana po spletišču Rotten Tomato- es za ocenjevanje filmov, lahko pre- verimo, ali se je kdorkoli iz naše pri- ljubljene serije ali filma kdaj spozabil oziroma postal gnilo jabolko. therottenappl.es T Zgodovina Rima V času, ko so daljša potovanja od- svetovana, pride prav spletišče, ki nam pobliže predstavi večno mesto Rim. Gre za pravo zakladnico zna- nja o Rimu iz 19. stoletja, ki jo sple- tna stran obiskovalcu poda prek in- teraktivnega zemljevida. Omogoče- na je tudi primerjava starih in no- vih slik posameznih turističnih točk v mestu. host.themorgan.org/drupal/map/ index.html T Menu Museum Menu Museum je še ena zgodovin- ska spletna stran, ki pa pritegne z zanimivo posebnostjo. Ukvarja se namreč s starimi jedilniki. Na stra- ni pod okriljem univerze v Brighto- nu najdemo več kot 500 jedilnikov iz bogate zgodovine najrazličnejših, v preteklosti priljubljenih restavracij. Po obisku strani dobimo dober obču- tek, kaj je bilo včasih na voljo in koli- ko je kaj stalo. menumuseum.eu T TikTok US Priljubljena video storitev TikTok je v Združenih državah Amerike v velikih težavah. Grozi ji prepoved delova- nja, o kateri nekaj več povemo v to- kratnem članku o glavnem kandida- tu za prevzem zahodnega dela kitaj- skega podjetja. Da bi nam bilo res či- sto vse jasno o nejasnem dogajanju in prepiru med TikTokom in ameriško vlado, poskrbi uradna spletna stran TikTok US. Na njej obtoženi sprego- vorijo, zakaj so na zatožni klopi, za- kaj sami tožijo ZDA in zakaj so ne- dolžni. Stran je odlično izhodišče za vse, ki se želijo o stvareh prepriča- ti na lastne oči ter si ustvariti svo- je mnenje. tiktokus.info Youtube začel preizkušati klon Tiktoka Youtube bo v Indiji začel preizkušati beta različico nečesa, kar lahko brez slabe vesti poimenujemo – še en klon Tiktoka. Youtube Shorts, kot se novost imenuje, je/bo dodaten gumb v mobilni aplikaciji Youtube, ki bo uporabnikom omogočil izdelavo kratkih posnetkov (do 15 sekund), njihovo urejanje z zanimivimi orodji in filtri, sestavljanje, dodajanje glasbe iz knjižnice Youtube, pohitritev in upočasnjevanje posnetkov, dodajanje števcev ter odštevalnikov. Youtube ustvarjalce že zdaj vabi, da na Youtube začenjajo nalagati (tudi) kratke posnetke, četudi nimajo dostopa do novosti. Taki video posnetki bodo kasneje na voljo vsem uporabnikom aplikacije Shorts. Youtube ima sicer pred konkurenti, ki se trudijo skočiti na vlak priljublje- nih kratkih video posnetkov, ključno prednost – število uporabnikov. Tiktok ima namreč 700 milijonov aktivnih uporabnikov mesečno, Instagram mili- jardo, Youtube pa kar dve milijardi. Predvsem pa ima izdelan sistem »mo- netizacije« svojih vsebin. T Bicycling Podaljšana spletna roka istoimenske revije, posvečene kolesarstvu, je odli- čen vir vseh informacij, ki zadevajo priljubljeni šport. Med razširjeno vse- bino je mogoče najti vse od novic do nasvetov ter odgovorov na vprašanja, ki smo si jih od nekdaj zastavljali, pa si jih nismo upali povedati. Kako za- menjati zračnico? Kako kolesarji med dirko opravljajo potrebo? Vse, kar se vsaj malo dotika teme o kolesarstvu, ima dom na spletišču Bicycling. www.bicycling.com T Bike Radar Bike Radar je lepo organizirana sple- tna stran, ki združuje kolesarje z vse- ga sveta. Omogoča hiter dostop do novic, fotografij, preizkusov, nasve- tov in drugega, s kolesarstvom po- vezanega materiala. V nasprotju z mnogimi konkurenčnimi spletišči se ne osredotoča na ZDA, zato večkrat postreže z vsebino, ki je drugje ni. bikeradar.com T Electric Bike Review Zadnje čase je v Sloveniji in po sve- tu priljubljeno kolesarjenje z električ- nimi kolesi. S temi je sicer še vedno treba obračati pedale, a omogočajo precej lažjo vožnjo v hrib ter uživa- nje družbe mešanih sposobnosti na isti trasi. Električna kolesa so precej dražja od navadnih oziroma za isti denar dobimo manj. Ker nabava obi- čajno ni impulziven nakup, se velja pred praznjenjem denarnice o pred- metu poželenja dobro poučiti. Naj- boljše ocene e-koles so na spletni strani Electric Bike Review. electricbikereview.com T Bike Forums V življenju je tako, da nam največ- krat pomagajo ljudje, ki jih veselijo iste stvari. Kolesar pomaga kolesar- ju tako v naravi kot na spletu. O pr- vem primeru se bomo prepričali pr- vič, ko nam spusti zračnica, o dru- gem, ko obiščemo spletne forume Bike Forums. Manjše skupnosti obi- čajno združujejo že druga kolesarska spletišča, a tako popolnega in raz- širjenega dogajanja pod eno streho ne najdemo nikjer drugje. Milijonska skupnost se nam bo pomagala doko- pati do odgovora na še tako obskur- no vprašanje, če le ima kanček zveze s kolesarstvom. bikeforums.net T Cycle Chat Manjša, a še vedno živahna spletna skupnost, živi na naslovu Cycle Chat. Medtem ko Bike Forums združuje predvsem resne kolesarje, ki lahko začetnike hitro prestrašijo, je Cycle Chat namenjen predvsem zelencem. Uporabniki radovedneže, ki šele sto- pajo v svet kolesarstva, sprejmejo z odprtimi rokami. Najraje delijo na- svete v zvezi z nakupom, opremo, s popravili ter z osebnimi projekti, ki niso nujno profesionalno usmerjeni. www.cyclechat.net T Bicikel Za konec moramo seveda omeniti vsaj slovensko revijo Bicikel ter njej pripadajoče spletišče z lokalnimi no- vicami, oglasi, ocenami, s trgovino ter skupnostjo, kjer se najlažje pove- žemo z bližnjimi somišljeniki. www.bicikel.com oktober 2020 11 YOUTUBE VKLOP T Kanali, ki jih koplje inteligenca Prepojeni z banalnostjo, s katero nas vsakodnevno prhajo mediji, si včasih zaželimo kakovostnih vsebin. Inteligentnih. Brez odvečnih olepšav, mnenj nepomembnih in drugega balasta. Tu je nekaj povezav, ki pokrijejo skoraj celotno pahljačo tematik – od umetnosti in tehnologij pa vse tja do iskrivo jedkega humorja. Kanali, katerih skupna žalostna lastnost je razmeroma nizko število naročnikov. _ FORA.tv Sledilcev: 121 tisoč Fora TV je bila ustanovljena kot forum za razpravo in izmenjavo idej. Ker je njihova osnovna dejavnost ponujanje video storitev za konference, se je v njihovem arhivu nabralo 25.000 videov. Fora, ime je množina od besede fo- rum, se je za ustvarjanje vsebin povezala z mediji in institucijami, kot so Wi- red, The Atlantic, Intelligence Squared, Carnegie Institution for Science. www.youtube.com/c/foratv _ THNKR Sledilcev: 983 tisoč Videi na THKNR so razdeljeni po vsebinskih poglavjih. Na voljo so zgodbe čudežnih otrok, odkrivanje vesolja z Bilom Nyem, Podium, kjer si lahko pri- voščite najbolj znane govorniške nastope v zgodovini, in ne nazadnje Bookd, oddelek za razpravo o knjigah in avtorjih, ki so človeštvu znali ponuditi stva- ri v razmislek. www.youtube.com/user/thnkrtv _ Intelligence Squared Sledilcev: 324 tisoč Kanal, ki promovira govorjeno besedo. Predavanja, razprave, prepričevanja. Na zvezdniški ravni. Če vas zanima, kaj o kulturi govora meni Jeremy Irons, kaj o katoliški cerkvi Stephen Fry ali pa JK Rowling, ki razpravlja o usihanju človeških svoboščin, vse to najdete tu. www.youtube.com/user/iqsquared _ Google TechTalks Sledilcev: 319 tisoč Naj vas ime ne zavede, Googlov Tech Talk je sicer pretežno res namenjen iz- menjavi informacij med pripadniki suhoparne tehniške skupnosti, a se vse- bine vendarle raztezajo tudi na mehkejša področja. Med rutinskim pregle- dovanjem smo naleteli na video o vplivu spletnega iskanja na človeško spol- nost in ostali do konca. www.youtube.com/user/googletechtalks _ Intelligent Channel Sledilcev: 48 tisoč Kanal, ki se promovira s parolo »videi za razmišljujoče«. Nastopi vodij, znan- stvenikov, umetnikov. Vreden obiska že zaradi serije CERN people, v kateri predstavljajo znanstvenike, ki so v petdesetih letih prejšnjega stoletja začeli tako rekoč na novo postavljati evropsko fiziko po tem, ko je zaradi bega mo- žganov po drugi svetovni vojni močno nazadovala. www.youtube.com/user/IntelligentChannel _ Monty Python Sledilcev: 633 tisoč Praktično vsi se sekirajo zaradi zmanjševanja zalog nafte, mogoče kdo še za helij, nikogar pa ne skrbi izumiranje inteligentnega humorja. Monty Python niso samo skeči in songi, so tudi intervjuji in razmišljanja izjemno nabri- te skupine ljudi, ki se je zbrala pred petdesetimi leti, da bi človeku podrža- la eno najboljših ogledal. Kanal, ki ga boste težko zapustili, ko ga boste en- krat obiskali. www.youtube.com/user/MontyPython IZVIDNICA7 12 oktober 2020 IZVIDNICA 20 24Iz malega zraste veliko Pred dobrim letom smo se prvič poigrali z majhnim projektorjem v obliki pločevinke pijače Anker Nebula Capsule. Ostal nam je v lepem spominu, zato smo se še toliko bolj razveselili nove različice. Nova Legova robotika Lego se po sedmih letih spet vrača na robotsko prizorišče, tokrat s popolnoma prenovljenim setom Spike Prime. 14 Ko letenje postane skorajda resnično Ko je Google leta 2006 objavil, da bo Google Maps poletel v tretjo dimenzijo, je postalo jasno, da je le še vprašanje časa, kdaj bo nekdo to uporabil tudi za kakšne bolj zabavne namene. Denimo za – računalniško letenje! oktober 2020 13 IZVIDNICA 7 rvi Galaxy Fold je bil pogumen poskus izu- ma nove prodajne kate- gorije, kako narediti telefon, ki lahko postane tudi tablica. Mal- ce se je zapletlo, ko so prvi no- vinarski preizkuševalci posku- šali odlepiti z zaslona nekaj, kar so imeli za začasno zaščito in so s tem uničili napravo. Hitro po- pravljena različica je bila boljša, pa vendar bi težko rekli, da je na- prava, ki stane 2.000 evrov, po- stala prodajna uspešnica. Nato je bil predstavljen še manjši, že- pni (ženski?) preklopnik Flip Z. Kako bo torej uspelo tretjemu, modelu Z Fold2? Novi Galaxy Z Fold2 je videti kot nekaj, kar je drugačno (pre- gibno, kombinacija telefona in tablice) in hkrati posodobljeno z vsemi tehničnimi priboljški, ki jih Samsung trenutno zmore v svojih telefonih serij Galaxy S in Note. Prvotni Fold je imel sprednji za- slon, ki je bil sramotno majhen. Zdaj to ni – sprednji zaslon Fol- da2 zavzema (skoraj) polno spre- dnjo stran naprave, kot to od te- lefonov pričakujemo že nekaj let. Prvotni Fold je imel v raz- prtem stanju tudi veliko zarezo (notch), v kateri so bili objekti- vi za kamere, čeprav je Samsun- govi telefoni takrat že dolgo niso imeli več. Fold2 je posodobljen tudi v tej smeri – na velikem raz- prtem zaslonu je le »luknjica« za kamero, kot smo tega vajeni pri telefonih Galaxy. Zaslon (ta je zdaj 7,6-palčni in ne več 7,3), ki je seveda tudi tokrat tipa AMO- LED, omogoča res odlično meh- ko 120-herčno osveževanje oziro- ma se samodejno prilaga- ja, po potrebi, tako kot smo to prvič videli v modelu Galaxy Note20. Samodejno prilagajanje osveževanja je pomembno, saj prvotni »hitri« zasloni, ki so vgra- jeni v modele Galaxy S20, zaradi stalnega osveževanja trošijo (pre) več električne energije in s tem baterije. Do neke mere je primer- ljiv s telefoni S in Note tudi fotoa- parat, ki ima tri izbočene objekti- ve. Ti omogočajo običajni, ultra- široki in zum pogled. Res pa je, da so vsi objektivi le 12-megapi- kni in da je zuma le za dvakratno povečavo. Samsung je veliko vložil tudi v uporabnost novega formata. Prav, imamo telefon, ki lahko postane tablica. Toda ali je lah- ko še kaj več? Sistem za prepo- gibanje se lahko ustavi pri kotih od 75 do 115 stopinj in ne le pri 90 ali 180. Prepogibanje naj tudi ne bi »zajemalo« prahu in neči- stoč, kar je bil pogost očitek pri modelu Fold. Pri tem pomagajo majhne ščetke, prvič uporablje- ne pri modelu Z Flip, seveda pa telefon še vedno ni vodoodpo- ren oziroma odporen na prah, kot smo vajeni pri današnjih vr- hunskih aparatih. Aplikacije za video (tudi Youtube) in nekate- re priložene aplikacije, denimo koledar ali fotografska aplikacija, se prikazujejo drugače, če je tele- fon zaprt, odprt ali napol odprt. Pri napol odprtem lahko v zgor- nji polovici gledamo video, v spo- dnji pa imamo nadzorne tipke. Programski del naprave omogo- ča hkraten prikaz (in delovanje) do treh aplikacij, katerih razpo- red lahko enostavno spreminja- mo. Med aplikacijami, ki to pod- pirajo, denimo Microsoftov Offi- ce, lahko podatke prenašamo s potegom prsta. Ali bodo uporab- niki to tudi v resnici počeli, bomo še videli. Nam novost nekako ni stekla. Selfije lahko izdelujemo s sprednjo ali z zadnjo kamero, saj sta na voljo dva zaslona. Še več, fotografirana oseba se lahko v enem od zaslonov opazuje, pre- den jo dokončno ovekovečimo. In ne nazadnje – Z Fold2 omo- goča, da se aplikacije s sprednje- ga zaslona »preselijo« na večjega, ko napravo odpremo. Če aplika- cija to podpira, tudi v drugačnem razporedu elementov. To je res nekaj, kar nam je bilo med preiz- kusom zelo všeč. Z Fold2 je v zaprtem načinu si- cer malce tanjši kot prvi model, vendar je še vedno videti zaje- ten, ko ga primerjamo z običaj- nimi telefoni. Sprednji zaslon si- cer sega (skoraj) prek celotnega zaslona, vendar je telefon nena- vadno ozek, čemur se bo treba privaditi (tipkovnica, denimo, je zelo drobcena). Tudi masa ni nič manjša, morda tudi zato, ker je vgrajena nekoliko večja bateri- ja. Ta zmore 4.500 mAh, enako kot pri Galaxy S20+ ali Note20 Ultra, vendar mora pri Foldu2 upravljati veliko večji zaslon. Res pa je, da je vgrajen varčnejši pro- cesor Snapdragon 865+. Ta je tudi hitrejši. Če gre verjeti testne- mu programu Geekbench, 5–7 odstotkov v enojedrnem načinu in kar 13 v večjedrnem. Skratka, Fold2 je hiter, tudi po občutku! Uporabnik se bo pri Fold2 ven- darle moral privaditi, da obču- tek drsanja s prstom po zaslonu še vedno ni popolnoma enak kot pri običajnih telefonih, saj površi- na seveda ni pravo steklo (četudi mu Samsung tako pravi). Nekoli- ko nerodno ga je tudi odpreti, saj je za to treba nekaj malega moči in spretnosti. Vidna je tudi »guba« na sredi zaslona, kjer se telefon pregiba, vendar ni moteča. Kot rečeno, v zloženi obliki je to v primerjavi z vrhunskimi »nava- dnimi« telefoni to še vedno debel in ozek polizdelek, vendar bolje trenutno očitno še ne gre. Ne dvo- mimo pa, da bo to eno od področij, kjer bo delo nadaljeval Fold3.  Tretji Samsungov pregibnež V rokah smo imeli že tretji Samsungov poskus na področju pregibnih telefonov. Po prvem Galaxy Fold in nato malce drugačnem Galaxy Flip Z je zdaj z nami še Galaxy Z Fold2. Matej Šmid P pregibni telefon, tretja gene- racija Kje: Bolje založene trgovine. Cena: 2.000 EUR X V razprtem načinu se odlično ob- nese. Odličen zaslon, hitro delova- nje. Z V zaprtem načinu je še vedno de- bel in (pre)ozek. Ni vodoodporen. SAMSUNG Galaxy Z Fold2 14 oktober 2020 IZVIDNICA7 »oblakih« (podatkovnih cen- trih po celem svetu), saj je koli- čina podatkov, ki je potrebna za delovanje sistema naravnost po- šastna – dva petabajta. Proble- matične niso bile le epske količi- ne podatkov - osebni računalni- ki enostavno niso dovolj zmoglji- vi, da bi vso to reko satelitskih in aero posnetkov, zgradb, vremen- skega modela, letalnega modela oogle je za uporabo v svojih Zemljevidih in Ze- mlji nakupil kar nekaj podjetij, ki so se ukvarjale z vi- zualizacijo geodetskih baz, sis- tematično so pričeli z uporabo javno dostopnih DEM (Digital Elevation Maps), lidar in GIS baz, pa tudi aerofoto in satelit- skih posnetkov visoke ločljivo- sti (Landsat 8). Na začetku so za izdelavo trirazsežnih objek- tov uporabljali kar Sketch, ker pa je zgradb na našem plane- tu enostavno preveč, so se zate- kli k fotogrametriji, se pravi iz- delavi objektov na osnovi stere- ografskih in drugih posnetkov zgradb, kombiniranih s podatki lidar. Kljub vsemu - Google to za- enkrat počne le za večja mesta, pri nas je v modelu 3D na voljo le Ljubljana. Google ima seveda konkuren- co, četudi šibko. Microsoft je ve- liko vložil v Bing Maps, vendar po količini podatkov, predvsem pa po 3D bazah močno zaosta- ja za Googlom. Pa vendar - ko so se v Redmondu pred dobrimi še- stimi leti odločili, da bodo oživili franšizo Flight Simulator, ki je z imenom Microsoft za marsikoga povezana še bolj kot Windows ali Office, so se odločili za veliki ko- rak – hoteli so, da ima novi Fli- ght Simulator modeliran celo- ten planet. Ker so leta 2009 zapr- li Aces Games, studio ki je izdelal Flight Simulator X, zadnjo inači- co franšize, je bilo potrebno naj- ti novega partnerja, po možnosti takega, ki ima izkušnje z mode- liranji širokih prostranstev. Od- ločili so se za Asobo Studio, ki je do tedaj večinoma založil igre- -predelave filmskih uspešnic (Toy Story 3, WALL-E itd.). Priložnost za »oblak« Ko so osnovni koncept novega simulatorja položili na mizo, je hitro postalo jasno, da bo zadeva morala biti hibridna, torej bodo podatki deloma na disku upo- rabnika, deloma v Microsoftovih Ko letenje postane skorajda resnično Ko je Google leta 2006 objavil, da bo njihova spletna aplikacija Goo- gle Maps poletela v tre- tjo dimenzijo, je posta- lo jasno, da je le še vpra- šanje časa, kdaj bo nek- do zbirko nekakšnih ge- oprostorskih podatkov uporabil tudi za kakšne bolj zabavne namene, ne le za kartografijo. De- nimo za – računalniško letenje! Dalibor Jovanović G simulator letenja Kje: Xbox, Microsoft Store, Steam Cena: 70 -120 EUR (odvisno od raz- ličice). X Ni ga kotička našega planeta, ki ne bi bil modeliran, realistična sve- tloba in pokrajine. Resnični zrač- ni promet v realnem času, odlična grafika, vrata za dodatke (letališča, letala...) so na široko odprta, par- tnerstvo z velikimi igralci iz meteo- rologije, kontrole letenja in drugih področij. Z Koncept ni izpeljan do konca (kon- trola letenja, meteorološki in fizi- kalni del močno zaostajata za gra- fičnim), napake ki jih delata Azure in Blackshark.ai močno bijejo v oči. Nekatera mesta in letališča so iz- delani do najmanjših podrobnosti, večina pa precej na grobo. MICROSOFT Flight Simulator 2020  TBM930, eno najboljših turbo-propelerskih poslovnih letal na svetu, nad Ljubljano. Splošne konture mesta so pravilne, posamezne zgradbe pa so plod Azurove »domišljije« oktober 2020 15 IZVIDNICA 7 in vsega ostalega – uspeli dovolj hitro požirati in procesirati, da na ekranu ne bi gledali le zelo počasne diaprojekcije. Zato je hitro padla odloči- tev, da bo večji del preračunava- nja tekel v oblaku, upodabljanje (render) in nekatere druge operacije pa bodo prepušče- ne uporabnikovemu računal- niku. Microsoftu je seveda ide- ja bila silno všeč, saj veliko sta- vi na usluge v oblaku, kar je en- kratna priložnost, za prikaz superiornosti svojih paradnih konjev – »oblaka« Azure in Bing Maps. K sodelovanju so povabi- li majhno družbo iz Graza, Blackshark.ai, ki je razvila algo- ritme za prepoznavanje objek- tov na dvodimenzionalnih aero in satelitskih posnetkih (ume- tnih ali naravnih), ter njihovo ekstrapolacijo v tretjo dimen- zijo, z uporabo stereografskih posnetkov (kjer so na voljo), ali pa izdelavo generičnih tekstur. Kombinacija lidar in stereograf- skih posnetkov poda dokaj do- bro aproksimacijo višine objekta, če pa tega ni, Blackshark.ai mal- ce ugiba. V kombinaciji s slabim zračnim posnetkom so lahko re- zultati katastrofalno slabi… Aso- bovi programerji so zato neka- tere svetovno znane objekte, ve- lemesta in letališča popravljali  Zelo znano letališče Gustaf III. na karibskem otoku Saint Barthélemy. Letališče ima zelo strm prilet prek hriba in ceste, potem pa po hribu navzdol proti morju. Piloti večinoma uspejo pristati, nekateri pa svoje letalsko znanje precenjujejo in z letali končajo na peščeni plaži ali celo v morju. 16 oktober 2020 IZVIDNICA7 ročno in razlika med njimi in ti- stimi, ki jih je generiral AI, je ob- časno velikanska. Blackshark.ai namreč analizira podatke iz Bing Maps in Open Street maps, gene- rira objekte, Azure združuje GIS in druge kartografske podatke, potem pa iz vsega tega generira artefakte, značilne za določene dele sveta, postavlja reke, morja in gozdove, tja kjer ti dejansko so (na osnovi podatkov in analiz). V Afriko npr. ne bo namestil smre- kovih gozdov, na Islandijo pa ne kokosovih palm. Umetna inteligenca ima svoje meje Da ne bo pomote – procedu- ralni svet, kakršnega ta oblačni konglomerat generira, je impre- siven, vsaj dokler se ne spustimo malo nižje in si ogledujemo po- samezne zgradbe, sploh če po- dročje dobro poznamo. Doma- či kraj avtorja tega zapisa (Ajdo- vščina) izgleda kot majhna vas ki je preživela napad z jedrskim orožjem, na sredi pa kraljuje ve- trna elektrarna (ki je v resnici tam ni). Letališča ni nikjer. Tudi v Ljubljani in drugih krajih je ve- liko popačenih ali manjkajočih objektov. Ni jasno, zakaj je Aso- bo npr. v Londonu ročno mode- liral kar nekaj zgradb do never- jetnih podrobnosti, hkrati pa so nekatere svetovne znamenito- sti naravnost absurdno smešne (Arena v Puli izgleda kot ogro- mna napihnjena zračnica, Du- brovniškega obzidja sploh ni, Buckinghamska palača izgleda kot porušena veleblagovnica iz  Alpe, sploh Julijci, so precej slabo modelirane, Triglavsko pogorje pa sploh ni podobno pravemu. Povrh vsega je Azure na Očaka postavil še dve vetrnici. Mar ne vedo, da gre za narodni park?  Tipična napaka iz Bing Maps – eden od geodetskih listov aerofoto posnetka je zimski, čeprav je čas v simulatorju nastavljen na poletje. Ko v FS2020 pada sneg, so pokrajina in objekti dejansko pokriti z volumetričnim snegom.  Pogled na Vipavsko dolino – pod letalom VL3 Evolution je Vipava, Ajdovščina je naprej proti zahodu. Vse ceste, reke, potoki in večina gozda so na pravih mestih. Le reka Vipava izgleda kot Rio Grande. Azure! oktober 2020 17 IZVIDNICA 7 časa Sovjetske zveze…). Zakaj ni Microsoft preizkušanja podaljšal na eno leto in Asobu in vojski prostovoljcev dal čas, da odkrije in popravi vsaj nekaj teh nesrečnih napak, ni jasno, sploh če vemo, da je razvoj potekal od leta 2015. Zakaj je to pomembno? V simulacijah je izrednega pomena t.i. suspension of disbe- lief, čim večja odsotnost elementov, ki od- vračajo od občutka simulakra, se pravi ko- pije nečesa, v tem primeru celega sveta. Pokrajine so v Flight Simulatorju modeli- rane čudovito (seveda z izjemami), pred- vsem so dobro zadeli modeliranje sve- tlobe in njene fizikalne lastnosti. Pokra- jina prek katere letimo v FS 2020 je pre- poznavna, je naravno osvetljena in nič od naravnih danosti ne manjka. Težava so objekti, ampak ob dejstvu, da je modeli- ran cel svet, je to bilo pričakovano. Nero- dno je le to, da vse te napake prav kričeče štrlijo in znajo tisto suspenzijo neverjetja stopiti do te mere, da entuzijasta (ki je ve- liko bolj kritičen od ostale publike) odbi- je od uživanja v letenju. Asobo je naredil še eno veliko napako – pred izdajo so nas bombardirali s posnetki zaslona, kjer teh motečih odstopanj ni bilo videti, posledič- no so bila pričakovanja simulatorske sre- nje izredno visoka. Meteorološki model Tudi drugi elementi, tako pomembni za tovrstno zvrst, so pod pričakovanji. Pred izidom so se na veliko hvalili z meteorolo- škim modelom, zdaj pa se je izkazalo, da gre v veliki meri le za vizualne učinke. Fli- ght Simulator 2020 ne loči med posame- znimi družinami oblakov, meniji v kate- rih določamo meteorološko situacijo, so iz- redno revni. Za modeliranje vremena naj bi skrbel Azure, a mu ne gre preveč dobro od rok. Oblaki so večinoma precej nereali- stični, preveč so nabuhli, občasno nepravil- no osvetljeni in izgledajo precej nenaravno.  Sončni zahod v Innsbrucku.  Jutranja svetloba na Boeingovem Dreamlinerju. Škoda le, da so oblaki preveč poenostavljeni in izgledajo kot da gre za vulkanske izbruhe 18 oktober 2020 IZVIDNICA7 Kot kaže sta modelirani le dve družini (od vsaj 16 osnovnih), ki simulirajo (sic!) večji del ostalih. Višinskih oblakov ni. Zanimivo – kljub naravnost asketskih mo- žnostih poigravanja z vremenom v menijih, so omogočili spremi- njanje količine prašnih delcev v ozračju (ki ima za posledico raz- lično obarvanost ozračja in me- teorološko vidnost). Fizikalni model Drugi, izredno pomemben aspekt vsakega simulatorja le- tenja, je seveda fizikalni model, ali bolje rečeno letalni model. Tu obstajata dva koncepta – po enem programerji ustvarijo mo- del »fluidov«, objekti, npr. letala, pa imajo določene aerodinamič- ne ali hidrodinamične lastnosti (površine, zakrivljenost kril, mo- torji…), ki se »poganjajo« skozi simulirani fluid. Takemu princi- pu na primer sledi konkurenčni X-Plane. Stari FSX je deloval po drugem, ki je v bistvu do obisti posplošen in poenostavljen ma- tematični približek fluida, ob- našanje letal pa se določa roč- no, na osnovi izkušenj pripravlja s pomočjo tabel, v katerih se s številkami opisuje, kako dolo- čeno letalo leti. Torej kako hitro se krila odklanjajo, kakšne hitro- sti dosega, za koliko se zmanjša hitrost, ko spustimo kolesa itd. Skratka, princip statičnih podat- kov. Fluidni je seveda komple- ksen, za doseganje realistične- ga občutka pri upravljanju z leta- lom je potrebna dokaj velika pro- cesorska moč in predvsem do- ber model fluidov. (Tu je potreb- no omeniti, da je eden najbolj- ših tovrstnih modelov produkt domačega znanja - gre za simu- lator jadralnega letenja Condor Soaring, delo Uroša Berganta, po poklicu meteorologa, kar se v njegovem izdelku zelo dobro vidi). Asobo tega ni obešal na ve- liki zvon, toda fizikalni, ali le- talni model, kakor ga kdo hoče imenovati, je na žalost nepre- pričljiv. Letala se obnašajo, kot da so peresno lahka, kot da ni- majo teže in posledično inerci- je. Poleg tega ves čas poplesavajo po nebu, kot da je v zraku vedno turbulentno in da vsa letala ena- ko reagirajo na ta naravni pojav. Daleč največje razočaranje je kontrola letenja, ki je povsem ne- življenjska in okorna kot kakšen paragraf dolgočasnega podza- konskega akta o nečem, kar za- nima 0,05 % prebivalstva. Na splošno bi rekli, da je vse skupaj hiša v gradnji. Zidovi sto- jijo, streha je, namesto oken so sicer polivinilne prevleke, vrt pa je lep in poln čudes. Nič ne de, če še ni fasade in gretja, bomo že nekako. Prihodnost je vendarle tu! Flight Simulator 2020 je defi- nitivno impresiven kos progra- mja. Nekaj, kar se je še pred de- setletjem zdelo nemogoče, le- teti nad čisto vsakim koščkom našega planeta in prepoznati kje to je, je zdaj mogoče. Le ne glejte preveč navzdol, vaša hiša zelo verjetno izgleda kot pove- čana pasja uta s preveč poševno streho in dvajset metrsko smre- ko na dvorišču (naj se vaš pritli- kavi bor, ki v resnici kraljuje na dvorišču, pritoži Azure AI, če ga to moti). Zna se tudi zgoditi, da bodo po njej vozili avtomobilčki, ker je umetna inteligenca določi- la, da trasa glavne ceste poteka ravno čez vašo hišo. Menda pa se Azure hitro uči, v prvem tednu so prodali že več kot milijon izvodov novega Microsoftovega paradnega ko- nja, ni hudič, da ne bo prej ali slej pogruntal, da Ajdovščina le ni Hirošima z vetrnico in da ima- mo letališče, hangarje in aero- klub kjer se je avtor tega prispev- ka naučil leteti. Če pa ne bo, se bo že našel kdo, ki bo vse to do- dal na roke. Flight Simulator omogoča tudi to. Zato bo živel še zelo dolgo. Od tod, kjer je zdaj, pot vodi samo še navzgor. Kaj- ti, če ne bo tako, bo Microsoft že drugič na cedilu pustil na sto ti- soče entuziastov in entuziastk, ki so jim simulacije hobi, ki mu po- svečajo veliko časa in na koncu koncev tudi denarja. To pa ne bo dobro za njihov imidž.   Skorajda kot fotografija! Gozdovi v bližini letališča Jožeta Pučnika so postavljeni skoraj povsem pravilno… s Količina podatkov, ki je potrebna za delovanje sistema, je naravnost pošastna – dva petabajta! oktober 2020 19 IZVIDNICA 7 sam po sebi zagotavlja vrhunske črnine, saj niso prepredene s si- vimi sencami, ki jih imajo bolj ali manj vsi zasloni LED, odlična pa sta tudi kontrast in živost barv. Kontrastnost pride lepo do izra- za pri filmih, ki so predvajani v načinu HDR. Televizor v tej sme- ri podpira oba ključna standarda – HDR10+ in Dolby Vision. Novost so nekoliko dodelani algoritmi v slikovnem procesor- ju, kar bo zelo natančen gledalec opazil le pri očitnih barvnih pre- livih. Ti so namreč mehkejši in lepše zaokroženi. Slikovni proce- sor je tudi strojno naučen, da pre- poznava logotipe in druge nepre- mične dele slike na zaslonu. Ko jih prepozna, jih nekoliko (neo- pazno) zatemni in s tem še doda- tno zmanjšuje možnost, da bi se pojavilo vžganje statične slike. Ker govorimo o televizor- ju Philips, je seveda na voljo sis- tem zadnje osvetlitve Ambilight, ki je tokrat razporejen po vse šti- rih stranicah. Nastavimo ga lah- ko, da se prilagaja video ali pa zvočni (glasbeni lightshow) vse- bini, novost pa je Ambilight Air za Philipsove nove zvočnike Wi- -fi, ki podpirajo Ambilight. Po naših izkušnjah tega ljudje hitro vzljubijo in ne morejo brez njega, čeprav poznamo tudi take, ki ga najprej izklopijo. V resnici v tako vrhunskem te- levizorju manjka le eno – podpo- ra za najnovejši standard HDMI 2.1. Trenutno to še ni pomanjklji- vost, vendar proizvajalci igralnih konzol napovedujejo, da se bodo prek HDMI 2.1 naprave in zaslo- ni sporazumevali o spremenljivi frekvenci osveževanja slike. Ali res potrebujete tako drag televizor? Morda ne ravno »po- trebujete«, toda ta 65-palčni OLED z res vrhunskim zvokom vas bo v živo očaral. Morda celo tako zelo, da boste zanj pripra- vljeni odšteti 3.500 evrov oziro- ma tisočak manj za 55-palčno različico.  hilipsova serija televizor- jev OLED+935 je leto- šnja nadgradnja lanske- ga modela 934. Novosti sta nad- grajeni slikovni procesor, zdaj imenovani P5 Processor with AI +, in nova različica zvočne le- tve Bower&Wilkins. Seveda ima televizor vgrajen tudi aktualni najnovejši zaslon OLED, ki ga – za vse proizvajalce televizorjev – proizvaja korejski LG. Na pre- izkusu smo imeli 65-palčni mo- del, ki nikakor ni poceni, vendar s svojim videzom, kakovostjo sli- ke ter zvoka tudi očara. Poganja ga Android TV 9 na enaki strojni osnovi, kot jo ima model OLED+805, ki smo ga pre- izkusili v prejšnji številki, kar po- meni, da deluje hitro in tekoče. Nastavitveni meniji so v lastnem dizajnu in zato oblikovno odsto- pajo, vendar so lepo pregledni. V Android TV televizor namesti tudi nekatere slovenske aplikacije, de- nimo RTV4D RTV Slovenije, na voljo so tudi aplikacije za T2 in Te- lemachovo televizijo. Seveda pa nudi vse klasične androidne video aplikacije, kot so Netflix, Amazon Prime, Kodi ter Youtube. Omenimo še daljinec, ki je ele- ganten, vendar na zadnji stra- ni nima več tipkovnice, ki smo je pri bili Philipsovih televizorjih vajeni nekoč. Ima posebno tipko za Netflix in tipko za »narekova- nje« vgrajenemu Google Asisten- tu. To seveda deluje le, če je te- levizor nastavljen na angleščino. Plus v imenu televizorja za- gotavlja odlična zvočna letev 70 W Bowers&Wilkins. Ta podpira standard Dolby Atmos 3.1.2, kar pomeni, da dva izmed zvočnikov »streljata« v strop, od koder se zvok odbija v poslušalca in na ta način ustvarja prostorski učinek. Če seveda gledamo material, ki ima zvok zakodiran v formatu Dolby Atmos. Kar nekaj filmov in serij v formatu Atmos je na voljo na Netflixu. Zanimivo je, da ima letev visokotonski zvočnik ločen od glavnega ohišja, kar naj bi iz- boljšalo reprodukcijo. Kakorkoli že, zvočna letev je za televizijski svet vrhunska, saj je zvok lepo zaokrožen in primeren tudi za poslušanje glasbe. Vrhunsko pa je tudi prikazova- nje slike na zaslonu OLED. Ta že Najboljše iz Philipsovega tabora Običajno je že, da tiste naprave, ki za las zgreši- jo katerega izmed Moni- torjevih večjih primerjal- nih testov, preizkusimo ločene, v naslednji šte- vilki. Tokrat je to Philip- sov televizor OLED naj- višjega razreda – model OLED+935. Matej Šmid P televizor OLED Kje: Bolje založene trgovine. Cena: 55-palčni model 2.500 EUR, 65-palčni model 3.500 EUR X Odlična kakovost slike, še izboljšan slikovni procesor, odličen zvok. Šti- ristranski Ambilight. Z Visoka cena, ni podpore za HDMI 2.1. PHILIPS OLED+935 20 oktober 2020 IZVIDNICA7 V našem primeru smo potrebo- vali debelih pet minut, da se je baterija napolnila toliko, da se je predstava na platnu nadaljevala. Kot pri pivu velja tudi pri An- kerjevem projektorju – velika pločevinka je boljša kot mala! Simpatična naprava se je v dru- go še bolj izkazala kot pri prvem preizkusu. V dobrih pogojih je res prijetna in priročna. Za re- snejšo uporabo svetujemo upo- rabo projekcijskega platna, ki ne- koliko omili še vedno skromno svetilnost, in fotografskega stoja- la, da bo manj izzivov pri iskanju mesta, kam pločevinko odložiti. A ne upajte, da boste s Capsu- le nadomestili domači TV-spreje- mnik. Anker Capsule II bo bleste- la na terasi, izletu, počitnicah ali drugje na poti, za uporabo doma pa raje izberite kakšen močnejši projektor.  einovativno poimenova- na dvojka ohranja obli- ko pločevinke, a je neko- liko zrasla. Zdaj je večja in boljša v skoraj vseh pogledih. Pri pred- hodnici je najbolj motila majhna svetilnost, ki je tokrat podvojena in deklarirana na 200 lumnov. Višja je tudi ločljivost projicirane slike, ki sicer še vedno ni v pol- ni visoki ločljivosti, a tako sve- tilnost kot resolucija sta povsem solidni pri ogledu filmov in špor- ta v temnem prostoru. Slika bo najboljša, če ne boste pretirava- li in po diagonali ne bo presega- la poltretjega metra. Pomemben dodatek je tudi, da se slika tokrat samodejno, hitro in dovolj na- tančno ostri. Pri novincu je nekaj zmogljivejši tudi zvočnik, ki zdaj zmore solidnih 8 W moči. Vse nadgradnje prinašajo sicer nekaj krajšo avtonomijo baterije, a naj- večje prednosti tudi to ne zasen- či – tokratno kapsulo namreč po- ganja čisto pravi Android TV! Android TV prinaša dve ključ- ni novosti – poganjanje TV-spre- jemnikom in projektorjem prila- gojenih različic Android aplika- cij in brezžično predvajanje sli- ke s povezljivostjo Chromecast. Privzeto je nameščenih le nekaj aplikacij, ostale bo treba dodati s tržnice Google Play, kjer boste našli večino ključnih aplikacij, kot so Youtube, Amazon Prime, Spotify pa Kodi in Plex. Veseli smo bili, da smo na tržnici našli tudi nekaj aplikacij domačih po- nudnikov IP-televizije! Ankerju se očitno ni uspelo dogovoriti za prav vse aplikacije, zato boste na napravi zaman iskali Netflix. Ker mali projektor lahko filme, seri- je ali športne dogodke prikazuje brezžično, saj podpira Chrome, manjkajočih aplikacij ne boste pogrešali, tisti bolj spretni pa jih boste brez težav namestili mimo tržnice. Najpriročnejša je brezžična uporaba projektorja, vseeno pa je ta dobro opremljen tudi s pri- ključki. Puristi, ki pri napajanju prisegajo na USB-C, bodo nav- dušeni, da so pri Ankerju ob sno- vanju naprave mislili tudi na- nje. Pozabili niso niti na priklju- čen HDMI, ki bo uporabljen, če boste želeli priključiti prenosnik ali igralno konzolo, in še USB-A za priklop zunanjih podatkovnih shramb. Če boste želeli močnejši zvok, lahko s projektorjem pove- žete še močnejši brezžični zvoč- nik ali uporabite dobro staro »bananco« za žični priklop ojače- valnika. Na vrhu ohišja so gum- bi, ki so nekoliko nerodni za upo- rabo, a verjetneje boste posegali po priloženem daljinskem upra- vljalniku. Ta je deluje prek blu- etootha, da ga med uporabo ni treba usmerjati proti napravi in lahko z njim merimo na sliko, kot smo navajeni pri televizorjih. Pri vpisovanju gesel se spomni- te, da lahko Capsule uporabljate tudi z namensko mobilno aplika- cijo. Če pametna televizija, ki jo lahko vtaknete v (velik) žep, ni dovolj nora misel, ima kapsula v rokavu še nekaj trikov. Z upora- bo ene same tipke, tiste nad tip- ko za vklop, postane povsem na- vaden brezžični zvočnik. Ker je vgrajen Google Assistant, jo lah- ko upravljate tudi glasovno, in če premorete modrozobi igralni plošček, boste lahko na pločevin- ko namestili tudi igre. Otrokom tega raje ne povejte, že brez iger je kapsula je res za- bavna naprava. Če jo boste upo- rabljali v dovolj temnem prosto- ru ali na prostem v temi ter z ve- likostjo slike ne boste pretirava- li, bo gotovo všeč vsej družini. Ob predvajanju videa bo bateri- ja zdržala dobri dve uri, kar bo za daljše film in športne dogodke premalo. Ne opecite se kot mi in med ogledom nikakor ne pustite, da se baterija izprazni do konca. Za ponovni zagon in uporabo bo namreč potreben krajši premor. Iz malega zraste veliko Pred dobrim letom smo se prvič poigrali z majh- nim projektorjem v obli- ki pločevinke pijače An- ker Nebula Capsule. Ostal nam je v lepem spominu, pa ne samo zaradi simpatične obli- ke, zato smo se še toli- ko bolj razveselili nove različice, ki smo jo dobili v roke pred nekaj tedni. Ta nas je zadnje dni po- čitnic razvajala med gle- danjem filmov in športa ter celo igranjem iger na veliki steni. David Vidmar N prenosni brezžični projektor www.anker.com Prodaja: Bolje založene trgovine. X Android TV, brezžična povezljivost. Z Svetilnost, trajanje baterije. ANKER Capsule II s Ankerju se očitno ni uspelo dogovoriti za prav vse aplikacije, zato boste na napravi zaman iskali Netflix. oktober 2020 21 IZVIDNICA 7 a preizkus smo dobili slušalke WH-CH710N, ki so naglavne in pokri- jejo ušesa (torej gredo čez uše- sa, ne na njih), in slušalke WF- -XB700, ki pa se samostojno dr- žijo v ušesih, enako, kot so popu- larizirale Applove AirBuds. Pri prvih je poudarek na aktiv- nem odpravljanju (izničevanju) zunanjih zvokov in šumov – t. i. Active Noise Cancelling. To je za- dnja leta izredno popularno, za res odličen standard te tehnolo- gije pa veljajo Sonyjeve slušalke WH-1000XM3, ki smo jih preiz- kusili v začetku leta (februarska številka revije). Stanejo pa krep- ko čez tristo evrov in preizkuše- ne CH710N naj bi predstavljale občutno cenejšo alternativo. Čeprav ne dosežejo ravno zmogljivosti prej omenjenega modela, se vseeno odlično od- režejo. Preizkusili smo jih v naši strežniški sobi, kjer so občutno omejile količino hrupa nižjih fre- kvenc (pihanje dveh klimatskih naprav in kupa strežnikov), do- bro so se obnesle tudi med ko- šnjo trave z električno kosilni- co na nit in rezanjem žive meje z električnimi vrtnimi škarjami. Odpravljanje šuma upravlja- mo s tipko na strani slušalk, za- nimiva je tudi možnost prepu- ščanja ambientalnega zvoka. Gre pravzaprav za obratno funk- cionalnost – namesto da slušalke blokirajo zunanje zvoke, jih do- datno okrepijo oziroma dodajo v glasbo. Ker gre za čezušesne slu- šalke, že same zadušijo kar ne- kaj zvoka, omenjena funkcija pa je namenjena boljšemu zaznava- nju dogajanja okoli uporabnika, recimo pri hoji po ulici ali drugih opravilih. Slušalke so sicer dovolj udob- ne in lahke (tehtajo 218 gra- mov), a v našem primeru bi mo- rale biti le nekoliko globlje, saj so se ušesa preveč dotikala mem- brane. To je seveda odvisno od vsakega posameznika, tisti z ne- koliko manjšimi ušesi tega ne bodo opazili. Slušalke se žal ne prepogne- jo, le pospravijo se v nekoliko bolj raven položaj. Trda, nekoli- ko hrapava plastika daje občutek cenenosti, kar je očitno potreb- no za doseganje nekoliko niž- je cene. Za napajanje skrbi vme- snik USB-C, poleg njega je tudi klasični vhod 3,5 mm, torej jih lahko uporabljamo tudi kot žič- ne. Vzdržljivost akumulatorja je odlična, po Sonyjevih podatkih 35 ur predvajanja, po naši upo- rabi (z vključenim odpravlja- njem šumov) pa bi lahko zdrža- le tudi več. Drugi model, WF-XB700, pa sodi v segment samostojnih slu- šalk za v ušesa, ki so ga z Air- Buds začrtali pri Applu, pogo- sto pa se označujejo kot true wi- reless, saj sta slušalki brez pove- zovalnega kabla. Imata gumijaste čepke, izbira- mo lahko med štirimi velikostmi. Pri nas so se dobro prilegale uše- su in so bile dovolj udobne, tudi dovolj lahke, a spet je o ergono- miji težko razglabljati, saj imamo različne oblike ušes. Teh se do- tikajo na treh mestih, zato smo imeli občutek, da se bolj solidno držijo kot pa Applove AirPods,. Ker so razmeroma velike oziroma je velik okrogli zunanji del, ki štrli iz ušesa, so daleč od nevpadljivih. Fizična kakovost je dovolj do- bra, pohvalimo lahko dejstvo, da so vodotesne po standardu IPX4, to pomeni, da jih lahko upora- bljamo kljub potenju med špor- tno vadbo. Slabša je kakovost škatlice oziroma ohišja – to je iz podobne cenene plastike kot prej opisane CH710N in ne daje rav- no premijskega občutka. Ohišje sicer skrbi za brezžič- no napajanje slušalk, saj ima baterijo za enkratno polnjenje slušalk. Te po besedah Sonyja zdržijo devet ur uporabe, sku- paj z ohišjem torej 18 ur. Mi bi jih ocenili na malenkost manj, ne- kje od sedem do osem ur vzdr- žljivosti. Tako večje WH-CH710N kot majhne WF-XB700 predstavlja- jo solidno izbiro v srednjem ce- novnem razredu. Oboje ponuja- jo dovolj dobro kakovost zvoka, prve so dokaj nevtralne, druge pa z nekoliko poudarjenimi basi. Oboje imajo vgrajen tudi mikro- fon, torej jih lahko uporabljamo tudi za klice in video konferen- ce. Bolj nas je sicer prepričal mo- del WH-CH710N, predvsem s so- lidnim aktivnim odpravljanjem šumov in z vzdržljivim akumula- torjem.  Srednji zvočni razred Sony je eno največjih imen na področju zvo- ka. Tokrat smo preizku- sili dvojec brezžičnih slu- šalk srednjega cenovne- ga razreda. Jure Forstnerič N Kaj: brezžične čezušesne slušalke Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 136 EUR X Solidna cena, odlično aktivno od- pravljanje šumov, vzdržljivost aku- mulatorja. Z Povprečna kakovost plastike, globi- na slušalk. SONY WH-CH710N Kaj: brezžične ušesne slušalke Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 100 EUR X Solidna cena, dober zvok, vodote- snost. Z Videz, kakovost ohišja. SONY WF-XB700 22 oktober 2020 IZVIDNICA7 otoaparat z oznako ZV-1 tako oglašujejo kot vlo- gging kamero, torej kot videokamero, s katero čim hi- treje in enostavneje ustvarimo dovolj solidne posnetke, da jih objavimo na profilih različnih omrežij. Ločeno pa prodajajo še držalo, s katerim lahko brezžič- no upravljamo glavne funkcije kamere. Sony je na področju digital- nih fotoaparatov sicer znano in uspešno ime, tako je tudi ZV-1 pravzaprav povsem soliden kom- paktni fotoaparat. Pri oblikova- nju in tudi tehnološki zasnovi so se zgledovali po modelu RX100 Mark 5. Uporablja namreč enak objektiv z goriščnicami od 24 do 70 mm in zaslonko od F1,8 na ši- rokem področju do F2,8 na tele. Enako je tudi tipalo, ki po diago- nali meri en palec, ponuja pa 20 milijonov pik. Nadaljujejo tudi rabo akumulatorjev NP-BX1, to- rej teh, ki jih poznamo iz serije RX100. Ohišje je sicer prilagojeno za- jemu videa, sploh ko držimo ka- mero obrnjeno proti sebi. To omogočata zaslon, postavljen na vrtljiv tečaj, in nenavadno veli- ka tipka za zagon snemanja. Ta je takoj za prožilcem, da jo eno- stavno dosežemo, ko v levi roki držimo kamero, obrnjeno pro- ti sebi. Zaslon je občutljiv na do- tik in tako določimo objekt ostre- nja kamere. Ostrenje je sicer zelo hitro in natančno. Uporabljen je dokaj nov sistem, podoben tistemu, ki smo ga srečali v modelu RX100 Mark 7. Med zanimivostmi velja omeniti nov način, ki daje pred- nost najbližjemu objektu objek- tiva – namesto obrazu, kar je sicer standard za kompaktne fotoaparate. To je namenjeno posnetkom, kjer prikazujemo in opisujemo kakšen manjši objekt, denimo elektronsko napravo, li- čilo itd. Posebej prilagojena je troji- ca mikrofonov, postavljena na zgornji strani, ob klasičnem vmesniku za bliskavice hot shoe. Gre za usmerjene mikrofone, ki so narejeni s poudarkom na za- jemu zvoka neposredno pred ka- mero. Ob kameri dobimo tudi preprosto zaščito pred vetrom, po domače imenovano tudi ma- ček (ali v angleščini dead cat). To je majhen dlakavi šop, ki po- krije trojico mikrofonov in blaži šumenje vetra. Kamera seveda podpira tudi zunanje mikrofo- ne, omenjeni hot shoe pa je hkra- ti tudi vmesnik za Sonyjeve do- datke, denimo za priklop mikro- fonov XLR. Ob desni strani najdemo iz- hod HDMI, klasični vhod za mi- krofon in vmesnik MicroUSB, prek katerega lahko kamero tudi med uporabo priključimo na na- pajanje za daljše snemanje. Za- slon se namreč odpre v drugo smer (v levo), torej ga vmesniki ne ovirajo. Škoda, da niso name- sto MicroUSB raje izbrali novej- šega USB-C. ZV-1 se kot naprava za sne- manje videa dobro obnese, če- prav ima tudi kakšno pomanj- kljivost. Kakovost videa je odlič- na, podpira ločljivosti do 4K pri 30p ali pa FullHD do 120p, v nižjih ločljivostih pa vse do 960 slik na sekundo (za ustvarjanje počasnih posnetkov). Vgraje- na je kombinacija tako optične kot programske stabilizacije sli- ke, čeprav zadnja nekoliko obre- že video. To je sicer ena od slabosti – ši- roki kot 24 milimetrov je za foto- grafijo sicer soliden, za video pa bi si želeli širši kot, sploh takrat, ko aparat držimo v iztegnje- ni roki, da snemamo sami sebe. Med vmesniki pogrešamo vhod za slušalke, s katerim bi lahko na hitro preverili raven glasnosti, preden začnemo snemati. Glav- na slabost aparata pa je visoka cena, saj je zanj treba odšteti do- brih 800 evrov. Ob kameri smo preizkusi- li še držalo za snemanje z ozna- ko GP-VPT2BT. To ima vgrajeno bluetooth povezavo, prek katere lahko nadziramo fotoaparat. Po- vezavo nam je uspelo hitro vzpo- staviti, nato pa so na voljo proži- lec (ločeno za fotografijo in vi- deo posnetek), nagibna tipka za nadzor goriščnice, program- ska tipka in drsnik za zaklenitev ostalih komand. Držalo se lahko razdeli v tri noge, s čimer posta- ne preprosto majhno stojalo, pri- merno za postavitev na mizo ali drugo ravno površino. Uporaba je enostavna, upo- rablja pa majhno, ploščato ba- terijo, kot jih najdemo v ročnih urah. Spet pa je glavna težava vi- soka cena, saj velja dobrih 200 evrov. To je številka, ki se že pri- bližuje povsem solidnim aktiv- nim stabilizatorjem fotoapara- tov (t. i. gimbal stabilizer), sicer manj znanih kitajskih proizvajal- cev, a vseeno.  Vplivniški komplet Uspeti in zasloveti na spletu je danes cilj mar- sikaterega uporabnika družabnih omrežij, pra- vi »vplivneži« pa potre- bujejo tudi pravo orod- je – vsaj tako menijo pri Sonyju. Jure Forstnerič F Kaj: fotoaparat in kamera Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 819 EUR X Kakovost fotografij in videa, število uporabnih funkcij. Z Cena, MicroUSB, široki kot bi lahko bil širši. SONY ZV-1 Kaj: držalo za fotoaparat z brezžič- nim nadzorom Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 202 EUR X Enostavna uporaba, deluje tudi kot majhen stativ. Z Cena. SONY GP-VPT2BT  Sonyjev fotoaparat je v kombinaciji z držalom povsem soliden video komplet, ki pa je odločno predrag, saj veljata skupaj dobrih tisoč evrov. 24 oktober 2020 IZVIDNICA7 in prav tako triosni pospeško- mer, premaknjena v notranjost. Izkušnje iz FLL, kjer so ti robot- ski stroji res prignani do skraj- nih meja, sicer kažejo, da nikoli ni dovolj motorjev ali tipal, a še manj omejitev ima otroška iznaj- dljivost, ki zna take pomanjklji- vosti tako ali drugače zaobiti. Še najbolj kontroverzna pa je zamenjava tipa priključkov za motorje in tipala. Lego je po do- brem desetletju zamenjal obliko priključkov in stare ter toge šti- rižilne kable nadomestil s fleksi- bilnejšimi šestžilnimi. To sicer ni prva menjava električnega sis- tema (ljubitelji Lego vlakov so v dobrih štiridesetih letih šli sko- zi pet menjav), a ob prejšnji me- njavi se je Lego potrudil z vme- sniki, ki so omogočali uporabo stare opreme, tokrat pa ni tako. Čeprav je namen tega združe- vanje celotne Lego elektroni- ke na enaki osnovi, pa ima veli- ko kupcev doma že nekaj starej- ših motorjev. Prav tako prehod na nov standard še ni čisto za- ključen. Tako v ponudbi še ve- dno ostaja stara različiva Min- dstorms EV3, ki jo Lego namenja ego običajno izda dve različici robotskih setov – splošnega in izobraže- valnega. Če je splošni namenjen pretežno individualnem igranju in navodila obsegajo vse mogoče in zapletene robote, pa je izobra- ževalni set namenjen učenju v šoli, vključno s programiranjem. Navodil je le za vzorec, tako da učenci ugotovijo prave principe, potem pa so prepuščeni lastni domišljiji. Mnogokrat svoje na- pore nadaljujejo tudi z različni- mi tekmovanji, kot je First Lego League, o kateri smo nedavno že pisali. Toda letošnji mindstorms je nekoliko drugačen. Najprej je tu ime – Lego je izobraževal- ni set poimenoval Spike Prime, mindstormsov logotip pa je vi- den le kot mala packa v iko- ni programa. Naslednja velika sprememba so barve. Prvi min- dstorms set je bil resda pre- cej barvast, nato pa so prešli na umirjeno oranžno-sivo, pozne- je rdeče-sivo kombinacijo. Naj- novejši set pa spet sije v nenava- dnih barvah CYMK – svetlo azur- ni (cian), vijoličasti (magenta), rumeni in črni. Nove pa niso le barve, temveč celoten elektron- ski del. Delno je to bilo pričako- vano, saj je do zdaj vsaka nova različica seta pomenila nadgra- dnjo vsaj osnovnega procesor- ja, a tokrat spet gre za radikalne spremembe. Osnovne značilnosti Krmilno vozlišče je srce robot- skega seta in je po novem več kot pol manjše od prejšnje ver- zije krmilnika (88 mm x 56 mm x 32 mm). Luknje za pritrditev čepkov so na vseh šestih površi- nah vozlišča, kar omogoča bolj- še vključevanje v konstrukci- jo modelov. V zadnji del »koc- ke« sede nov in precej zajeten Li-ionski akumulator 7.3 V in 2.1 Ah, ki ga je mogoče polni- ti prek vgrajene vtičnice mikro USB. Namesto klasičnega zaslo- na LCD je pod plastiko vgrajenih 25 ledic v matriki 5x5, ki omo- goča sicer simpatičen, a le grob izris preprostih ikon. Novo vo- zlišče ima manj smernih tipk – le dve in še tipki za vklop oziro- ma izklop ter za povezavo blue- tooth. Poenostavitev vozlišča po- meni, da ni mogoče neposredno spremljanje parametrov tipal ali celo vpisovanje preprostih pro- gramov, temveč je to treba početi prek povezanih naprav (računal- nik, tablica, telefon). Takšen pre- mik ni nepričakovan, sploh ker podpora zajema tako polnokrv- ne (Windows in OS X, celo Chro- me) kot tudi mobilne operacijske sisteme (iOS in Android). Tudi notranjost vozlišča je bila deležna prenove. Namesto pro- cesorja, temelječega na ARM A9, je po novem vgrajen varčnej- ši procesor ARM M4. V primerja- vi s prejšnjo različico je celo ne- koliko počasnejši (100 MHz pro- ti 300 MHz), a to vsekakor nado- mesti z optimizirano program- sko opremo, ki robota zažene v nekaj sekundah. Nekoliko bolj žgoče je zmanj- šanje števila priključnih met. Če je bilo v prejšnji inačici na vo- ljo osem mest (po štiri za tipa- la in motorje), jih je pri Spiku le še šest, toda po novem so univer- zalna in podpirajo tako motorje kot tipala. V praksi to pomeni, da je mogoče upravljati kar šest mo- torjev. Hkrati pa so določena ti- pala, na primer triosni žiroskop Nova Legova robotika Lego se po sedmih le- tih spet vrača na robot- sko prizorišče, tokrat s popolnoma prenovlje- nim setom Spike Prime. Prvi pravi robotski set je Lego pod imenom Min- dstorms izdal že daljne- ga leta 1998 po daljšem sodelovanju z Media La- bom slovitega inštitu- ta MIT. Kasneje so sledi- le izboljšane verzije – po RIS je pripel NXT in EV3, vse do sedanje genera- cije. Marko Kovač L robotski komplet Kje: Legama, legama.si Cena: 400 EUR X Zabaven robotski komplet. Z Premalo kock, nekatere funkcije slabše od predhodnika. LEGO Spike Prime Education  Spike Prime – zadnji v vrsti mindstorm ali prvi nove vrste.  Toliko barv, da se ti res zvrti. oktober 2020 25 IZVIDNICA 7 nekoliko starejšim učencem (sre- dnješolcem), Spike Prime pa naj bi bil za starejše osnovnošolce. Kakorkoli že, nova tipala in mo- torji imajo zdaj svojo priključno žico, ki je dolga 20 cm in je (vsaj za zdaj) ni mogoče podaljšati, kar pomeni, da morajo biti mo- torji in tipala blizu vozlišča, kar za sabo potegne kar nekaj ome- jitev. Motorji (v setu sta dva sre- dnje velikosti in en večji) so no- vih, bolj oglatih oblik, pri čemer imajo več priključnih mest. Oba tipa motorjev sta nekoliko šibkej- ša od predhodnikov, a to ni ovi- ra, sploh glede na manjšo veli- kost in težo vozlišča. Pri tipalih je nekaj sprememb – prvič je uporabljeno tipalo sile, ki je nadomestilo preprostejše ti- palo dotika. To omogoča meritev sile med 0 in 10 N. Ultrazvoč- no tipalo razdalje je opremljeno z več diodami LED, ki jih je mo- goče krmiliti, navodila pa razkri- vajo, da ga je mogoče razdreti in nadgraditi. Kako osvežujoče v primerjavi z drugimi proizvajalci elektronike, ki z lepili in s čudni- mi vijaki svoje elektronske skriv- nosti skrivajo bolj kot kača noge. Poleg omenjenih je tu še tipalo za barvo, ki meri tudi vpadno in odbito svetlobo. Praksa Programsko okolje se prepro- sto imenuje Spike. Čeravno de- luje hitro, se opazi, da je nasta- lo z mislimi na mlajše uporab- nike. Tako je na voljo kar pre- cej pomoči, od splošnih lekcij do pomoči pri programiranju. Ko se uporabnik prebi- je mimo vseh možno- sti in se priključi na vozli- šče (to je omogočeno prek blu- etooth povezave ali priložene- ga kabla USB), ga pričaka mo- žnost izdelave že obstoječega modela ali svojega (programske- ga) projekta. V primeru obstoje- čega modela je treba slediti na- vodilom na zaslonu, ki so sicer razmeroma pregledna, a nič več kot to (ni različnih 3D-pogledov – te resda uporablja le malokdo, a glede na to, da si Lego lasti več inženirskih orodij 3D, so vsaj ti- sti bolj radovedni med nami ma- lenkost razočarani). Pohvalno je, da so nekateri modeli zastavlje- ni modularno, tako lahko otroci hitro pridejo do različno delujo- čih robotov. Programska oprema pa pod- pira dva programska jezika. Prvi je grafični, ki je zelo podo- ben klasičnemu scratchu, pri če- mer so grafični bloki pač prire- jeni robotu (na primer blok za premik motorja ali blok za uvoz vrednosti tipala razdalje). Drug jezik pa je python, ki je prav tako razširjen z naborom uka- zov za podporo motorjem in ti- palom. Ta dodatni nabor uka- zov pa je še dodatno podprt s popisom in primeri. Prav tako aplikacija pri prevajanju pro- grama opozori na napake, tako da jih ni težko popraviti, še pre- den zaženemo robota. Za pro- grame je v vozlišču na voljo 20 programskih mest, kar bi na- čelno moralo zadoščati tudi za zahtevnejše uporabnike. Čeprav se programska opre- ma kiti, da je kompatibilna z množico operacijskih sistemov, pa v praksi ni tako sijoče. Naš šele leto star androidni telefon ni podpiral kontrolnega progra- ma (verzija 1.3.0), zato verje- tno ne bodo delovale niti starej- še androidne tablice, ki jih obi- čajno namenimo mulcem za ubijanje časa. Vseeno upa- mo, da je to bolj hiba tre- nutne aplikacije za izo- braževalni komplet. Ver- jetno bo aplikacija za splo- šni komplet manj zahtevna, vseeno pa se ne moremo znebi- ti vtisa, da programje še ni pov- sem optimalno. Delovanje robota ni prav hi- pno. Zdi se, da za vsako vrstico pytonovske kode ali blokovnega jezika porabi kako desetinko se- kunde. To je res nekoliko počasi za industrijske aplikacije, a za iz- obraževalne namene ni moteče. Še več, radovedneži bodo tako lažje sledili delovanju robota. Prav tako smo preverili kompati- bilnost s starimi motorji – uspe- šno smo uporabili motor in tipa- lo iz kompleta Lego Boost. Resda v kontrolnem programu ni mo- goče neposredno spremljati po- datkov (na primer položaj mo- torja), a oba priključka ubogata ukaze brez kakršnegakoli doda- tnega posega. Po preizkušanju pa se ne mo- remo znebiti vtisa, da ima osnov- ni Lego Spike Prime set premalo komponent – le dobrih 500. To je še posebej pereče pri komple- ksnejših oblikah, na primer pri zobnikih, kolesih, spojnikih in podobnem, tako da ne moremo narediti vsega, kar nam srce po- želi (za primerjavo, Airbus A380 je sestavljen iz nekaj milijonov sestavnih delov). Tako bomo kmalu segli po dodatnem kom- pletu, ki vsebuje prek 600 do- datnih kock. Entuziasti pa bodo tako in tako dodali katerega od večjih Lego kompletov. Cena osnovnega kompleta Lego Spike Prime je 400 evrov, a je v primerjavi z nekaterimi dru- gimi Lego seti, katerih cena se počasi bliža tisočici, razmeroma ugodna. Tudi zato je Lego Spike Prime zelo dober uvod v učenje programiranja in gradnje robo- tov.   Enostavno programiranje s programskimi bloki.  Set ravno ne poka po šivih od števila kock. 26 oktober 2020 VKLOP NA KRATKOU Vektorska grafika Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. si vemo, med progra- mi za vektorsko grafiko kraljuje Adobe s svojim Illustratorjem. Tisti, ki so malce manj zahtevni, bodo zadovoljni tudi z legendarnim CorelDRAW, vendar pa oba programa seve- da niti približno nista zastonj. Kaj pa, če bi si želeli le pogleda- ti, kako deluje svet grafičnih pro- gramov, ki ne temeljijo na bitnih pikah? Izbire je dovolj.  Vectr. Če se želimo na hitro seznaniti z risarskimi progra- mi, ki omogočajo izdelavo pro- sto »povečljivih« izdelkov, bo ena najboljših izbir Vectr. Na voljo je v spletni obliki, torej neposredno v brskalniku, ali pa v Okenskem programu. Zadnji je majhen in hiter, uporabniški vmesnik pa je preprost in intuitiven. Omogoča risanje z nekaj osnovnimi poligoni, ki jim lahko dodamo lastne krivulje, brez te- žav dela tudi z besedilom, celo- ten projekt pa lahko razporedi- mo prek več plasti (layer). Razu- me tudi tretjo dimenzijo (koordi- nata Z), zato bo primeren tudi za izdelavo bolj zanimivih izdelkov. Vectr Kje: vectr.com Vectr.exe Cena: Brezplačno.  Creative Docs .NET. Po- dobno uporaben in enostaven za uporabo kot Vectr je Creative Docs .NET. Omogoča delo z ne- kaj osnovnimi poligoni, lahko pa se lotimo lastnih oblik in Bezie- rovih krivulj. Podprta sta porav- navanje elementov (tudi besedi- la) in njihovo sestavljanje (gro- up), brez težav lahko tudi določi- mo, kateri element je v ospredju in kateri v ozadju. Težava s Creative Docs .NET je le v tem, da so ga avtorji neha- li aktivno razvijati že leta 2011, zato je njegov uporabniški vme- snik videti malce drugače, kot smo jih vajeni. Kar pa njegove uporabnosti nikakor ne zmanj- šuje. Creative Docs .NET www.creativedocs.net CrDoc-3.3.6-installer.exe Cena: Brezplačno.  Inkscape. Korak više, če- tudi smo še vedno v brezplač- nem svetu, je Inkscape. Že na pogled je videti kot »nekaj po- dobnega Corelu«, saj ima v svo- jih orodjarnah prav spodob- no število orodij. Vsako obli- ko lahko spremenimo v krivu- lje in jo nato z vlečenjem ključ- nih točk preoblikujemo. Omo- goča delo s plastmi, obvla- da besedilo in seveda tudi Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film 112 • MonitorTV – Samsung Z Fold2 • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF in še 3 GB najrazličnejših programov!  Xara Photo & Graphic Designer. Ko preskočimo mejo »zastonjskosti«, trčimo v programe, ki so le korak od najre- snejših izdelkov, namenjenih profesionalnim uporabnikom. Xarin izdelek vsekakor sodi med take. Gre za zmogljiv pro- gram za delo z vektorskimi elementi, ki pa hkrati obvladuje tudi bitne grafične elemente. Na ta način lahko oblikovalec hkrati uporablja najboljše iz obeh svetov. Seveda omogoča vse, kar smo omenili že pri gornjih zastonj- skih programih, poleg tega pa je resna pozornost namenjena barvnim profilom in podpori delu tako v RGB kot v CMYK (po- membno za tisk). Seveda so podprti tudi »resni« formati, ko je Photoshopov PSD, na voljo je tudi mnogo elementov za obli- kovanje po Googlovih mobilnih standardih (material design). Xara Photo & Graphic Designer www.xara.com photographicdesigner.exe Cena: Preizkusni, nato 60 dolarjev. V oktober 2020 27 NA KRATKO VKLOP U globino oziroma koordinato Z. Zelo dobro sta podprta tudi sestavljanje (group) in obar- vanje elementov, med dru- gim tudi z barvnimi prelivi. Vgrajena je polna podpora stan- dardnemu vektorskemu forma- tu SVG, končni izdelek pa lah- ko izvozimo v PNG, OpenDocu- ment Drawing, DXF, PDF, EPS, PostScript in še kaj. Mimogrede, program se pri- vzeto namesti kar – v slovenščini. Inkscape www.inkscape.com inkscape-1.0-x64.exe Cena: Brezplačno.  Calligra je brezplačen risar- ski program, ki poleg Oken ob- vlada tudi delovanje na Macu in v Linuxu. Podpira množico gra- fičnih formatov ob vnosu pa tudi ob zapisovanju, od konkurence pa se odločilno razlikuje po upo- rabniškem vmesniku, ki omogo- ča zelo dobro prilagajanje (orod- jarne lahko premikamo in jih spreminjamo). Po zmogljivostih sodi med bolj- še med zastonjskimi programi, zato bo morda uporaben celo za manj resne oblikovalce, ki bi radi malce privarčevali. Podpira na- mreč delo s plastmi, krivulje lah- ko prosto preoblikujemo, omogo- ča natančno poravnavanje in se- stavljanje elementov, seveda lah- ko delamo tudi z besedilom in ga oblikujemo. Vgrajen ima tudi na- čin dela, ki je prilagojen napra- vam na dotik (tablicam). Gre za odprti program, ki omogoča tudi dodajanje zuna- njih dodatkov. Če ste domači v programiranju, pa jih lahko na- redite tudi sami. Calligra userbase.kde.org/Calligra calligragemini_x86_2.9.6.0.msi Cena: Brezplačno.  Affinity Designer. Enako re- sen in zmogljiv kot Xara je Affi- nity Designer. Tudi ta omogoča hkratno delo z bitnimi slikami in vektorskimi elementi ter seve- da vektoriziranje prvih. Program je izredno hiter in natančen (av- torji se pohvalijo celo z možno- stjo 10,000.000-odstotne po- večave, kar omogoča delo s po- drobnostmi). Ob zadnjem lahko omenimo še možnost razvelja- vljanja zadnjih operacij, ki gre v neskončnost, in seveda podporo vsem mogočim vektorskim in bi- tnim formatom. Delo s plastmi je samoumev- no, prav bo prišla tudi možnost dela v neomejenem številu razli- čic izdelka. Preizkusite ga in morda boste ugotovili, da 55 evrov v resnici ni veliko za to, kar ponuja. Affinity Designer Kje: affinity.serif.com affinity-designer-1.8.5.exe Cena: Preizkusni, nato 55 evrov. 28 oktober 2020 D MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc  Olauncher. Najnovejši zaganjal- nik se ponaša z minimalističnim obli- kovanjem in odprto kodo, ki jo lahko prispeva slehernik.  Edge Lighting Colors. Vsak te- lefon z Androidom je lahko igričarska naprava s prilagodljivo mavrično ob- robo aplikacije Edge Lightning Colors.  BraveDNS. Vgrajeni domenski strežnik nas varuje pred škodljivo pro- gramsko opremo in omogoči anoni- mno brskanje brez umetno postavlje- nih omejitev državne cenzure.  AdGuard VPN. Varnostno podje- tje AdGuard predstavlja svežo, učinko- vito in poceni storitev VPN s strežniki v enaindvajsetih državah sveta, ki jo lahko brezplačno preizkusimo.  Microsoft Defender ATP. Micro- softovo orodje Defender ATP je name- njeno poslovnim uporabnikom z na- ročnino 365, ki si želijo samodejne za- ščite pred zlonamernimi programi in paketi v obliki APK.  Adobe Account Access. Do- kaj dolgočasna aplikacija opravlja po- membno poslanstvo, saj naročnikom storitev podjetja Adobe zavaruje ra- čun brez potrebe po dvostopenjskem preverjanju pristnosti.  CocoFax spremeni pošiljanje ob- čutljivih dokumentov in informacij v obliki faksa v preprosto opravilo, ki si pomaga s pošiljanjem elektronskih sporočil.  PulledOver. Digitalna priča, ki je bila ustvarjena zaradi dogajanja v ZDA, nam lahko pri sporočanju in sne- manju nepričakovanih dogodkov po- maga tudi v nemalo drugih situacijah.  SpeechLab. Digitalni prevajalnik napisanega besedila v govorjeno be- sedo in obratno se naslanja na Goo- glov pogon Text-to-Speech.  Cocoon je program za neposre- dno sporočanje, namenjen malim in omejenim skupinam, bližnjim prijate- ljem ter družinskim članom.                      Bazaart. Priljubljeni urejevalnik fotografij iz operacijskega sistema iOS Bazaart opevane filtre končno pred- stavi tudi uporabnikom naprav z An- droidom.  IQUISPIN 360 je odličen urejeval- nik fotografij, namenjen 360-stopinj- skim izdelkom, ki jih predhodno po- snamemo v drugih programih in na- pravah.  Sounders Music je zadnja med aplikacijami za odkrivanje nove glas- be, ki se zanaša na ocenjevanje upo- rabnikov.  Cubasis LE 3. Legendarni stu- dijski program za glasbo se končno predstavlja tudi v mobilni aplikaciji, ki je s tekočim mesecem bogatejša za polnokrvno preizkusno različico.  TaoZen se od številnih sorodnih programov za sproščanje razlikuje po splošni spoliranosti in popolni brez- plačnosti.  I Can Paint je risarski izdelek, ki briše mejo med ustvarjalnimi progra- mi in igrami na telefonu z operacij- skim sistemom Android.  Zoo Guardians. Igra nas postavi v čevlje oskrbnika živalskega vrta, kjer je vse – od posameznih razstavnih prostorov do živalih v njih – prepušče- no posameznikovi domišljiji.  PAKO Caravan. Sodobna različi- ca legendarne kače nas posadi za vo- lan avtomobilske karavane in prese- neti s številnimi novostmi, ki igranje osvežijo.  Dino Fun je nova digitalna po- barvanka, ki s številčnimi oznakami in odsotnostjo kakršnegakoli tekmova- nja poskrbi za kakovostno sprostitev.  MazM: Pechka. Pripovedna pu- stolovščina, ki se dogaja v Rusiji zgo- dnjega prejšnjega stoletja, z neobičaj- nim videzom in igralno mehaniko od- kriva resnične dogodke iz preteklosti Daljnega vzhoda. oktober 2020 29 DNOVO NA ANDROIDU MOBILNO na najbolj pričakova- nih zmožnosti mobilne- ga operacijskega siste- ma Android 11 je določanje za- časnih pravic, ki jih programi po- trebujejo za delovanje na izbra- nem telefonu. Tovrstno jačanje zasebnosti omogoča že aplikaci- ja Bouncer , ki ji po namestitvi dodelimo vse potrebne pravice, da jih lahko nato deli naprej. Na novonameščenem programu brez težav določimo enkraten dostop do lokacije, fotoaparata ali mikro- fona, pravice, ki mu po ponovnem zagonu niso več na voljo, obenem pa jih lahko časovno omejimo, česar še Android 11 ne zna. Zgodovina opozoril je druga večja novost operacijskega sis- tema Android 11, ki bo hranila sporočila zadnjih 24 ur in v pri- meru nesrečnega izbrisa postre- gla z njimi. Podobno in še bo- lje nam služi FilterBox , pro- gram, ki si zapomni obvestila za ves pretekli mesec. Pri taki ko- ličini podatkov pride prav tudi odlični sistem filtriranja, ki sa- modejno odloži ali zavrne spo- ročila ob določeni uri oziroma dnevu. Mnogi programi za neposre- dno sporočanje že nekaj časa ponujajo komunikacijo z leb- dečimi oblački, ki ne glede na dogajanje na telefonu nikoli či- sto zares ne zapustijo zaslona. Tovrstno dostopnost bo posvo- jil Android 11, mi pa si jo zago- tovimo tudi z uporabo mobil- ne aplikacije Float SMS , ki na zaslon pripne gumb, s kate- rim so sporočila vedno na dose- gu prstov. Vgrajeni snemalnik dogajanja na zaslonu je še ena izmed no- vosti, na katero smo uporabniki naprav z Androidom (pre)dolgo čakali. Mnogi smo se čakanja na- veličali in si pred splavitvijo enaj- ste različice Googlovega opera- cijskega sistema omislili aplikaci- jo AZ Screen Recorder , ki na zaslon pripne vseprisotni gumb, s katerim lahko v vsakem trenut- ku posnamemo sleherno akcijo na ekranu. Prenovljeni predvajalnik več- predstavnostnih datotek v enaj- stem Androidu nudi priročen nadzor nad aktivno vsebino z uporabniškim vmesnikom v opo- zorilnem središču, kar zna tudi program Power Shade . Ta prevzame vajeti dežurnega sis- tema in opozorilno središče pri- lagodi povsem po svoje, med iz- biro so tudi hitre nastavitve po vzoru Androida 11, vključno s predvajalnikom glasbe in video posnetkov.  Android 11 Android 11 je med nami. S sabo je prinesel marsikatero novost, ki si jih želi slehernik. Žal enajste velike nadgradnje ne bodo deležni vsi lastniki telefonov z operacijskim sistemom Android, a zato obstajajo aplikacije, ki določene funkcionalnosti enajstice nudijo tudi »starcem«. Boris Šavc      E 30 oktober 2020 D MOBILNO NOVO NA IPHONU  Fantastical. Ena najboljših apli- kacij za vodenje koledarja in opravil je pred kratkim dobila prenovo že tako odličnega uporabniškega vmesnika.  Directive. Enostavna, a zmoglji- va aplikacija za različne opravke, tako pogoste, dnevne kot tudi manj pogo- ste, denimo servise in podobno.  Polaris Office. Ena bolj priljublje- nih pisarniških zbirk v okolju iOS pod- pira tudi datotečne formate Microsoft Office in različne oblačne shrambe.  Google Slides. Izdelava predsta- vitev je običajno domena Microsofto- vega Powerpointa, a je Google Slides odlična in brezplačna alternativa.  Podbean je ena boljših aplika- cij za poslušanje podcastov, podpira pa tudi ojačanje glasov in inteligentno prilagajanje hitrosti predvajanja.  Pocket Video. Zmogljiva aplika- cija za ustvarjanje in sestavljanje vi- deo posnetkov, podpira tudi dodajanje glasbe in množico ustvarjalnih filtrov.  Alarmy. Aplikacija za lažje jutra- nje prebujanje. Med drugim lahko na- stavimo igro, ki jo moramo odigrati, ali pa fotografijo, ki jo moramo zajeti, preden se alarm ustavi.  iLovePDF. Aplikacija za izdela- vo in obdelavo dokumentov v obliki PDF – vključuje tudi prepoznavo be- sedila OCR.  Otter Voice Meeting Notes je namenjena beležkam ob spletnih in drugih sestankih. V angleščini zna celo sama zapisati, kar smo se na se- stankih pogovarjali.                      Yahoo Mail. Nekoč izredno prilju- bljeni Yahoo ima tudi lastno aplikaci- jo za elektronsko pošto. Poleg Yahooja podpira tudi račune Gmail in Outlook.  Mematic. Enostavna, a prikupna aplikacija za hitro izdelavo zabavnih sličic, znanih kot »meme«.  Babbel. Ena najbolj priznanih in hvaljenih aplikacij za učenje tujih je- zikov – trenutno lahko izbiramo med štirinajstimi jeziki.  Weather+. Pregledna in napre- dna aplikacija za preverjanje vreme- na, med drugim vključuje tudi podpo- ro za ure Apple Watch.  Yoga | Down Dog. Odlično oce- njena aplikacija za jogo ki vsakič po- nudi drugačno vadbo, primerna tako za začetnike kot za zahtevne upo- rabnike.  Grand Mountain Adventure. Grafično impresivna igra različnih vrst smučanja – od prostega v globokem celcu pa do slaloma in deskanja.  Mineblast!! Igra skakanja po ploščadih, pri kateri je treba za napre- dovanje izdatno uporabljati eksploziv pri premagovanju stopenj.  Songbringer. Akcijska igra igra- nja vlog, postavljena v prikupni, pro- ceduralno generiran znanstvenofan- tastični svet.  Among Us! Sodelovalna igra, ki jo lahko igramo tudi lokalno (preko Wi-Fija). V njej se moramo pripraviti na izstrelitev rakete, a paziti na more- bitnega izdajalca.  Micro Breaker. Igra, ki se zgle- duje po legendarni igri Breakout, ven- dar z novo grafiko in različnimi nad- gradnjami naše ploščice.  Sandship: Crafting Factory. V igri Sandship upravljamo tovarno, po- stavljeno v poapokaliptični svet, poln napredne tehnologije. Naš izbor na iPhonu Jure Forstnerič oktober 2020 31 DNOVO NA IPHONU MOBILNO rva izmed aplikacij, ki ponuja nove lebdeče pri- pomočke, je odjemalec elektronske pošte Spark . Gre za spodoben programski izde- lek, ki se od tekmecev razlikuje po navdušujočih organizacijskih sposobnostih. Če želimo imeti urejen nabiralnik, je Spark pravi korak v želeno smer. Hkrati po- nuja vrsto novih lebdečih pripo- močkov za naprave z iOS 14, od manjših s številom sporočil ali z bližnjim dogodkom do podrob- nejših vpogledov tako v elek- tronski poštni nabiralnik kot ko- ledarski del programa. Najlepši koledar sliši na ime Timepage . Aplikacija pri- znane razvijalske hiše Moleski- ne Studio je logično med prvi- mi, ki ponuja nove lebdeče pri- pomočke. Ponudba je raznovr- stna in posebna, saj se barve iz- branega lebdečega pripomoč- ka prilagajajo nastavitvam ma- tične aplikacije. Poleg koledar- ja sta na voljo tudi lebdeča pri- pomočka z osnovnimi vremen- skimi informacijami ter s sezna- mom opravil. Upravljanje denarja je prilju- bljena tema programerjev, ki pišejo programe za naprave z operacijskim sistemom iOS. Med tovrstnimi izdelki je tudi Money- Coach , ki ga odlikujejo spo- dobna brezplačna različica ter deset novih lebdečih pripomoč- kov. Ti ponujajo hiter vpogled v ključne informacije vnesenega proračuna, na primer spremlja- nje zastavljenega varčevalnega cilja, trošenja in podobno. Preprosta aplikacija Pedome- ter++  izvaja zgolj eno samo nalogo – sledi korakom, ki jih na- redimo čez dan. Svoje poslan- stvo opravi z odliko, prešteto pa med drugim predstavi z lebde- čimi pripomočki, ki razkrijejo, koliko korakov prehodimo dnev- no, kakšna je dejanska preho- jena razdalja, koliko nadstropij smo se povzpeli in tako naprej. Vsaki informaciji pripada tudi grafični prikaz, ki rezultate pri- merja s prejšnjimi dnevi. Malce resnejša športna apli- kacija je Träning . Brezplač- ni digitalni osebni trener ima le dva lebdeča pripomočka, ki pa se dobro zlijeta z domačim za- slonom ter odlično poskrbita za motivacijo pri doseganju zasta- vljenih ciljev.  Pravi lebdeči pripomočki Lastniki telefonov iPhone in tablic iPad smo dobili novo večjo nadgradnjo operacijskega sistema iOS in z njo možnost čisto pravih lebdečih pripomočkov, ki po vzoru naprav z Androidom omogočajo, da nameščene aplikacije del svoje funkcionalnosti prilepijo na katerikoli zaslon, dostopen in aktiven v vsakem trenutku. Boris Šavc P      32 oktober 2020 FOKUS PRENOSNI RAČUNALNIKIX etošnje leto je vsekakor nenavadno in drugač- no, kot smo jih vajeni. Jasno govorimo o domači in sve- tovni situaciji, povezani s koro- navirusom. Ta je močno spreme- nila naše delovno in zasebno ži- vljenje, to se pa seveda kaže tudi v naših računalniških navadah. Z nastopom splošnih karan- ten in priporočil, da se čim več dela opravi na daljavo, so dolo- čeni kosi računalniške opreme hitro zleteli s polic. Še danes, pol leta po začetku resnejše situaci- je v Sloveniji, je zaloga določe- nih spletnih kamer presenetljivo omejena. Jasno, gre za izredno popularne dodatke v času, ko je število spletnih sestankov in kon- ferenc skokovito naraslo. A so se po besedah naših trgov- cev dobro prodajale tudi druge računalniške naprave. Od različ- nih dodatkov in pisarniških na- prav, denimo tiskalnikov, pisarni- ških stolov, tipkovnic, brezžičnih usmerjevalnikov, pa do naprav, namenjenih zagrizenim igričar- jem (od strojne opreme, denimo grafične kartice, in od dodatkov miši, slušalke, volani in igralni ploščki). In, da, tudi prenosnikov. V zadnjih letih opažamo, da je pri marsikaterem domačem upo- rabniku telefon prevzel vlogo glavnega osebnega računalnika. V službi se sicer dela na računal- niku, doma oziroma v osebnem življenju pa ponudi pametni tele- fon praktično vse, kar potrebuje- mo – z njim visimo na družabnih omrežjih, beremo novice, pre- verjamo zemljevide, vreme, na- kupujemo, plačujemo itd. Tako se je število klasičnih računalni- kov v gospodinjstvih počasi za- čelo krčiti – mogoče je dovolj le en družinski računalnik, nekate- ri pa še tega ne potrebujejo. Koronavirus je vse to seveda obrnil na glavo. Kar naenkrat je marsikdo prešel na delo od doma – nekateri so imeli možnost pre- nesti službene računalnike do- mov, drugi so vpregli družinski računalnik in ga postavili v novo vlogo. A pogosto je doma obse- del več kot le en družinski član – vsak izmed otrok je imel obve- znosti, ki so se odvijale prek sple- ta oziroma računalnika. Nekaj dela se da opraviti prek telefonov in tablic, vsega pa vseeno ne. Tako je prodaja računalnikov še vedno presenetljivo solidna, seveda glede na okoliščine (torej zaprtje trgovin, tudi pogosta od- puščanja in zato manjšo kupno moč). In ko govorimo o proda- ji računalnikov, imamo seveda v mislih predvsem prenosnike, saj je razmerje prodanih prenosni- kov v primerjavi z namiznimi ra- čunalniki okoli tri proti ena. Če se je v začetku karantene prodajalo predvsem tedanje za- loge, pa predstavlja zdaj veli- ko omejitev dobavna veriga. Po naših pogovorih se velik del do- bavljenih računalnikov prodaja sproti, zato smo imeli tudi sami težave pri dobavi testnih preno- snikov. Lahko rečemo, da smo sicer kar zadovoljni z nabrani- mi modeli, saj smo preizkusili 18 različnih prenosnikov štirih proi- zvajalcev. Žal manjkajo prenosniki pod- jetja Dell, konkretno zaradi pod- hranjenostjo z zalogo in doba- vo. Upali smo tudi, da bomo lah- ko preizkusili cenejše prenosnike podjetja Huawei, a se je pri njih zaradi novosti modelov na žalost nekoliko zavleklo (prejšnji mesec smo sicer preizkusili njihov najz- mogljivejši model in bili z njim zelo zadovoljni, zato upamo, da bomo kmalu v roke dobili tudi dostopnejše modele). Pri tokratnem preizkusu smo se osredotočili ravno na domače uporabnike. Ob tem smo imeli v mislih nekako tri segmente ozi- roma ciljne skupine. Prvi so ti- sti, kjer je pomembna predvsem nizka cena. Po možnosti doma sploh nimajo računalnika, a ga v novonastalih razmerah enostav- no potrebujejo, vendar se jim zdi škoda zapravljati za nekaj, če- sar morda čez nekaj mesecev ne bodo več tako pogosto potrebo- vali. Ali pa pač morajo zamenjati starejši računalnik, ki je še komaj pri življenju. Naslednja skupina so zahtev- nejši domači uporabniki, tudi taki, ki uporabljajo prenosnik tudi v službene namene, recimo tudi v okviru družinskega oziro- ma samostojnega podjetja. Torej je cena malo manj pomembna, saj si želijo nekaj zmogljivejše- ga, po možnosti tudi nekaj tanj- šega in lažjega, kar bo lažje pre- našati naokoli v negotovih časih, ko se ne ve, koliko dni bomo de- lali v pisarni in koliko od doma). Zadnja skupina pa so vsi, ki bi prenosnik uporabljali tudi za igranje zahtevnejših iger. V tej skupini so seveda mlajši pa tudi vsi, za katere je računalnik tudi vir zabave. V času karantene se je prodaja računalniških iger močno dvignila, tudi vse stati- stike o igranosti iger so bile v str- mem porastu. Vse popularnejše je tudi predvajanje igranja v živo prek spleta (t. i. streaming), kjer sta najpopularnejši strani Twitch in YouTube Gaming. Računalniška prevetritev Ob koncu poletnih počitnic se jeseni marsikdo spravi k nakupu novega računalnika, zato smo se pri Monitorju lotili večjega preizkusa računalnikov, namenjenih domačim uporabnikom. Jure Forstnerič L oktober 2020 33 PRENOSNI RAČUNALNIKI FOKUS X 34 oktober 2020 FOKUS PRENOSNI RAČUNALNIKIX Na preizkusu Pri vsakem večjem preizku- su cenejših prenosnikov dobi- mo občutek, da je splošno stanje boljše kot prejšnjikrat. To se tudi letos ni spremenilo, saj smo bili tudi z najcenejšimi prenosniki zelo zadovoljni. Cenovni razpon se je tokrat gibal od dobrih 500 pa do 1.400 evrov. Torej na pre- izkus nismo dobili kakšnih res poceni modelov, a vseeno lahko rečemo, da so danes prenosniki okoli 500 evrov res korak na- prej v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Prvi tak napredek je na po- dročju strojne opreme. Vsi pre- izkušeni prenosniki so namreč opremljeni z vsaj 8 GB pomnilni- ka, kar je po našem mnenju da- nes splošni minimum. Zahtev- nejši uporabniki, sploh tisti, ki na prenosnik priklopijo še zu- nanji zaslon in uporabljajo veli- ko programov hkrati, bodo sicer raje posegli po 16 GB, a vseeno je tudi osem že povsem dovolj za udobno delo. Pohvaliti velja AMD, saj so se predvsem na račun njihove vse resnejše konkurenčnosti zniža- le cene procesorjev. AMD je na- mreč tudi pri prenosnikih začel ponujati procesorje, ki so pov- sem kos Intelovim, a po obču- tno nižjih cenah. To pa je tudi konkurenta prisililo v spust cen, na koncu pa imamo največjo korist končni uporabniki. Tudi najcenejši prenosniki se tako do- bro izkažejo na preizkusih zmo- gljivosti. Tam se pogosto poja- vlja AMD Ryzen 3 ali malenkost zmogljivejši Ryzen 5, tudi Intelo- vi procesorji Core i3 in i5. Vsi po- nujajo dobro zmogljivost za na- vadna pisarniška opravila. Naslednji večji korak je po- dročje zaslonov. Ti so v za- dnjih letih ahilova peta cenejših ra- čunalnikov, saj je šlo za ce- nejše matrike TN s slabimi vidni- mi koti, kontrasti in barvami. Še v zadnjem letu ali dveh smo tu in tam še našli kak prenosnik z lo- čljivostjo 1.600 × 900 ali celo 1.366 × 768 pik. Na tem preiz- kusu so prav vsi prenosniki po- nujali klasično ločljivost FullHD, torej 1.920 × 1.080 pik, hkra- ti imajo tako rekoč vsi vgraje- ne matrike IPS (pa še tisti, ki je ostal na matriki TN, ponuja višjo kakovost, kot so jo imele te ma- trike v preteklosti). Napredek pa se opazi tudi pri ohišjih. Z leti so sestavni deli postali manjši, zaradi varčnejših procesorjev so lahko tudi hladilne rešitve manj zajetne, svoje je do- dala tudi odprava optičnih pogo- nov (torej bralnikov CD in DVD) ter nekaterih večjih vmesnikov. Tako so današnja ohišja tudi pri cenejših prenosnikih tanjša in lažja, manjši so tudi robovi oko- li zaslonov, hkrati je tudi sestava vsaj na otip kakovostnejša (sko- raj ni škripanja ali zvijanja ohi- šij). O življenjski dobi sicer težko pišemo, saj imamo prenosnike na preizkusu le kakih deset dni, a splošni vtis je pri vseh preizku- šenih modelih zelo dober. Zgradba Najbolj kakovostno sicer delu- jejo ohišja dražjih in tanjših mo- delov, kjer so v uporabi alumi- nij in razne kovinske zlitine. Naj- boljši občutek ponudi HP Elite- Book, takoj za petami sta mu ta- nek Asus VivoBook S14 in večji Leno- vo Yoga Creator 7. Glede na ceno ponuja zelo do- ber občutek kakovosti tudi Acer Swift 5 in pre- klopni HP Pavilion X360. Ta ponuja tečaje, s katerimi lahko postane tablica, enako de- luje tudi Lenovo IdeaPad Flex 5. Malenkost pod najboljšimi po  Asus X509JA-WB311T  Acer Aspire 5 A515-43-R37G  HP EliteBook 840 G7 10U60EA oktober 2020 35 PRENOSNI RAČUNALNIKI FOKUS X kakovosti so HP ProBook, Asus VivoBook 15 in Lenovo IdeaPad Creator 5. Podobno solidni so tudi vsi igričarski modeli – ti so seveda občutno debelejši, a vse- eno gre za zelo kakovostna ohiš- ja. V ta razred sicer spadajo Asus TUF Gaming A15, Acer Nitro 5 AN515 in oba HP Pavilion, torej 15- in 17-palčni model. Najslabši (najbolj plastičen) občutek med preizkušenimi prenosniki daje ohišje HP 15s- -eq1021nm, predvsem ima tudi najmanj prepričljivo in medlo tipkovnico – blizu mu je še Acer Aspire 3. Pri tipkovnicah gre si- cer za subjektivno oceno. Nam odgovarjajo tipkovnice z visoki- mi tipkami ter veliko hoda in tu se najbolje izkažejo vsi igričar- ski modeli. Tistim, ki jim bolj od- govarjajo nizke tipkovnice tan- kih prenosnikov, najlažje pripo- ročimo HP EliteBook, a so z izje- mo prej omenjenih dveh cenejših modelov (torej Acerja in HP) vse tipkovnice dobre. Vse pogostej- ša pa je tudi osvetlitev tipkovnice – več kot polovica preizkušenih prenosnikov to ponuja, kateri točno pa je zabeleženo v tabeli. O monitorjih smo že pisali v uvodu, v splošnem smo navdu- šeni nad stanjem pri prenosni- kih nižjega in srednjega razreda. Edini, ki tokrat ni uporabljal ma- trike IPS, je Asusov vstopni X509JA, a je tudi kakovost tega zaslona več kot do- volj dobra. Sicer so odsto- panja tudi pri matrikah IPS, a so vseeno vidni koti pri vseh dovolj dobri. Posebej velja po- hvaliti zaslone pri Lenovo Idea- Pad Creator 5 in Asus TUF Ga- ming, saj oba ponujata osveže- vanje 144 Hz. To je koristno res le pri igrah, a vseeno. Oba modela Lenovo Cre- ator sta v svojem razredu, kar se tiče moči osvetlitve, med preizkušenimi pa sta oba, ki pod- pirata uporabo v obliki tablic (torej HP Pavilion X360 in Leno- vo IdeaPad Flex 5), seveda tudi občutljiva na dotik. To sta tudi edina, ki uporabljata svetlečo prevleko, ostali imajo matirane zaslone. Pri vmesnikih in ostali opremi ni resnih presenečenj. Le najce- nejši Acer, model Aspire 3, nima vmesnika USB-C, sicer pa ima- jo vsi vsaj dva klasična vmesnika USB, večinoma tri, od tega vsaj dva s hitrostjo 3.0. Skoraj vsi po- nudijo vsaj en navaden vmesnik USB na obeh straneh, izjeme so le vstopni HP 15s-eq1021nm, Lenovo IdeaPad 5 in Lenovo Ide- aPad Flex 5. Enako sicer velja tudi za HP EliteBook 840 G7, a se vsaj malo oddolži z dodatnim vmesnikom USB-C (torej ima dva ta vmesnika, namesto ene- ga kot pri ostalih). HDMI je na vseh prenosnikih, drugega izho- da za grafiko ni. Klasični omre- žni vmesnik je pristen pri vseh igričarskih modelih in pri Leno- vo IdeaPad Creator 5, HP Pro- Book 450 G7 ter Acer Aspire 5, a priznavamo, da ga tudi sami vse manj pogrešamo. Koristen je sicer za spletne igre, kjer so po- membni odzivni časi, in za tiste, ki obdelujejo večje datoteke, de- nimo video posnetke, in jih pri tem shranjujejo na mrežne vire. No, pa tudi za administratorje, ki včasih iščemo težave v omrež- jih. Vsi imajo seveda vgraje- ne klasične možnosti brezžič- ne povezave, konkretno podpi- rajo omrežja do 802.11ac, ne- kateri pa tudi že novi standard 802.11ax. Po našem mnenju to sicer ni preveč pomembno, saj je takih omrežij za zdaj zelo malo, pa tudi razlik v primerjavi s prejšnjim standar- dom, kar se tiče hitrosti prenosa iz enega računalnika, skoraj ni (prednosti so bolj pri upravljanju omrežij pri prisotnosti več na- prav). Kar pogost je tudi bralnik pomnilniških kartic SD. Mogoče nas je presenetil le Lenovo Idea- Pad Creator 5, ki tega nima, če- prav je namenjen (kot pove ime) kreativnim uporabnikom, med katere štejemo tudi video- in fo- tografe. V uvodu smo že omenili, da se ohišja z leti manjšajo in po- stajajo lažja, tudi pri najcenejših a preizkusu se je sicer nabralo kar nekaj različnih prenosni- kov, a v spletnih trgovinah najdemo še nešteto kombinacij in alternativ. Določen model pogosto najdemo v različnih sesta- vah, denimo z večjo ali manjšo količino pomnilnika, drugim procesor- jem (pogosto nam proizvajalci ponudijo navzven enake modele s pro- cesorji Intela in AMD), drugim pogonom itd. Od tod tudi tiste številčno- -črkovne oznake na koncu imena prenosnika – s tem označujejo kon- kretno sestavo. Tako vedno radi podamo še neke splošne okvire, ki so po našem mne- nju priporočljivi. Pohvalno je, da so imeli vsi prenosniki na preizkusu vsaj 8 GB pomnilnika, kar je po našem mnenju danes dobra osnova. Zahtevni uporabniki lahko gredo tudi više, a za večino to ni potrebno, sploh če smo omejeni z razpoložljivimi sredstvi. Veseli nas, da pri pogonih ni več klasičnih vrtljivih HDD, so pa SSD še vedno razmeroma majhni. Za uporabnika, ki na prenosniku nima večje zbirke fotografij, videov ali iger, bo 256 GB načelno dovolj. Seveda bo 512 GB bolj udobno in se bo kvasneje zapolnilo. Prenosniki, ki pa po- nujajo več, so vsaj v tem trenutku še vedno opazno dražji. Pogoni SSD se sicer redno cenijo, a se to sprva opazi pri samostojno kupljenih po- gojih, pri računalnikih z že vgrajenimi pogoni pa moramo na poceni- tve še počakati. Pri procesorjih menimo, da bodo za povprečne uporabnike že Intelovi modeli Core i3 ali AMD Ryzen 3 dovolj zmogljivi za vsakdanje delo. Po- leg serije procesorja velja biti pozoren tudi na njegovo generacijo, saj se hitrostne razlike med generacijami kar hitro občutijo (sploh pri pre- skoku dveh generacij ali več). Zmogljivost procesorja je sicer običajno obratno sorazmerna z njegovo porabo energije. PRENOSNIKI Minimalne zahteve N s V zadnjih letih opažamo, da je pri marsikaterem domačem uporabniku telefon prevzel vlogo glavnega osebnega računalnika.  Acer Nitro 5 AN515-54-520S 36 oktober 2020 FOKUS PRENOSNI RAČUNALNIKIX modelih. Najbolj prenosen je to- krat Acerjev Swift 5, 14-palčni prenosnik debeline pol drugega centimetra in teže enega kilogra- ma. Primerljivo prenosen je še HP EliteBook 840. Prav tako gre za 14-palčni zaslon, a je malen- kost debelejši in težji. Na drugi strani so igričarski modeli. Jasno je največji in najtežji HP Pavilion 17, edini 17-palčni prenosnik na tokratnem preizkusu. Strojna oprema Iskreno priznamo, da na tem preizkusu ni bilo nobenih res počasnih prenosnikov. Na hitro- stnih preizkusih se je sicer naj- slabše odnesel Acerjev Aspire 3, to pa po zaslugi nenavadno sta- rega procesorja – njegov Intel Core i5-6300U je bil prvič pred- stavljen septembra leta 2015. Na drugi strani sta najzmogljivejša modela HP Pavilion 17 in Lenovo Yoga Creator 7. Oba uporabljata Intelov Core i7-10750H, Lenovo ob 16 GB pomnilnika, HP pa ob 8 GB. Rezultati hitrostnih preizku- sov so zbrani v grafikonu. Kot že rečeno, vsi preizkušeni prenosni- ki se dobro obnesejo, tudi razlik med modeli z Intelovimi proce- sorji in AMD praktično ni, je bolj vprašanje konkretnega proce- sorja, količine pomnilnika in hi- trosti pogona. V programu, ki ga uporabljamo za preizkus hitro- sti, je sicer zmogljivost procesor- ja pomembnejša kot količina po- mnilnika (vsaj ko smo pri pragu 8 GB, kjer so tokrat vsi preizku- šeni prenosniki). Drugi preizkus pa je bolj rele- vanten za ustvarjalce večpred- stavnih vsebin (obdelava foto- grafij, videa, zvoka), kjer ima od- ločilno vlogo grafična kartica. Novejši programi namreč s pri- dom koristijo grafične procesor- je za upodabljanje videa in učin- kov, za izvoz fotografij itd. Za na- vadno pisarniško rabo je torej pomemben predvsem prvi pre- izkus, za ustvarjanje omenjenih vsebin pa drugi. Seveda smo preverili tudi zmogljivost pri igrah, kjer so v jasni prednosti prenosniki z dis- kretnimi grafičnimi karticami. Najpopularnejša je tu Nvidia Ge- Force GTX 1650, odlična grafič- na kartica za igranje v ločljivo- sti FullHD. Mogoče velja ome- niti, da se s pravimi diskretnimi karticami modeli GeForce MX in AMD Radeon ne morejo kosati. Pri pogonih tokrat nimamo pripomb, saj smo dokončno za- pustili dobo vrtljivih HDD. Stan- dardni velikosti vgrajenih SSD sta 512 ali 256 GB. Tu gre bolj za osebno izbiro – za nekatere upo- rabnike bo vse premalo, dru- gi bi lahko shajali tudi z manjši- mi pogoni. Pri Acerjevem Nitro 5 se poudarja prosta reža M.2, kamor lahko vgradimo dodatni pogon, enako lahko storimo pri Acerjevem Aspire 5, le da je tam prostor za 2,5-palčni pogon. Ak umulator j i so na ža- lost področje, ki se že leta ne 0 300 600 900 1200 1500 530 537 569 569 720 820 839 859 899 925 1.000 1.099 1.142 1.239 1.259 1.400 1.400 1.468 Cena HP 15s-eq1021nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Aspire 3 A315-54K-5532 Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm Lenovo IdeaPad Flex 5 HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook 15 X512JP Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad 5 HP Pavilion 15-ec1052nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S HP Pavilion 17-cd1027nm HP EliteBook 840 G7 10U60EA Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Creator 5 Lenovo Yoga Creator 7 Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 7534 7399 7206 7077 6890 6765 6666 6607 6470 6426 6313 6080 6036 5922 5807 5512 5434 4514 Hitrost v poslovnih programih (PCMark 10) HP Pavilion 17-cd1027nm Lenovo Yoga Creator 7 Lenovo IdeaPad Creator 5 Asus VivoBook 15 X512JP Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Flex 5 Asus VivoBook S14 M433IA Acer Nitro 5 AN515-54-520S HP Pavilion 15-ec1052nm HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP EliteBook 840 G7 10U60EA Lenovo IdeaPad 5 HP Pavilion X360 14-dw0008nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G HP 15s-eq1021nm Asus X509JA-WB311T Acer Aspire 3 A315-54K-5532 EUR 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 3968 3888 3744 3557 3305 2318 1290 1149 1046 989 926 806 632 469 457 432 425 398 3DMark Time Spy standard Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Creator 5 HP Pavilion 17-cd1027nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo Yoga Creator 7 HP Pavilion 15-ec1052nm Asus VivoBook 15 X512JP HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook S14 M433IA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Lenovo IdeaPad Flex 5 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Lenovo IdeaPad 5 HP 15s-eq1021nm Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm HP EliteBook 840 G7 10U60EA Acer Aspire 3 A315-54K-5532 točk (več je bolje) 0 2 4 6 8 10 10 9 9 9 9 9 9 8 8 7 7 7 7 7 6 6 6 6 Zgradba in oprema Lenovo IdeaPad Creator 5 Acer Nitro 5 AN515-54-520S Asus TUF Gaming A15 FA506II HP EliteBook 840 G7 10U60EA HP Pavilion 15-ec1052nm HP Pavilion 17-cd1027nm Lenovo Yoga Creator 7 Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP Pavilion X360 14-dw0008nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G Asus VivoBook 15 X512JP Asus VivoBook S14 M433IA HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Lenovo IdeaPad Flex 5 Asus X509JA-WB311T Lenovo IdeaPad 5 Acer Aspire 3 A315-54K-5532 HP 15s-eq1021nm ocena (več je bolje) 0 2 4 6 8 10 10 9 9 9 8 8 7 7 7 7 6 6 6 5 5 5 5 4 Velikost in masa Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad 5 HP EliteBook 840 G7 10U60EA Lenovo IdeaPad Flex 5 HP Pavilion X360 14-dw0008nm Asus VivoBook 15 X512JP HP 15s-eq1021nm Lenovo Yoga Creator 7 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Aspire 3 A315-54K-5532 HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus X509JA-WB311T HP Pavilion 15-ec1052nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo IdeaPad Creator 5 Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm ocena (več je bolje) točk (več je bolje) 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 5878 5417 4965 4623 4226 4167 3997 3973 3424 3420 3221 2948 2641 2594 2584 2521 2367 2178 Hitrost v grafičnih in video programih (PCMark 10) Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm HP Pavilion 15-ec1052nm Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad Flex 5 Lenovo IdeaPad Creator 5 Lenovo IdeaPad 5 Lenovo Yoga Creator 7 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Nitro 5 AN515-54-520S Asus VivoBook 15 X512JP HP EliteBook 840 G7 10U60EA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm HP 15s-eq1021nm Acer Aspire 3 A315-54K-5532 točk (več je bolje) 0 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 06:27 04:40 04:28 03:57 03:56 03:56 03:52 03:50 03:47 03:32 03:15 03:02 02:52 02:50 02:44 02:40 02:31 02:22 Trajanje delovanja (MobileMark) HP EliteBook 840 G7 10U60EA HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook S14 M433IA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo IdeaPad Flex 5 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Lenovo Yoga Creator 7 HP 15s-eq1021nm HP Pavilion 15-ec1052nm HP Pavilion X360 14-dw0008nm Asus VivoBook 15 X512JP Lenovo IdeaPad 5 Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm Asus X509JA-WB311T Lenovo IdeaPad Creator 5 Acer Aspire 3 A315-54K-5532 ur:minut  USB-C se končno le uveljavlja, žal pa bolj na strani računalnikov kot na strani periferije. oktober 2020 37 PRENOSNI RAČUNALNIKI FOKUS X spreminja. No, nekaj izboljšav vendarle je, a gre to bolj na ra- čun vse bolj varčne strojne opre- me in bolj agresivnega varčeva- nja operacijskega sistema kot pa za napredek pri izdelavi aku- mulatorjev. Najmanj časa se- veda zdržijo zmogljivi igričar- ski prenosniki z diskretnimi gra- fičnimi karticami, ostali pa se gibljejo nekje od treh do štirih urah vzdržljivosti pri povpreč- nem delu. Edina resna izjema je HP Eli- teBook 840, ki je zmogel kar pol sedmo uro. Nekaj k temu sicer pripomore tudi nekoliko varčnejši procesor. Enak pre- nosnik je na voljo tudi z zmo- gljivejšimi procesorji, a vseeno bo to odlična izbira za res mo- bilno delo. Velja pa tudi omeni- ti razpon med nezahtevnim in zahtevnim delom, kjer je lahko faktor tudi ena proti deset. To- rej bo lahko prenosnik pri polni obremenitvi, priklopljenih brez- žičnih povezavah (WiFi, blueto- oth) in z zaslonom, nastavlje- nim na največjo svetlost, zdržal komaj kako uro. Isti prenosnik pa bo ob zelo temnem zaslo- nu, z izklopljenimi brezžičnimi povezavami in ob zelo majhni obremenitvi, denimo ob ogle- du filma ali poslušanju glas- be, brez težav zdržal deset ur in več. Svoje doda tudi določe- na programska oprema, recimo ne ravno optimiziran protiviru- sni program, ali celo slabo nare- jena spletna stran, ki v ozadju po nepotrebnem porablja pro- cesorsko moč.  0 300 600 900 1200 1500 530 537 569 569 720 820 839 859 899 925 1.000 1.099 1.142 1.239 1.259 1.400 1.400 1.468 Cena HP 15s-eq1021nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Aspire 3 A315-54K-5532 Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm Lenovo IdeaPad Flex 5 HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook 15 X512JP Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad 5 HP Pavilion 15-ec1052nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S HP Pavilion 17-cd1027nm HP EliteBook 840 G7 10U60EA Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Creator 5 Lenovo Yoga Creator 7 Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 7534 7399 7206 7077 6890 6765 6666 6607 6470 6426 6313 6080 6036 5922 5807 5512 5434 4514 Hitrost v poslovnih programih (PCMark 10) HP Pavilion 17-cd1027nm Lenovo Yoga Creator 7 Lenovo IdeaPad Creator 5 Asus VivoBook 15 X512JP Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Flex 5 Asus VivoBook S14 M433IA Acer Nitro 5 AN515-54-520S HP Pavilion 15-ec1052nm HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP EliteBook 840 G7 10U60EA Lenovo IdeaPad 5 HP Pavilion X360 14-dw0008nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G HP 15s-eq1021nm Asus X509JA-WB311T Acer Aspire 3 A315-54K-5532 EUR 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 3968 3888 3744 3557 3305 2318 1290 1149 1046 989 926 806 632 469 457 432 425 398 3DMark Time Spy standard Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Creator 5 HP Pavilion 17-cd1027nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo Yoga Creator 7 HP Pavilion 15-ec1052nm Asus VivoBook 15 X512JP HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook S14 M433IA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Lenovo IdeaPad Flex 5 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Lenovo IdeaPad 5 HP 15s-eq1021nm Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm HP EliteBook 840 G7 10U60EA Acer Aspire 3 A315-54K-5532 točk (več je bolje) 0 2 4 6 8 10 10 9 9 9 9 9 9 8 8 7 7 7 7 7 6 6 6 6 Zgradba in oprema Lenovo IdeaPad Creator 5 Acer Nitro 5 AN515-54-520S Asus TUF Gaming A15 FA506II HP EliteBook 840 G7 10U60EA HP Pavilion 15-ec1052nm HP Pavilion 17-cd1027nm Lenovo Yoga Creator 7 Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP Pavilion X360 14-dw0008nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G Asus VivoBook 15 X512JP Asus VivoBook S14 M433IA HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Lenovo IdeaPad Flex 5 Asus X509JA-WB311T Lenovo IdeaPad 5 Acer Aspire 3 A315-54K-5532 HP 15s-eq1021nm ocena (več je bolje) 0 2 4 6 8 10 10 9 9 9 8 8 7 7 7 7 6 6 6 5 5 5 5 4 Velikost in masa Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad 5 HP EliteBook 840 G7 10U60EA Lenovo IdeaPad Flex 5 HP Pavilion X360 14-dw0008nm Asus VivoBook 15 X512JP HP 15s-eq1021nm Lenovo Yoga Creator 7 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Aspire 3 A315-54K-5532 HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus X509JA-WB311T HP Pavilion 15-ec1052nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo IdeaPad Creator 5 Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm ocena (več je bolje) točk (več je bolje) 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 5878 5417 4965 4623 4226 4167 3997 3973 3424 3420 3221 2948 2641 2594 2584 2521 2367 2178 Hitrost v grafičnih in video programih (PCMark 10) Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm HP Pavilion 15-ec1052nm Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad Flex 5 Lenovo IdeaPad Creator 5 Lenovo IdeaPad 5 Lenovo Yoga Creator 7 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Nitro 5 AN515-54-520S Asus VivoBook 15 X512JP HP EliteBook 840 G7 10U60EA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm HP 15s-eq1021nm Acer Aspire 3 A315-54K-5532 točk (več je bolje) 0 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 06:27 04:40 04:28 03:57 03:56 03:56 03:52 03:50 03:47 03:32 03:15 03:02 02:52 02:50 02:44 02:40 02:31 02:22 Trajanje delovanja (MobileMark) HP EliteBook 840 G7 10U60EA HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook S14 M433IA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo IdeaPad Flex 5 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Lenovo Yoga Creator 7 HP 15s-eq1021nm HP Pavilion 15-ec1052nm HP Pavilion X360 14-dw0008nm Asus VivoBook 15 X512JP Lenovo IdeaPad 5 Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm Asus X509JA-WB311T Lenovo IdeaPad Creator 5 Acer Aspire 3 A315-54K-5532 ur:minut 0 300 600 900 1200 1500 530 537 569 569 720 820 839 859 899 925 1.000 1.099 1.142 1.239 1.259 1.400 1.400 1.468 Cena HP 15s-eq1021nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Aspire 3 A315-54K-5532 Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm Lenovo IdeaPad Flex 5 HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook 15 X512JP Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad 5 HP Pavilion 15-ec1052nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S HP Pavilion 17-cd1027nm HP EliteBook 840 G7 10U60EA Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Creator 5 Lenovo Yoga Creator 7 Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 7534 7399 7206 7077 6890 6765 6666 6607 6470 6426 6313 6080 6036 5922 5807 5512 5434 4514 Hitrost v poslovnih programih (PCMark 10) HP avilion 17-cd1027nm Lenovo Yoga Creator 7 Lenovo IdeaPad Creator 5 Asus VivoBook 15 X512JP Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Flex 5 Asus VivoBook S14 M433IA Acer Nitro 5 AN515-54-520S HP Pavilion 15-ec1052nm HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP EliteBook 840 G7 10U60EA Lenovo IdeaPad 5 HP Pavilion X360 14-dw0008nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G HP 15s-eq1021nm Asus X509JA-WB311T Acer Aspire 3 A315-54K-5532 EUR 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 3968 3888 3744 3557 3305 2318 1290 1149 1046 989 926 806 632 469 457 432 425 398 3DMark Time Spy standard Asus TUF Gaming A15 FA506II Lenovo IdeaPad Creator 5 HP Pavilion 17-cd1027nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo Yoga Creator 7 HP Pavilion 15-ec1052nm Asus VivoBook 15 X512JP HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook S14 M433IA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Lenovo IdeaPad Flex 5 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Lenovo IdeaPad 5 HP 15s-eq1021nm Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm HP EliteBook 840 G7 10U60EA Acer Aspire 3 A315-54K-5532 točk (več je bolje) 0 2 4 6 8 10 10 9 9 9 9 9 9 8 8 7 7 7 7 7 6 6 6 6 Zgradba in oprema Lenovo IdeaPad Creator 5 Acer Nitro 5 AN515-54-520S Asus TUF Gaming A15 FA506II HP EliteBook 840 G7 10U60EA HP Pavilion 15-ec1052nm HP Pavilion 17-cd1027nm Lenovo Yoga Creator 7 Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP Pavilion X360 14-dw0008nm Acer Aspire 5 A515-43-R37G Asus VivoBook 15 X512JP Asus VivoBook S14 M433IA HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Lenovo IdeaPad Flex 5 Asus X509JA-WB311T Lenovo IdeaPad 5 Acer Aspire 3 A315-54K-5532 HP 15s-eq1021nm ocena (več je bolje) 0 2 4 6 8 10 10 9 9 9 8 8 7 7 7 7 6 6 6 5 5 5 5 4 Velikost in masa Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Asus VivoBook S14 M433IA Lenovo IdeaPad 5 HP EliteBook 840 G7 10U60EA Lenovo IdeaPad Flex 5 HP Pavilion X360 14-dw0008nm Asus VivoBook 15 X512JP HP 15s-eq1021nm Lenovo Yoga Creator 7 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Aspire 3 A315-54K-5532 HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus X509JA-WB311T HP Pavilion 15-ec1052nm Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo IdeaPad Creator 5 Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm ocena (več je bolje) točk (več je bolje) 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 5878 5417 4965 4623 4226 4167 3997 3973 3424 3420 3221 2948 2641 2594 2584 2521 2367 2178 Hitrost v grafičnih in video programih (PCMark 10) Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm HP Pavilion 15-ec1052nm Asus VivoBook S14 M433IA Le ovo IdeaPad Flex 5 Lenovo IdeaPad Creator 5 Lenovo IdeaPad 5 Lenovo Yoga Creator 7 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Nitro 5 AN515-54-520S Asus VivoBook 15 X512JP HP EliteBook 840 G7 10U60EA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus X509JA-WB311T HP Pavilion X360 14-dw0008nm HP 15s-eq1021nm Acer Aspire 3 A315-54K-5532 točk (več je bolje) 0 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 06:27 04:40 04:28 03:57 03:56 03:56 03:52 03:50 03:47 03:32 03:15 03:02 02:52 02:50 02:44 02:40 02:31 02:22 Trajanje delovanja (MobileMark) HP EliteBook 840 G7 10U60EA HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Asus VivoBook S14 M433IA Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Acer Nitro 5 AN515-54-520S Lenovo IdeaPad Flex 5 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Lenovo Yoga Creator 7 HP 15s-eq1021nm HP Pavilion 15-ec1052nm HP Pavilion X360 14-dw0008nm Asus VivoBook 15 X512JP Lenovo IdeaPad 5 Asus TUF Gaming A15 FA506II HP Pavilion 17-cd1027nm Asus X509JA-WB311T Lenovo IdeaPad Creator 5 Acer Aspire 3 A315-54K-5532 ur:minut  Osvetlitev tipkovnice je vse pogostejša, kar je nedvomno koristno. Običajno imamo na voljo dve stopnji osvetlitve, ob neuporabi pa se osvetlitev samodejno izključi. 38 oktober 2020 FOKUS PRENOSNI RAČUNALNIKIX Acer Aspire 3 A315-54K-5532 Acer Aspire 5 A515-43-R37G Acer Nitro 5 AN515-54-520S Acer Swift 5 SF514-54GT-74ZH Asus TUF Gaming A15 FA506II Asus VivoBook 15 X512JP procesor Intel Core i5-6300U AMD Ryzen 5 3500U Intel Core i5-9300H Intel Core i7-1065G7 AMD Ryzen 7 4800H Intel Core i5-1035G1 pomnilnik (GB) 8 16 16 16 16 8 zmogljivost diska (GB) 256 512 512 512 512 512 grafika Indel HD 520 AMD Radeon Vega 8 Nvidia GeForce GTX 1650 + Intel UHD 630 Nvidia GeForce MX250 Nvidia GeForce GTX 1650Ti Nvidia GeForce MX330 grafični pomnilnik skupni skupni 4 GB 2 GB 4 GB 2 GB diagonala zaslona (palcev) 15,6 15,6 15,6 14 15,6 15,6 ločljivost zaslona (pik) 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, svetleč, IPS, občutljiv na dotik 1920 × 1080, nesvetleč, IPS, 144 Hz 1920 × 1080, nesvetleč, IPS vmesniki 2 × USB 3, USB 2.0, zvočna, HDMI, omrežni 2 × USB 3, USB-C, USB 2.0, zvočna, HDMI, omrežni 2 × USB 3, USB-C, USB 2.0, zvočna, omrežni, HDMI 2 × USB 3, USB-c, zvočna, HDMI 2 × USB 3, USB 2.0, USB-C, zvočna, HDMI, omrežni 2 × USB 2, USB 3, 1x USB-C, zvočna, HDMI WLAN in bluetooth 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ax, bluetooth 5 802.11 ax, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 dodatna oprema spletna kamera spletna kamera, osvetljena tipkovnica spletna kamera, osvetljena tipkovnica spletna kamera, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik microSD, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik microSD operacijski sistem Windows 10 Home Linux (samo prebujanje) Windows 10 Home Windows 10 Pro Windows 10 Home Windows 10 Home mere (cm) 36,3 × 24,8 × 2 36,3 × 25,1 × 1,8 36,3 × 25,5 × 2,6 31,9 × 21,1 × 1,5 35,9 × 25,6 × 2,5 35,7 × 23 × 2 masa (kg) 1,9 1,9 2,2 1 2,3 1,6 cena (EUR) 569 EUR 537 EUR 1.099 EUR 1.468 EUR 1.259 EUR 859 EUR prodaja www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si eprav gre za večji, skupni preizkus prenosnikov, name- njenih domačim uporabni- kom, pa bomo na koncu vseeno poda- li priporočila za tri ločene segmente. Enostavno so preizkušeni prenosniki preveč različni in namenjeni tako raz- ličnim tipom rabe, da bi jih bilo nesmi- selno primerjati. V prvi skupini imamo »navadne« domače prenosnike, torej tiste, ki po- krivajo potrebe večine domačih upo- rabnikov brez specifičnih potreb ali želja. Tu si je največjo pohvalo prislu- žil Acerjev Aspire 5. Njegova najve- čja prednost je nizka cena, saj velja le dobrih 500 evrov, za ta denar pa dobi- mo povsem zmogljiv prenosnik z veli- ko pomnilnika (16 GB) in razmeroma velikim pogonom SSD (512 GB). Nje- gova največja slabost je dejstvo, da je pri tej ceni brez uporabnega ope- racijskega sistema. Najboljša alterna- tiva za nekoga, ki išče poceni preno- snik in bi želel nameščen sistem, pa je Asusov X509JA-WB311T. Ta je si- cer malenkost manj zmogljiv, a vsee- no ponuja vse, kar bi lahko potrebova- li, hkrati ima že nameščene tudi Windows 10 Home. Domačim uporabnikom, ki bi si že- leli nekaj več, lahko omenimo še HP ProBook 450 G7. Ta prinese lep- še in bolj premijsko ohišje, malenkost zmogljivejšo grafično kartico, največja prednost pa bo zmogljivejša vzdržlji- vost akumulatorja. Za nekoga, ki išče nekaj res zmogljivega, a si ne želi igri- čarskega modela, pa omenimo še Le- novo Yoga Creator 7. Gre za ene- ga najzmogljivejših prenosnikov na preizkusu, ob nezahtevnem delu pa tudi enega izmed tišjih. Naslednji segment so prenosniki, ki že spominjajo na poslovne modele, predvsem s tanjšimi in z lažjimi ohiš- ji. Ti ponujajo bolj kakovostne mate- riale in dodelan videz ob solidni zmo- gljivosti in varčnem delovanju. Pred desetletjem in več se je ta segment vzpostavil kot samostojni razred t. i. ultrabookov, v zadnjih letih pa se je vse skupaj razširilo po celotni cenov- ni in zmogljivostni lestvici, hkrati pa so tudi navadni prenosniki vse tanj- ši in lažji. V tem segmentu se je po našem mnenju naj- bolje izkazal HP Elite- Book 840 G7. Gre za res lep prenosnik s tankim ko- vinskim ohišjem, njegova naj- večja prednost pa je varčno delova- nje, zaradi katerega je več kot prime- ren tudi za mobilno delo. Gre za že bolj poslovni model, ki ima tudi bral- nik prstnih odtisov in podatkovnih kartic (Smart card). Cenejša alternati- va je Asus VivoBook S14, ki je celo nekoliko zmogljivejši in tanjši, a bomo pri njem hitreje iskali priklop za elek- triko – je pa nekaj sto evrov cenejši. Popolno nasprotje pa so prenosni- ki, namenjeni zahtevnim igralcem iger. Teh je v zadnjih letih vse več. Tako kot vsi segmenti prenosnikov so tudi ti postali malenkost tanjši in laž- ji – čeprav so še vedno med najdebe- lejšimi in najtežjimi. Glavna poseb- nost teh modelov je seveda diskre- tna grafična kartica, pogosto pa tudi bolj agresivno oblikovanje z barvnimi detajli, včasih tudi z barvno osvetlja- vo tipkovnic. Za igre sicer še najbolj priporočamo nakup namiznega ra- čunalnika, ki v primerjavi s prenosni- kom ponuja več zmogljivosti, pred- vsem pa boljše naknadne možnosti nadgradnje, a se zavedamo, da je na- kup prenosnika bolj enostaven, po- gosto pa zaradi prostorske stiske in zahtevane mobilnosti tudi edina re- sna izbira. Za igre nas je tokrat najbolj prepri- čal Acerjev Nitro 5 AN545. Ponuja odlično razmerje med dovolj doseglji- vo ceno in dobro zmogljivostjo, tako grafične kartice kot procesorja in koli- čine pomnilnika. Kot prednost štejemo tudi možnost vgradnje dodatnega po- gona M.2, kar je ob velikosti nekate- rih novih iger izredno uporabno. Hkra- ti je tudi eden izmed redkih, ki že pod- pira tudi brezžični standard 802.11ax. Za nekaj več denarja pa je soli- dna alternativa tudi Asus TUF Ga- ming A15. Ta je v primerjavi z ome- njenim Acerjevim modelom še malen- kost zmogljivejši (tako pri grafični kar- tici kot pri procesorju), dodatna pred- nost pa je tudi zaslon z osveževalno frekvenco 144 Hz. Uporabnost tega je sicer odvisna od iger, ki jih igramo – pri igrah s hitro akcijo, denimo strel- skih ali dirkalnih, bo to zelo koristno, pri strategijah ali simulacijah letenja pa višje frekvence sploh ne bomo po- grešali niti opazili. Zlati monitor Č oktober 2020 39 PRENOSNI RAČUNALNIKI FOKUS X Asus VivoBook S14 M433IA Asus X509JA-WB311T HP 15s-eq1021nm HP EliteBook 840 G7 10U60EA HP Pavilion 15-ec1052nm HP Pavilion 17-cd1027nm procesor AMD Ryzen 7 4700U Intel Core i3-1005G1 AMD Ryzen 3 3250U Intel Core i5-10210U AMD Ryzen 5-4600H Intel Core i7-10750H pomnilnik (GB) 8 8 8 8 16 8 zmogljivost diska (GB) 512 256 256 256 256 512 grafika AMD Radeon Intel UHD AMD Radeon R3 Intel UHD Nvidia GeForce GTX 1050 Nvidia GeForce GTX 1650 grafični pomnilnik skupni skupni skupni skupni 3 GB 4GB diagonala zaslona (palcev) 14 15,6 15,6 14 15,6 17,3 ločljivost zaslona (pik) 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, TN 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, IPS vmesniki 2 × USB 2, USB 3, USB-C, zvočna, HDMI 2 × USB 2, USB 3, USB-C, zvočna, HDMI 2 × USB 3, USB-C, zvočna, HDMI 2 × USB 3, 2 × USB-C, zvočna, HDMI USB 3, USB 2.0, USB-C, zvočna, omrežni, HDMI 3 × USB 3, USB-C, zvočna, omrežni, HDMI WLAN in bluetooth 802.11 ax, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ax, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ax, bluetooth 5 dodatna oprema spletna kamera, bralnik microSD, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik microSD, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik SD spletna kamera, smartcard bralnik, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik SD spletna kamera, bralnik SD operacijski sistem Windows 10 Home Windows 10 Home Windows 10 Home 'S' mode Windows 10 Pro Windows 10 Home Brez (FreeDOS) mere (cm) 32,4 × 21,3 × 1,6 36 × 23,5 × 2,3 35,85 × 24,2 × 1,8 32,4 × 21,5 × 1,9 36 × 25,7 × 2,4 40,5 × 28,2 × 2,5 masa (kg) 1,4 1,9 1,7 1,3 2 2,8 cena (EUR) 899 EUR 569 EUR 530 EUR 1.239 EUR 1.000 EUR 1.142 EUR prodaja www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si www.also.si HP Pavilion X360 14-dw0008nm HP ProBook 450 G7 - 3C196EA Lenovo IdeaPad 5 Lenovo IdeaPad Creator 5 Lenovo IdeaPad Flex 5 Lenovo Yoga Creator 7 procesor Intel Core i3-1005G1 Intel Core i5-10210U Intel Core i5-1135G7 Intel Core i7-10750H AMD Ryzen 5 4500U Intel Core i7-10750H pomnilnik (GB) 8 8 8 16 8 16 zmogljivost diska (GB) 256 512 512 512 256 1024 grafika Intel UHD Nvidia GeForce MX 250 Intel Irix Xe Nvidia GeForce GTX 1650 Ti + Intel UHD AMD RX Vega 6 Nvidia GeForce GTX 1650 + Intel UHD grafični pomnilnik skupni 2 GB 4 GB skupni 4 GB diagonala zaslona (palcev) 14 15,6 14 15,6 14 15,6 ločljivost zaslona (pik) 1920 × 1080, svetleč, IPS, občutljiv na dotik 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, IPS 1920 × 1080, nesvetleč, IPS, 144 Hz 1920 × 1080, svetleč, IPS, občutljiv na dotik 1920 × 1080, svetleč, IPS vmesniki 2 × USB 3, USB-C, zvočna, HDMI 2 × USB 3, USB 2.0, USB-C, zvočna, omrežni, HDMI 2 × USB 3, USB-C, zvočna, HDMI 2 × USB 3, USB-C, zvočna, HDMI, omrežni 2 × USB 3, USB-C, zvočna, HDMI 2 × USB 3, USB-C, zvočna, HDMI WLAN in bluetooth 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ax, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ac, bluetooth 5 802.11 ax, bluetooth 5 dodatna oprema spletna kamera, bralnik sd, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik SD, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik kartic SD, osvetljena tipkovnica spletna kamera, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik kartic SD, osvetljena tipkovnica spletna kamera, bralnik kartic SD, osvetljena tipkovnica operacijski sistem Windows 10 S Windows 10 Home Windows 10 Pro Windows 10 Pro Windows 10 Home Windows 10 Home mere (cm) 32,4 × 22,5 × 1,8 36,5 × 25,7 × 1,9 32,1 × 21,2 × 1,7 35,9 × 24,9 × 2,5 32,2 × 21,7 × 2,1 35,5 × 23 × 1,8 masa (kg) 1,6 2 1,4 2,2 1,5 1,8 cena (EUR) 720 EUR 839 EUR 925 EUR 1.400 EUR 820 EUR 1.400 EUR prodaja www.also.si www.also.si www.also.si, www. alterna.si, www. mikropis.si www.also.si, www. alterna.si, www. mikropis.si www.also.si, www. alterna.si, www. mikropis.si www.also.si, www. alterna.si, www. mikropis.si 40 oktober 2020 X FOKUS PRENOSNIKI APPLE Macbook Air Retina 13 (2020) Najbolj prenosljivi prenosnik v ponudbi podjetja z logotipom ugriznjenega jabolka je Macbook Air, ki v različici leta 2020 zaslu- ži naziv dobrega nakupa. Apple je lanski model temeljito izbolj- šal in se z novim Airom pribli- žal cenovno primerljivim preno- snikom z operacijskim sistemom Windows. Zadnje je bila do zdaj namreč ena večjih zamer. Sicer eleganten in kakovostno izdelan prenosnik je bil strojno zelo pod- hranjen ter za nameček v najce- nejši obliki s piškavo odmerje- nim diskovnim prostorom. Le- tnik 2020 ima dvakrat večji disk SSD (od 256 GB naprej) in Inte- lov procesor desete generacije. Najnovejši Macbo- ok Air ima marsikaj, kar krasi večjega bra- ta, model Mackbook Pro. Air z Retina zaslo- nom, ločljivostjo 2.560 x 1.600, osvetlitvijo LED, matriko IPD in s tehnologi- jo TrueTone za toplejše bar- ve ima enako in zelo odziv- no sledilno ploščico, novo, iz- boljšano tipkovnico Magic Ke- yboard ter presenetljivo glasne zvočnike, hkrati pa visoko ka- kovost ponuja za precej manj denarja. Prenosnik je name- njen uporabnikom z nekoliko nižjim proračunom oziroma ti- stim, za katere je običajen pre- nosnik prevelik za prenašanje, a vseeno potrebujejo zmogljivej- ši stroj od tablice iPad. V primer- javi z dražjim profesionalnim prenosnikom mu poleg malce slabšega zaslona dejansko manj- kajo le dodatni vhodi USB-C, ve- čja baterija in vrstica, občutljiva na dotik, Touch Bar. Razen tipkovnice z bolj od- zivnimi tipkami je letošnji mo- del oblikovno enak lanskemu, le malce debelejši (30,41 x 21,24 x 1,61 cm) in težji (1,29 kg) je. Kljub tankosti in zato šibkejši ba- teriji je računalnikova dolgoži- vost dobra. Apple zagotavlja 11 ur neprekinjenega dela, kar pa je seveda odvisno od narave na- log, ki jih prenosniku naložimo. V praksi lahko, na primer, pred- vajamo video posnetek visoke ločljivosti 1.080p slabih osem ur, nakar moramo računalnik pri- ključiti na napajanje. Macbook Air ima tudi bralnik prstnih od- tisov, ki ga nastavimo ob prvem zagonu računalnika in se kasne- je izkaže za hitro ter natančno prepoznavanje pristnosti pri pri- javi v sistem, plačevanju in dru- gem. Macbook Air Retina 13 letnik 2020 je ne glede na konfigura- cijo opremljen z grafično kartico Intel Iris Plus Graphics ter dvema vhodoma USB-C/Thunderbolt 3, ki sta namenjena polnjenju raču- nalnika in priklopu dodatnih na- prav. Skoraj obvezna dodatna oprema je razširitvena naprava, ki izbrani vhod razširi na bral- nik kartic SD, ključkov USB-A in podobno. Običajni barvni (beri: sivo črni) paleti je dodana zla- ta, ki poleg tanjšega ohišja pre- nosnik še dodatno loči od druge Applove ponudbe. Med šibkejše člene prenosnika uvrščamo sple- tno kamero, ki še vedno ostaja pri dokaj skromnih 720p, čeprav so tekmeci že zdavnaj presedlali (vsaj) stopničko više, kar se ka- kovosti zajema tiče. Kot je pri Applu v navadi, je prenosnik Macbook Air mogo- če dobiti v različnih variantah. Osnovni model ima procesor In- tel Core i3 in 8 GB pomnilnika RAM, kar zadostuje za običajna računalniška opravila, vendar se kljub temu izplača seči malo globlje v denarnico in Airu pri- voščiti procesor Intel Core i5 ter dvojno dozo pomnilnika RAM. Prenosnik bo deloval neprimer- no bolje in dlje časa zadosto- val potrebam kupca. Še en do- ber nasvet se dotika podatkovne shrambe. Ker je disk kasneje tež- ko širiti, velja o njegovi velikosti (in velikosti proračuna) razmisli- ti pred nakupom. Macbook Pro 16 Zahtevnejšim uporabnikom lahkotni Air ne bo zadostoval, zato nadaljujemo z najboljšim prenosnikom, ki so ga v Cuper- tinu izdelali že lani in z njim poželi same po- hvale. Apple je pri snovanju 16-palčne- ga prenosnika resnič- no prisluhnil uporabni- kom in računalnik izbolj- šal skorajda na vseh rav- neh. Kot prvi je bil deležen nove tipkovnice s tipkami Scissor, namesto problema- tičnih Butterfly, tipke Escape ter večjega hodu ob pritisku na posamezno tipko, kar pripo- more k bistveno boljšemu ob- čutku med tipkanjem. Še več izboljšav Macbook Pro 16 skri- va pod pokrovom. Tu so Inte- lov procesor devete generacije i7 ali i9 s šestimi ali z osmimi jedri, grafična kartica 7nm se- rije AMD Radeon Pro 5000M, do 64 GB pomnilnika RAM ter 8 TB prostora na diskih SSD. Macbook Pro 16 se po zuna- njosti skorajda ne razlikuje od Kateri Applov prenosnik? Izbira Applovega prenosnika je odvisna od navezano- sti na operacijski sistem Windows. Če smo na slednje- ga službeno ali osebno navezani, je na trgu za isto ceno na voljo precej celo bolje opremljenih, dovrše- no oblikovanih in na sploh kakovostnih prenosnikov drugih proizvajalcev. V nasprotnem primeru, ko nas nič ne omejuje pri želji za optimalno navezo program- ske in strojne opreme, pa boljšega trenutka za nakup prenosnega računalnika z logotipom ugriznjenega ja- bolka kot zdaj še ni bilo. Boris Šavc  Za splošno rabo, tanjšo denarnico in uporabnika na poti je najboljša izbira prenosnik Macbook Air 13 (2020). Kot smo povedali že poleti… V poletni številki Monitorja smo dodobra prevetrili ponudbo prenosnih računalnikov, ki pri- hajajo iz Applovih krogov. Stanje danes ni nič drugačno (z izjemo cen), zato smo za tiste, ki jih pre- nosniki z Windows ne zanimajo, pripravili ponatis. oktober 2020 41 XPRENOSNIKI APPLE FOKUS svojega 15-palčnega bratranca, kar je svojevrsten dosežek obli- kovalcev iz Cupertina. Dimen- zije prenosnika so 1,62 x 35,79 x 24,59 cm, kar je zelo blizu vi- šini, širini in debelini Macboo- ka z manjšim zaslonom. Čarov- nija je Applu uspela s tanjšanjem roba okoli fantastičnega zaslo- na Retina (beri: LCD) ločljivosti 3.072 x 1.920. Prav zato je pre- nosnik videti sodobno. Čeprav ima 16-palčnež štiri vhode za priklop dodatnih naprav in pol- njenje, so žal vsi tipa Thunder- bolt 3/USB-C. Družbo jim še ve- dno dela običajen priklop za slu- šalke. Odzivnost sistema in poga- njanje zahtevnejših opravil sta neprekosljiva, sploh v prime- ru dražjih modelov prenosni- ka Macbook Pro 16. Kljub temu da ob nalaganju aplikacij niti ne trzne, se računalnik ne pregre- va in je običajno zelo tiho. Ra- zen ko vključimo šest vgrajenih zvočnikov z basi Force Feedback, ki proizvedejo čist in nepopačen glasen zvok za božanje sleher- nega, še tako zahtevnega uše- sa. Računska in strojna moč zah- tevata svoj davek, zato večji ba- teriji navkljub iz Macbooka Pro 16 iztisnemo kvečjemu uro več delovanja kot iz manjših Applo- vih modelov. Video posnetek se v kakovosti 1.080p na polovični svetlosti neprekinjeno predvaja dobrih 11 ur. Če nam proračun dopušča nakup 16-palč- ne zveri, si jo brez sla- be vesti privoščimo. Do- bili bomo najboljše, kar Apple ponuja. Edini, ki bi jim tovrsten nakup odsve- tovali, so večni popotniki oziroma mobilni pisarniški delavci, ki jim privoščimo laž- je prenosljiv, manj kot 2 kg te- žek računalnik. Macbook Pro 13 (2020) Uporabnikom, ki jim Macbo- ok Air ni dovolj, Macbook Pro 16 pa ima zanje vsega preveč, je namenjen manjši Applov profe- sionalec. Z možnostjo Intelove- ga procesorja desete, Ice Lake generacije, z več pomnilnika RAM, dvojno dozo podatkovne shrambe in s prenovljeno tip- kovnico predstavlja manjši Ma- cbook Pro zelo dober nakup. Ima strojno moč, ukazno vrsti- co Touch Bar in dolgoživo bate- rijo, medtem ko ohrani atletsko postavo in težo. Macbook Pro 13 ima mesto med šibkejšim Airom ter težakom v podobi 16-palčne- ga Proja. Lahko bi rekli, da po- vzame najboljše lastnosti obeh svetov. Žal ni vse rožnato. Osnovni model poganjajo starejši proce- sorji iz lanske inačice prenosni- ka ter ima nasploh vsega manj, zgolj dva vhoda Thunderbolt 3/ USB-C, šibkejšo grafiko in manj pomnilnika. Kar pomeni, da mo- ramo za izboljšave letnika 2020 seči precej globlje v žep, kot na- kazuje osnovna cena. Na srečo je zaslon pri vseh modelih enak, 13 palcev velik Retina zaslon lo- čljivosti 2.560 x 1.600 z živahni- mi barvami, ostrim besedilom in s TrueTone prilagodljivostjo, pri- jazno očem. V primerjavi s pre- nosnikom Air je zaslon manjše- ga Proja s 500-nitno osvetlitvi- jo svetlejši. Druga pozitivna la- stnost vseh 13-palčnih modelov je odlična baterija, ki zagotavlja precej več dela med polnjenji kot primerljivi nasprotniki iz tabora operacijskega sistema Windows. Če to dejstvo sparimo z vrhun- skim spanjem Applovega siste- ma macOS, ki v mirujočem sta- nju porabi bore malo energije, zalogovnika ionov res ne more- mo prehvaliti. Prenosnik Macbook Pro 13 (2020) z merami 304,1 x 212,4 x 156 mm in s težo 1,4 kg po ve- čini ohranja obliko predhodni- ka, kar je dobro in slabo. Ljubi- telji Applovih prenosnikov nad podobo računalnika z logoti- pom ugriznjenega jabolka ne bi Cena: Od 1.300 EUR naprej. X Cena, procesor, tipkovnica. Z Zaslon, spletna kamera. MACBOOK Air Retina 13 (2020) Cena: Od 2.900 EUR naprej. X Zaslon, tipkovnica, zvočniki. Z Cena. MACBOOK Pro 16 Cena: Od 1.600 EUR naprej. X Zaslon, tipkovnica, baterija. Z Cena zmogljivejših modelov. MACBOOK Pro 13 (2020)  Neverjeten zaslon, mogočno drobovje, prenovljena tipkovnica in odlični zvočniki so namenjeni vsem ljubiteljem Applovih prenosnikov, ki si želijo vsega in več.  Med skrajnostma prenosljivega računalnika Macbook Air in mogočnega velikana s 16-palčnim zaslonom je prostor za linijo Macbook Pro 13. 42 oktober 2020 X FOKUS PRENOSNIKI APPLE mogli biti bolj navdušeni, med- tem ko prišleki v jabolčnem sve- tu pogrešajo inovacije videza, ki jih je med Windows prenosniki kot listja in trave. Nakup novej- šega prenosnika Macbook Pro 13 je smiseln za uporabnike, ki jim tipkovnica na starem raču- nalniku para živce, obenem pa si želijo boljše strojne opremljeno- sti in baterije, kot ju ponuja Ma- cbook Air. Alternativi Alternativni izbiri sta pred- vsem starejši prenosnik Macbo- ok Pro 13 in tablica iPad Pro. Pr- vega, katerega cena se začne pri istem znesku kot za novejši mo- del, resnično ne priporočamo, saj nima niti ene resne prednosti pred modelom iz letošnjega leta. Za nameček ga tarejo še težave s staro tipkovnico, za katero ni ni- kogar, ki bi našel zanjo prijazno besedo. Druga alternativa je pre- cej bolj zanimiva. Tablica iPad Pro, cena za 13-palčni model se začne pri 1.300 evrih, je stroj- no zmogljiva pošast, ki se kosa s profesionalnimi prenosniki Ma- cbook. Apple je za nove mode- le pripravil odlično tipkovnico s sledilno ploščico, ki je takoj osvo- jila srca vseh preizkuševalcev in tablico približala prenosni- kom. Edini težavi, ki le nista tako majhni, sta operacijski sis- tem iOS ter cena. Applov mobil- ni sistem je z vsako različico bli- že namiznemu, a še vedno ne zmore tako učinkovite večopra- vilnosti kot macOS. Ko se zave- mo, da precej namiznih aplikacij nima ustrezne mobilne alterna- tive, je premišljanja hitro konec. Enako kot ob pogledu na ceno tipkovnice Magic Keyboard, ki je za večji iPad Pro, reci in piši, 430 evrov. Zaključek V sklepni besedi se dotakni- mo pomislekov pred nakupom Applovega prenosnika. Novinec v svetu Macbookov mora pozna- ti nekaj posebnosti, ki lahko pre- vesijo jeziček na tehtnici. Prva je famozna ukazna vrstica Touch Bar. Gre za prilagodljiv zaslon, občutljiv na dotik, ki ga je Apple javnosti prvič pokazal leta 2016. Ideja je bila dobra, vnos infor- macij v računalnik nove genera- cije, a se je zalomilo pri podpori drugih razvijalcev. Danes razen aplikacij iz Cupertina, Photosho- pa in še nekaterih izjem Touch Bara zares ne uporablja nihče. Ukazno vrstico večinoma upora- bljamo za nastavitev glasnosti in podobno ter identifikacijo s pr- stnim odtisom, ki deluje hitro in natančno. Druga morebitna nevšečnost, ki je za obstoječe uporabnike Applovih prenosnikov goreče za- govarjana prednost, so gromo- zanske sledilne ploščice. Nad- zorni pripomoček se je v zadnjih letih razrasel do neverjetnih raz- sežnosti in zaseda skoraj ves pro- stor, kjer običajno počivajo roke med tipkanjem. Takšnih dimen- zij nevajeni uporabniki bi s sle- dilno ploščico utegnili imeti ne- malo težav. Ko smo že pri tipka- nju, velja omeniti še staro tip- kovnico, ki je z modeli 2020 od- šla v pozabo. Če se odločimo za starejši Applov prenosnik, se moramo zavedati, da tipkanje ne bo samo neudobno, temveč tudi nenatančno. Obenem so stare tipkovnice pravi magnet za prah in okvare posameznih tipk. Zadnja, po našem mnenju naj- večja zagata tiči v pomanjkanju vhodov za priklop zunanjih na- prav. Dražji prenosni- ki res imajo na voljo šti- ri vhode, a so vsi iste vrste – USB-C. Za resno delo je nu- jen nakup razširitvenega mo- dula, ki nam da tisto, kar imajo tekmeci vgrajeno v osnovni pa- ket. Applov način tako ni le draž- ji, ampak tudi precej bolj neudo- ben. Nenehno prenašanje doda- tne naprave in delo z njo na poti je, milo rečeno, zgrešeno. Če vse našteto dobro pretehtamo, vse- eno ugotovimo, da so Applo- vi prenosniki odlične naprave, ki zadovoljivo delujejo še vrsto let po nakupu. Hkrati so zelo ce- njena rabljena roba, tako da jih zlahka (in drago) prodamo, ko napoči čas za menjavo. Tistim, za katere sta prenosljivost in niž- ja cena najpomembnejši, pripo- ročamo Macbook Air z letnico 2020, resnejšim uporabnikom z debelo denarnico, ki zahteva- jo od računalnika brezkompro- misno izvajanje sleherne nalo- ge, Macbook Pro 16, ostalim, ka- terih želje so nekje vmes, pa Ma- cbook Pro 13 (2020).   Zelo privlačno zamisel o tablici iPad Pro s tipkovnico Magic Keyboard kvarita omejenost operacijskega sistema iOS in cena skupnega paketa. s Novinec v svetu Macbookov mora pozna ti nekaj posebnosti, ki lahko pre vesijo jeziček na tehtnici.  Ukazna vrstica Touch Bar je danes zaradi slabe podpore tujih razvijalcev nepotreben dodatek, ki Applovim prenosnikom neopravičljivo dviguje ceno. NAJBOLJŠI 44 oktober 2020 OKTOBER 2020 Made in China * znaka Made in Germa- ny je bila v Britaniji tako sprva skorajda žaljivka, a jo je nemška industrija v na- slednjih letih obrnila sebi v prid. Tudi danes velja za pohvalo, ne pa žaljivko. In zgodovina se po- navlja. Slabo polovico stoletja kasneje se je na drugem koncu sveta v resnih škripcih znašla dr- žava, katere velika večina prebi- valstva se je ukvarjala s kmetij- stvom, kar je bilo industrije, pa je bilo v drugi svetovni vojni bolj ali manj uničeno. Tudi japonski izdelki so na Za- hodu v pet- in šestdesetih letih veljali za manjvredne. A tudi oni so oznako Made in Japan obrnili v svoj prid. Še danes imam doma nekaj vrhunskih objektivov in (analognih) fotoaparatov, ki so bili izdelani na Japonskem. Mar- sikateri zahtevni fotograf toč- no ve, kateri objektiv določene znamke je bil izdelan na Japon- skem, kateri pa v kaki »slabši« ali »manj natančni« tovarni kje dru- gje po svetu oziroma kje drugje v Aziji. Za Japonsko je prišla na vr- sto Južna Koreja. Najprej pri av- tomobilih – v osemdesetih so hyundaji, kie in daewooji velja- li za poceni, slabo narejene av- tomobile. A so v zadnjih ne- kaj desetletjih tudi oni dokaza- li, da znajo. V svetu pametnih telefonov je Samsung še vedno v samem vrhu, pomembni pa so tudi na drugih področjih, de- nimo pri televizorjih in doma- či elektroniki. Po zgledu veli- kih japonskih koncernov pa ima tudi Samsung ogromno hčerin- skih podjetij, kjer izdelujejo vse od zaslonov in mikroelektroni- ke pa do ladij in celo avtomobi- lov (konkretno podjetje RSM, Renault Samsung Motors iz Bu- sana). In zgodovina se ponavlja – to- krat je na vrsti Kitajska. Rav- no v teh dneh sem za presene- tljivo nizko ceno kupil objektiv bolj ali manj neznanega kitajske- ga proizvajalca Viltrox in moram priznati, da je zadeva vrhunsko izdelana. Gre za fiksni objektiv 85 mm F/1,8 z vključenim sa- modejnim ostrenjem, kar je pri objektivih kitajskih proizvajalcev še vedno dokaj redko. Velja oko- li 350 evrov s poštnino vred, kar je manj kot polovica toliko, kot bi odštel za Fujifilmov lastni 90 mm F/2.0. Objektiva seveda ni- sta na povsem enaki ravni, a je omenjeni kitajski Viltrox več kot vreden svojega denarja. Tako kot so druge države izpo- polnile svoje proizvode, počne danes tudi Kitajska. To dokazuje na ogromno področjih. Pri Moni- torju najpogosteje sicer pišemo o Huaweiju in drugih proizvajalcih telefonov (Xiaomiju, recimo), a se ti premiki dogajajo tudi dru- gje. In kot se je dogajalo v zgo- dovini, se nekateri (»Trump« oz. ZDA) tega seveda bojijo. Kaj se bo na koncu izcimilo iz političnih iger, seveda nimam pojma, a mo- ram priznati, da sem vse manj skeptičen do izdelkov z napisom Made in China.  V drugi polovici predprejšnjega stoletja, torej pred letom 1900, so se v Britaniji začeli pojavljati inferiorni izdelki, ki naj bi bili domače izdelave, a so jih uvažala tuja podjetja pod okriljem domačih, angleških znamk. Večina teh izdelkov je izhajala iz Nemčije, ki se je z zaščitniškimi prijemi trudila zavarovati lastno industrijo. Kot odgovor na to so britanske oblasti leta 1887 uvedle zakon Merchandise Marks Act, s katerim so zapovedale obvezno označevanje izvorne države izdelkov. Jure Forstnerič O s Oznaka Made in Germany je bila v Britaniji sprva žaljivka, a jo je nemška industrija obrnila sebi v prid. Enako se je zgodilo z Made in Japan in Made in Korea. * narejeno na Kitajskem oktober 2020 45 MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > 47 PRENOSNI RAČUNALNIKI Nikon Z5 Nikon z Z5 meri na dosedanje uporabnike Nikonovih fotoaparatov, take, ki se še niso odločili za prehod na brezzrcalni sistem. Hkrati tudi odkrito misli na zahtevne uporabnike, ki si želijo vstop v svet tipal polnega formata. TELEFONI Panasonic Lumix S1H Panasonicov model S1H odkrito meri na snemalce videa, saj ponuja goro funkcij, s katerimi se kosa s profesionalnimi video kamerami. 46 NAJBOLJŠI DIGITALNI FOTOAPARATI> 46 oktober 2020  Panasonic Lumix S1H. Pa- nasonic je pred enim letom na trg poslal novo »S« serijo zmo- gljivih brezzrcalnih aparatov s ti- pali polnega formata. Takrat so predstavili »klasični« aparat za široko uporabo S1 in model S1R s tipalom višje ločljivosti (ta ima tipalo z 47 milijonov pik name- sto 24), namenjen studijski rabi. Zdaj pa smo na preizkus dobili še tretjega člana družine, model S1H. Ta odkrito meri na snemal- ce videa, saj ponuja goro funkcij, s katerimi se kosa s profesional- nimi video kamerami. S1H ohranja razmeroma ve- liko in težko ohišje svojih soro- dnikov. Gre za brezzrcalni apa- rat, ki je večji od tekmecev, torej Sonyjevih aparatov Alpha, Niko- nove serije Z in Canonove EOS R. Novi model je celo malenkost večji in težji od sedanjih dveh modelov. Največja razlika je v globini aparata, torej v debelini med zaslonom na zadnji strani in bajonetom na prednji. Pod zaslonom je namreč vgra- jen ventilator, ki skrbi za aktiv- no hlajenje tipala, s čimer omo- goča časovno neomejen zajem videa. Kljub hladilnim režam na strani je aparat še vedno zaščiten pred vremenskimi vplivi. Zaslon na zadnji strani je nameščen na vrtljivem tečaju, ta pa na dvižni ploščici. To omogoča zelo fle- ksibilno postavitev zaslona, ki hkrati ne posega v vmesnike na levi strani aparata. Tipk in funkcijskih kolesc je po ohišju več kot dovolj, spet pa opazimo nekaj posebnosti, na- menjenih zajemu videa. Najoči- tnejši sta živo rdeči tipki za za- gon videa (seveda lahko za to uporabimo tudi prožilec). Ena je na zgornji desni strani, bolj nenavadna pa je tipka na pred- nji strani aparata, v levem voga- lu pod bajonetom. Ta je izredno koristna, ko je aparat na stativu, po možnosti imamo na njem pri- ključene še kakšne dodatke ali pa snemamo sami sebe. Spredaj in zadaj sta tudi sta- tusni lučki, ki opozarjata na ak- tivno snemanje. Nastavimo lah- ko delovanje le ene izmed njiju, obeh hkrati ali pa obe izključi- mo. Na zgornji strani je klasični statusni zaslon, ki je večji kot pri drugih dveh aparatih te serije. Ponuja močan kontrast, za delo v temnih pogojih pa seveda tudi osvetlitev od zadaj, izbiramo pa lahko med prikazom fotograf- skih ali videografskih podatkov. Zadnja večja sprememba pa sta reži za kartice SD. Aparata S1 in S1R namreč ponujata eno režo za kartice SD in eno za hitrej- še (in tudi dražje ter bolj redke) kartice XQD. Tu je možnost dveh kartic SD bistveno bolj smiselna, saj so potrebe po hitrosti pisanja pri video posnetkih manjše, tudi če snemamo pri višjih ločljivostih. Največji format, ki ga apa- rat zmore, je 6K, torej 5.952 × 3.968, pri 24 slikah na sekun- do in s podatkovnim tokom 200 Mb/s. Ta način bo upora- ben predvsem za naknadno iz- rezovanje, bolj pogosto bo sne- manje v pravem 4K (4.096 × 2.160). Pri tem lahko izberemo snemanje s celotnim tipalom (kjer se ne uporabi vseh svetlob- nih pik) ali z izrezom, konkre- tno s formatom Super35 ali 1 : 1, kjer se uporabi slabih devet mili- jonov svetlobnih pik, brez izpu- ščanj vmesnih. Največji podat- kovni tok je 400 Mb/s, podprta sta kodeka H.264 in H.265, obo- je pri snemanju 4 : 2 : 2 in 10-bi- tni barvni globini. Ocenjevanje digitalnih fotoaparatov Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slo- venskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo: tehnično zmogljivost, kakovost fo- tografij, geometrijsko pravilnost fotografij, zasnovo, velikost in maso ohišja, enostavnost in preglednost nastavitev Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najbolj- ših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Brezzrcalniki so zmagali Nikon je pred dvema letoma splavil nov fotografski ekosistem, imenovan preprosto sistem »Z«. Podoben sistem je takoj za tem predstavil še Canon. Tokrat smo preizkusili Nikon Z5, ki združuje veliko tipalo in razmeroma ugodno ceno. Kaj: brezzrcalni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi Ločljivost: Do 6.000 × 4.000. Tipalo: Efektivno 24 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 35,6 × 23,8 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 3.999 EUR (ohišje) X Kakovost ohišja, upravljanje, funk- cije za zajem videa. Z Cena, velikost in teža. PANASONIC Lumix S1H DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI > oktober 2020 47 S stališča fotografije novinec ne prinaša nobenih resnih pred- nosti v primerjavi z modelom S1 – tipalo je enako, dodan je le niz- kopasovni filter proti t. i. učinku moire, kar je za fotoaparat, na- menjen predvsem zajemu videa, razumljivo. V svetu zmogljivih fotoapara- tov je novi S1H enostavno eden najboljših modelov za snemanje videa. Kot zanimivost omenimo, da je prvi fotoaparat, ki so ga pri Netflixu potrdili za snemanje vse- bin v ločljivostih 4K. Med resnej- šimi konkurenti je sicer Panasoni- cov lastni GH5S – ta seveda upo- rablja manjše tipalo in se slabše znajde v slabih svetlobnih pogo- jih, seveda pa bo imel prednost tam, kjer potrebujemo več globin- ske ostrine. Manjši model ponudi večino naprednih video funkcij, seveda po občutno nižji ceni. Jure Forstnerič  Nikon Z5. Nikon je pred dve- ma letoma splavil nov fotograf- ski ekosistem, imenovan prepro- sto sistem »Z«. Šlo je za njihov resni vstop v svet zmogljivejših brezzrcalnih aparatov, konkre- tno za kombinacijo novega, veli- kega bajoneta in tipala polne ve- likosti. Podoben sistem je takoj za tem predstavil še Canon. Ta- krat smo zapisali, da bo šel foto- grafski svet očitno v smer brezzr- calnih aparatov. V Nikonovem sistemu smo imeli doslej tri aparate: zmoglji- va Z7 in Z6 ter cenejšega Z50. Ta je tudi edini brez tipala kla- sičnega polnega formata, ima pa manjše tipalo velikosti APS- -C (torej je faktor goriščnice 1,5, enako kot pri cenejših DSLR). Tokrat smo preizkusili novi mo- del Z5, ki združuje veliko tipalo in razmeroma ugodno ceno. Podjetje z novincem meri na dosedanje uporabnike Nikonovih fotoaparatov, take, ki se še niso odločili za prehod na brezzrcalni sistem. Hkrati tudi odkrito misli na zahtevne uporabnike, ki si že- lijo vstop v svet tipal polnega for- mata. Na tem področju je že dol- go časa izredno uspešen Sony s svojimi modeli Alpha 7, podobno kot je bil pri DSLR Canon z origi- nalnim modelom EOS 5D. Ohišje novega Z5 je zelo ka- kovostno in se odlično prilega roki. Glede na ceno lahko po- hvalimo, da je zatesnjeno in tako zaščiteno pred vremenski- mi vplivi. Zadaj je nagibni zaslon manjše ločljivosti kot pri draž- jih modelih, hkrati tu ni ločene- ga funkcijskega zaslona na zgor- nji strani. Okular je enak kot pri dražjih modeli (torej gre za za- slon OLED), gre za enega naj- boljših digitalnih med brezzrcal- nimi fotoaparati. Po velikosti in teži je ohišje si- cer enako kot pri Z6, dodana sta tudi vhod za mikrofon in slušal- ke, kar bo koristno pri zajemu vi- dea. Zanimivo, da so tu name- sto kartic XQD prešli nazaj na kartice SD – aparat ima dve taki reži. Po našem mnenju je to vse- kakor dobrodošlo, saj so kartice XQD sicer hitrejše, a tudi obču- tno dražje, večina uporabnikov pa je v zadnjih letih že zbrala kar nekaj kartic SD. Glavna razlika v primerja- vi z dražjima modeloma je ce- nejše tipalo. To je brez osvetli- tve od zadaj in z ločljivostjo 24 milijonov pik. Kakovost fotogra- fij je vseeno odlična. Razlike bo večina uporabnikov težko opazi- la, predvsem pri višjih občutlji- vostih ISO, kjer je malenkost več šuma in manj dinamičnega raz- pona. Tipalo je stabilizirano, kar pomeni, da bo stabilizacija de- lovala z vsemi objektivi, tudi pri uporabi adapterjev. Pri videu je tu manj napre- dnih možnosti kot pri dražjih dveh modelih tega sistema. Na voljo je sicer tudi ločljivost 4K, a le pri razmeroma majhnem iz- rezu tipala, kjer dobimo faktor goriščnice 1,7. Če želimo sne- mati s celotno velikostjo tipala, moramo preklopiti na FullHD (1.080p60). Aparat ponudi počasnejši za- jem zaporednih fotografij, kon- kretno gre do 4,5 slike na se- kundo pri uporabi samodejnega ostrenja, je pa zato zelo velik po- mnilnik, saj lahko pri tej hitrosti zajamemo 100 fotografij RAW in JPG (torej v obeh formatih naen- krat). Zelo dober je tudi sistem samodejnega ostrenja, ponudi tudi prepoznavo oziroma ostre- nje na oči subjekta. Nekoliko po- časnejši je le pri slabših svetlob- nih pogojih, kar je odvisno tudi od uporabljenega objektiva. Aparat smo preizkusili z no- vim kit objektivom 24-50 F/4- 6,3, ki je razmeroma majhen in se pred uporabo nekoliko iz- tegne. Preizkusili pa smo tudi nov objektiv za sistem »Z«, te- lezum 70–200 mm F/2,8. Ni- kon namreč izpopolnjuje svoj nabor objektivov v tej seriji in ta konkretni telezum bo v pri- hodnje eden bolj pogostih pri profesionalnih fotografih, saj gre za zum z dolgo goriščnico, s sve- tlo konstantno zaslonko, hitrim ostrenjem in z odlično kakovo- stjo fotografij ter izdelave. Nikonov novi Z5 je v tem tre- nutku eden boljših aparatov za vstop v svet polnega tipala. Naj- bližji konkurenti so Canonov RP in Sonyjeva Alpha 7 II ter novej- ša Alpha 7 III. Prva dva sta si- cer nekoliko cenejša, a tudi manj zmogljiva, najnovejša Sonyjeva Alpha pa je par sto evrov draž- ja. Cena ohišja novega Z5 je sicer 1.600 evrov, na voljo so tudi raz- lični kompleti z objektivi. Jure Forstnerič Kaj: digitalni fotoaparat z izmenljivi- mi objektivi Ločljivost: Do 6.016 × 4.016. Tipalo: Efektivno 24 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 35,9 × 23,9 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 1.599 EUR (ohišje), 1.899 EUR (ohišje, objektiv 24-50 F/4-6,3) X Kakovost fotografij, kakovost izde- lave, cena glede na ponujeno. Z Na trenutke počasnejše ostrenje v slabih svetlobnih pogojih. NIKON Z5 s Nikonov novi Z5 je v tem trenutku eden boljših aparatov za vstop v svet polnega tipala. 48 oktober 2020 DOSJE IGRALNE KONZOLEP Playstation 4 Prva izbira tako za začetnike v svetu računalniških iger kot za stare sablje digitalne zabave je zagotovo konzola Playstation 4 japonskega podjetja Sony. Kon- zola je poceni, zmogljiva, raz- širjena in založena z igrami, med katerimi ne manjka edin- stvenih naslovov, ki jih nismo deležni nikjer drugje. Na trg so jo Japonci po- slali konec leta 2013. Sledila je manj uspešni trojki, ki so ji bili čevlji mega uspešne dvojke preveliki. Sony se je sno- vanja konzole Playstation 4 lo- til prepričano in zagnano. Vedeli so, kaj je manjkalo prejšnji gene- raciji igričarskih naprav, in bili so odločeni, da napak ne ponovijo. Konzolo Playstation 4 so spla- vili z nižjo ceno od Microsofto- vega izdelka Xbox One. Poleg cene so stavili na aduta, ki se je preprosto izkazal za neprema- gljivega, na izbrane igre, ki so na voljo zgolj lastnikom konzole Playstation 4. Med njimi je ve- liko kakovostnih naslovov, ki zlahka presežejo ponudbo tek- meca iz Redmonda. Sony ima od nekdaj jasno usmeritev: prve so igre, šele nato pride vse drugo. Strategija se mu bogato obrestu- je. Čeprav konzola igranje v lo- čljivosti 4K izvaja precej slabše od tekmeca, ji ravno igre zagota- vljajo navdušen nabor uporabni- kov, ki se neprekinjeno veča. Poleg procesorske moči in boljše grafike kot v prime- ru predhodnice nudi Playstati- on 4 odlične družabne zmožno- sti, enostavno prenašanje igra- nja, podporo pretočnemu videu in deljenje zaslonskih posnetkov. Za nameček je sta tu še nadgra- jeni igralni plošček DualShock 4 ter oddaljeno igranje Remote Play. Prvi je brezžična mrcina s polnjenjem, tresenjem, ploščico, občutljivo na dotik, in z mahal- nimi sposobnostmi, ki podpirajo Vojna konzol Letošnja praznična nakupovalna sezona bo prinesla novo generacijo igralnih konzol, ki bodo v dnevni sobi omogočale igranje do zdaj nevidenih naslovov. Ker je množična posvojitev za zdaj neobstoječih naprav še daleč, otroci in mladina pa bi igrali zdaj in takoj, smo preverili, kaj poleg računalnika še obstaja na hitro rastočem trgu digitalne zabave. Boris Šavc  Naslov najbolj priljubljene konzole na trgu nosi Playstation 4 japonskega podjetja Sony. oktober 2020 49 IGRALNE KONZOLE DOSJE P najrazličnejše ročne geste, med- tem ko oddaljeno igranje omo- goča uživanje dobrot s Playsta- tiona na dežurni tablici, pame- tnem telefonu ali malce poza- bljeni ročni konzoli PS Vita. Igre po želji igramo z drugi- mi igralci po svetu prek interne- ta. Sony za tovrstno igranje ra- čuna 60 evrov letno ali devet evrov mesečno. Poleg zabavne zmožnosti smo z naročnino vsak mesec deležni še dveh brezplač- nih iger in popustov v digitalni trgovini PS Store. Podarjene na- slove lahko igramo zastonj, do- kler smo naročnik storitve PS Plus. V PS store poleg iger naj- demo tudi aplikacije, ki omogo- čajo gledanje filmov in serij (Ne- tflix, HBO Go, Plex), video po- snetkov (Youtube), spremljanje novic (IGN), poslušanje glasbe (Spotify) in drugo. V konzolo je vgrajen spletni brskalnik, s kate- rim počnemo vse običajne inter- netne stvari. Konzola Playstation je na voljo v več različicah, ki se med seboj razlikujejo predvsem po strojni opremi in obliki. Medtem ko ima klasična verzija različno ve- lik disk, prave spremembe prina- šata kasnejša modela Playstation 4 Slim in Playstation 4 Pro. Tanj- ši Playstation ima manjšo porabo energije, je tišji in se manj greje, a še vedno poganja igre v ločlji- vosti 1.080p s tri- ali šestdeseti- mi sličicami na sekundo, odvi- sno od grafičnih zahtevnosti po- sameznega naslova. Konzoli je priložen nov igralni plošček, ki omogoča ožičeno igranje. Ko v ploščku zmanjka baterije, ga lah- ko prek USB-kabla povežemo s konzolo in z napajanjem ter igra- mo naprej. Originalni plošček je vrata USB uporabljal zgolj za polnjenje. Najzmogljivejša v druži- ni Playstation 4 je konzola Pro. Ima disk 1 TB, večjo procesor- sko in grafično moč, ki na zaslon brez težav »izpljune« sliko kako- vosti 4K HDR z višjimi vrednost- mi osveževanja dogajanja na za- slonu. Če dodamo televizor 4K HDTV, dileme ni. Playstation 4 Pro je pravi model za nas. Razli- ka v ceni je dobrih 100 evrov, za kar dobimo dovolj, da se nikoli ne počutimo opeharjenih. Slim in običajni Playstation sta sicer oba ocenjena na okoli 300 evrov, odvisno od kompleta, v katerem se nemalokrat znajde katera od priljubljenih iger. Obe cenejši iz- biri sta primerni za večino upo- rabnikov, razen za grafično zah- tevnejše igralce ali navdušence nad navidezno resničnostjo. Navidezno resničnost kon- zoli Playstation pričara doda- tek Playstation VR. Gre za nave- zo očal in kamere z opcijskimi ročnimi pripomočki Playstation Move za zaznavanje gibov rok. Od 300 evrov naprej, kolikor tr- govci zahtevajo za komplet, ni malo, a vseeno predstavlja izre- dno dostopno vstopnico v svet navidezne resničnosti. Izkušnja kljub relativno nizki ceni sploh ni slaba. Ni čudno, da je Playstati- on VR najbolj prodajani komplet za navidezno resničnost. Z veliko prednostjo prednjači celo pred velikanoma na trgu, Oculusom in HTC. Uspeh je logičen, saj tek- meca staneta precej več, za na- meček pa za delovanje potrebu- jeta žafransko drag računalnik PC. Z nižjo ceno na žalost pride- jo tudi omejitve. Ker PS VR upo- rablja zgolj eno kamero, ki sle- di svetlobnim oznakam na oča- lih ali čeladi, ima težave pri za- znavanju celotnega prostora. Te se največkrat kažejo pri zaznava- nju uporabnika pri izdatnejšem  Oddaljeno igranje iger s konzole Playstation 4 poleg telefonov in tablic omogoča tudi pozabljena ročna naprava PS Vita.  Med bolj privlačnimi dodatki za konzolo podjetja Sony je Playstation VR. Gre za najdostopnejšo vstopnico v svet navidezne resničnosti.  Najzmogljivejša konzola v družini Playstation 4 je različica Pro, ki podpira sliko kakovosti 4K in ima boljši procesor ter večjo grafično moč, kar nekatere igre znajo izkoristiti. 50 oktober 2020 DOSJE IGRALNE KONZOLEP premikanju po sobi. Če je globin- ska zaznava šibkejša in ločljivost prikaza enaka kot pri tekmecih, pa se Sony ponaša z odločilno prednostjo, ki šteje največ – pri igrah. Medtem ko tekmeci mr- zlično sodelujejo z razvijalci, da bi dostavili kolikor toliko spodo- ben katalog naslovov VR, je zbir- ka tovrstnih izdelkov za Playsta- tion 4 bogatejša od zakoncev Lo- gin. Navidezno resničnost PS VR podpirajo vse konzole družine Playstation 4, a jo najlepše doži- vimo z uporabo modela Pro. Med igrami, ki jih ni mogo- če igrati nikjer drugje, pred- njačijo akcijska pustolovšči- na God of War, stripovski junak Spider-Man, zombijev in zgodbe polni igri The Last of Us, po kate- rih snemajo visokoproračunsko televizijsko serijo, pustolovska Uncharted, risana arkadna igra Ratchet & Clank in temačna Blo- odborne. V navidezni resničnosti navdušujejo glasbeni Beat Saber, dirkaški Gran Turismo, superju- naški Iron Man VR, grozljivi Re- sident Evil 7, večni Tetris Effect in detektivski L.A. Noir. Na kon- zoli seveda ne manjkajo uspešni- ce iz drugih sistemov, kakršne so športna FIFA, nadvse priljublje- na GTA in strelska Call of Duty. Odločitev za nakup konzo- le Playstation 4 ni lahka. Čeprav so igre odlične, cena dostopna in strojna oprema ena boljših na tržišču, je največja ovira bližina konzol nove generacije. Playsta- tion 5 bo predvidoma na voljo že letošnjo praznično sezono. Imel bo primerljivo ceno, privlačnej- ši videz, boljši procesor, grafiko ter zvok, hitrejši disk (SSD), pre- novljen igralni plošček in uporab- niški vmesnik. Rezultat bodo igre čudovitih podob, realističnega zvoka in izboljšanega nadzora, ki se bodo osveževale v ozadju, kar pomeni, da nas med igranjem ne bodo prekinjali nekajsekundni premori v podobi nalagalnih za- slonov. Ker bo konzola poganja- la večino naslovov s predhodni- ka, bo že na začetku njen kata- log debel kot severnokorejski ve- liki vodja. Obenem bodo med pr- vimi naslovi zveneča imena na- daljevanj najbolj priljubljenih igričarskih serij, na primer Spi- der-Man in Horizon Zero Down. Če potreba po igranju trenutno ni nepremagljiva, je smiselno poča- kati na naslednico konzole PS4. Za vztrajanje na Playstationu 4 ni niti enega dobrega razloga razen največjega – potrebe. Želim, ho- čem, moram imeti. Xbox One Dilema se ponovi z Micro- softovo konzolo Xbox One, ki ji bo še letos sledila naprava nove generacije Series X. Novi Xbox bo imel kipeče strojne mišice, iz- risoval veličastno grafično podo- bo ter omogočal natančen in hi- ter nadzor, primeren tudi za tek- movalno igranje. Stare igre bodo z novo konzolo po večini zdru- žljive, a se bodo hitreje nalaga- le in izvajale. Dvomov torej ni, razen cene in tistega ščemeče- ga občutka, ki želi olajšanja ta- koj, saj je dobrih razlogov za na- kup trenutne generacije Xbox One malo. Tega se zavedajo tudi razvijalci iger, ki za nove naslove obljubljajo brezplačno nadgra- dnjo na izboljšano, Series X razli- čico. Xbox One je združljiv s prej- šnjo generacijo konzole (Xbox 360), zato je iger, ki si jih lahko privoščimo na njem, ogromno. Povrh vsega nam Microsoft ob nakupu igre včasih ponudi mo- žnost Xbox Play Anywhere. Z njo opremljene naslove je ob enkra- tnem nakupu mogoče igrati tako na konzoli kot računalniku. Pri- vlačno je pretočno igranje, kjer konzola riše sliko na zaslon de- žurnega računalnika PC. Igralni plošček deluje v obeh primerih oddaljenega igranja. Dodatni prednosti igralne konzole Xbox sta predvajalnik Blu-ray 4K z zvokom Dolby At- mos, ki ga Sony nima, ter naroč- niška storitev Game Pass, ki za 10 evrov mesečno ponuja dostop  Sony stavi na igre, ki jih na Playstationu 4 res ne manjka. Med njimi je veliko zelo kakovostnih naslovov, ki jih ni mogoče igrati nikjer drugje. Na sliki je prvak teh ekskluziv, akcijska pustolovščina God of War.  Razlog proti nakupu konzole Playstation 4 je zgolj en – Playstation 5, ki nas bo razveseljeval že letošnjo zimo in bo v vseh pogledih boljši od predhodnika. s Prednosti Xbox sta predvajalnik Blu-ray 4K z zvokom Dolby At mos, ki ga Sony nima, ter na ročniška storitev Game Pass. oktober 2020 51 IGRALNE KONZOLE DOSJE P do več kot 100 kakovostnih naslovov, med katerimi ne manjka priljubljenih ek- skluziv, kakršne so Gears of War 5, Halo 5, Fable 3 in Saints Row 4. Igre je s pre- pustnico Game Pass mogo- če igrati v celoti. Omeni- ti velja, da dodatne vsebi- ne DLC niso vključene v na- ročnino, ampak imajo upo- rabniki Game Passa pri nji- hovem nakupu dodatni 10-odstotni popust. Modelov konzole Xbox je več, poleg osnovnega so tu še Xbox One S, Xbox One S Digital in Xbox One X. Vse ra- zen prvega so pri Microsoftu ob pričakovanju naslednje genera- cije naprav nehali izdelovati, a se jih v trgovinah še dobi. Xbox One S so splavili tri leta po prvi konzoli te generacije. Trenutna cena je okoli 300 evrov, ki kon- zolo postavi ob bok Playstatio- nu. Na voljo je tudi povsem digi- talna različica naprave, ki nima bralnika optičnih diskov. Pri na- kupu te smo ob zmožnost pred- vajanja Blu-ray ploščkov in ve- zani na digitalno tržnico Micro- soft Store, nekdaj znano pod imenom Xbox Store. Xbox One S je varčnejši, manjši, a vseeno zmogljiv. Sposoben je predvaja- nja posnetkov v ločljivosti 4K ter igranja iger HDR. Najmočnejši model družine Xbox je Xbox One X. Gre za najmočnejšo igričarsko napravo na svetu, če ne štejemo računalnikov. Konzola podobno kot Playstation 4 Pro izriše lep- še igre, izboljša kakovost pred- vajanih posnetkov in zvoka ter nas olajša za lep kupček denar- ja. V trgovinah je na voljo od 500 evrov naprej. Med dodatki za konzolo Xbox One je poleg izboljšanega nad- zornega ploščka Xbox Elite Wi- reless Controller treba omeniti nekdaj nadvse uspešno navezo  Microsoft s konzolo Xbox One uporabnike razvaja z naročniškimi storitvami in dokaj poceni igranjem.  Xbox Game Pass je naročniška storitev, ki za 10 evrov mesečno ponuja igranje več kot 100 kakovostnih iger, katerih nabor je vedno svež.  Model Xbox One X je trenutno najmočnejša igralna konzola na tržišču. 52 oktober 2020 DOSJE IGRALNE KONZOLEP kamer in mikrofonov Kinect. V času konzole Xbox 360 je bil Ki- nect najhitreje prodajani elek- tronski pripomoček, ki so ga v zgolj šestih mesecih prodali več kot 10 milijonov kosov. Manko podpore razvijalcev iger ter ču- dna strategija proizvajalca, ki ga je nekaj časa celo privzeto prila- gal konzoli Xbox in dvignil njeno ceno v nebo, sta povzročila zaton naprave, ki je danes ne izdeluje- jo več. Še vedno se jo da dobiti, a njenega nakupa ne priporoča- mo, četudi bi si goreče želeli do- mače telovadbe (Shape Up) ali rezanja navideznega sadja (Fru- it Ninja 2). Nintendo Switch Kjer se prepirata dva, tre- tji dobiček ima. V našem prime- ru je zmagovalec Nintendo. Kon- zola japonskega podjetja Swi- tch je najbolj prilagodljiv izdelek na igričarskem tržišču. Lahko jo uporabljamo s priklopom na te- levizor ali na poti. Iger ne manj- ka, kot Sony se tudi Nintendo od nekdaj osredotoča nanje. Zdi se, da celo bolj od japonskega tekme- ca, saj za Switch velja, da je stroj- no podhranjena naprava. Nima super zmogljivega procesorja, turbo grafične enote, ne podpira ločljivosti 4K, ni navdušena nad pretočnostjo in še bi lahko našte- vali. Nintendo naslednika vsaj uradno ne načrtuje, saj se Swi- tch prodaja za med. Za nameček sta na voljo dva modela, od ka- terih cenejši stane zgolj dobrih 200 evrov. Nintendo Switch je odlična konzola za igranje na poti, ki jo po potrebi priklopimo na zunanji zaslon, je nenadkrilji- va pri družabnem igranju za isto mizo, prijazna družini in založni- kom manjših iger, ki na Switchu na novo zasijejo. Osnovni model ima lasten za- slon, dva odstranljiva nadzorna ploščka, ki se po potrebi zdru- žita v enega, ter bazno posta- jo za priklop na TV. Zaslon je občutljiv na dotik, kar dobro izkorišča nemalo iger. Njihovo igranje bo uporabnikom mobil- nih telefonov domače. Med igra- mi prednjačijo družinsko narav- nane zvezde podjetja Nintendo. Le kdo ne pozna Maria, Linka iz Zelde, Pokemonov, Donkey Kon- ga in drugih. Še najuspešnej- ša strelska igra na konzoli Spla- toon je primerna za otroke, saj namesto nabojev streljamo bar- vo. Igranje na Switchu je spro- ščujoče, kar dokazuje priljublje- nost simulacije življenja na oto- ku Animal Crossing. Izkušnja je res posebna, sleherni igralec je presenečen, ko ga naslov, za ka- terega mu na drugih platformah ni bilo mar, navduši. Lep primer so neodvisne igre, manjši naslo- vi za drobiž, ki so večinoma na- rejeni s srcem in kot nalašč za igranje na zaslonu konzole Swi- tch. Igre kupujemo na digital- ni tržnici Nintendo Game Store ali v klasičnih trgovinah, kjer jih prodajajo na pomnilniških karti- cah. S karticami SD po želji pri- loženi prostor na disku Switchu tudi razširimo. Spletno igranje je na konzoli omogočeno z naročnino na ser- vis Nintendo Witch Online, ki nas olajša za 20 evrov mesečno. Strošek si hitro povrnemo s ku- poni za naslove AAA, ki običajno stanejo 60 ali celo 70 evrov, mi pa jih dobimo za 50. Poleg sple- tnega igranja in popustov Nin- tendo naročnike razvaja še z re- tro igrami iz svojih starih kon- zol NES in SNES. Brezplač- no je na voljo celo odlični Tetris 99, kjer se v klasični igri pomerimo z 98 drugi- mi igralci. Dobrotam kar ni videti konca, ustvarja- nju je namenjen projekt Nintendo Labo, kjer iz kartonastih delov s po- tomci in v navezi s kon- zolo Nintendo Swi- tch ustvarjamo prave igrače, od vozil, robo- tov do ribiških palic, klavirja in celo očal za prikaz navidezne resničnosti.  Nekdaj priljubljeni dodatek Kinect, ki je na konzoli Xbox omogočal fizično udejstvovanje v igrah na zaslonu, je neslavno propadel.  Nadzorna ploščka, ki se od konzole odlepita in omogočata igranje v dvoje, sta le eden izmed vrste trikov, ki so popeljali konzolo Nintendo Switch na igričarski prestol.  Najbolj prodajana konzola ta hip je Nintendo Switch. s Switch ima za slon, dva odstranljiva nadzorna ploščka, ter bazno postajo za priklop na TV. oktober 2020 53 IGRALNE KONZOLE DOSJE P Prvi model konzole z vsemi naštetimi pripomočki in dodat- ki ima 6,2-palčni zaslon in stane dobrih 300 evrov. Cenejši model, kjer igralnih ploščkov Joy-con ni mogoče odstraniti in se ga ne da priklopiti na televizor, pa ceno zbije tudi na rovaš zaslonske površine, ki znaša 5,5 palca. Swi- tch Lite, kakor se zadeva ime- nuje, je odlična izbira za drugo konzolo ali uporabnike, ki jih za- nima izključno le igranje na poti. Nakup konzole Nintendo Swi- tch lahko zavira le želja po večjih igralskih naslovih, med katerimi so GTA, Red Dead Redemption, Call of Duty in Battlefield, ki jih na konzoli ni. Drugih zadržkov praktično ni in nakupa tega bi- sera med igričarskimi napravami nikoli ne bomo obžalovali. Alternative Poleg treh glavnih igralcev in njihovih konzol s pripadajo- čimi izpeljankami je danes na trgu precejšnja izbira naprav, ki omogočajo uživanje v igrah naše mladosti. Tovrstne kon- zole so običajno precej cenej- še od naprav trenutne generaci- je in že privzeto ponujajo vrsto iger iz bogate zgodovine predni- kov. Zbirko nekdaj priljubljene- ga založnika iger in proizvajalca konzol SEGA nam v dnevno sobo vrne konzola SEGA Mega Drive Mini, ki je oblikovana kot origi- nal, ima izvrstne igralne plošč- ke in naloženih 42 iger, med ka- terimi ne manjkajo legendarni Sonic, Earthworm Jim in Streets of Rage. Nintendo in Sony po- nujata podobna paketa v podobi SNES/NES Clasic Mini in Play- station Classic, medtem ko je Slovencem verjetno najbolj do- mača konzola C64 Mini, ki priča- ra čase mega popularnega raču- nalnika Commodore 64.   Nintendo Labo je projekt, ki v navezi s konzolo Switch ustvarjalnim uporabnikom omogoča izdelavo številnih igralnih pripomočkov in nešteto ur zabave.  Prenosna različica Nintendove konzole Switch Lite je starejši sestri skorajda povsem enakovredna, le s televizorjem se ne more povezati.  Klasične igre je najbolje igrati na sodobnih replikah starejših naprav, kakršna je C64 Mini, ki bo orosila marsikatere oči v krajih na sončni strani Alp. 54 oktober 2020 DOSJE ZAŠČITE PRED KOPIRANJEMP roblem se zdi na prvi pogled nerešljiv. Digi- talne vsebine lahko po definiciji verno (bit-by-bit) kopi- ramo. Navsezadnje je že vsako predvajanje branje bitov, ki se- stavljajo posamezno vsebino. Z zaščito pa bi radi dosegli, da ne bo mogoče delati kopij teh vse- bin. A podobno kot je asimetrič- no šifriranje rešilo problem var- ne dostave ključev in zagotavlja- nja istovetnosti, so podobni pri- jemi bolj ali manj uspešno pre- prečevali kopiranje različnih no- silcev podatkov, na koncu zlasti zgoščenk, preden so te postale zastarele. Naloge bi se lahko lotili na dva načina. Bodisi kopiranja ne pre- prečujemo in upravičenost do uporabe preverjamo ob vsakem zagonu posebej – prek central- nega strežnika, s šifrirnimi ključi, fizičnim kosom strojne opreme (dongle) – bodisi otežimo samo kopiranje medijev. Ne pozabi- mo, da so bili še pred poldrugim desetletjem časi, ko internet še zdaleč ni bil samoumeven, zato je bila druga varianta za domače programe (in igre) vodilna. Spočetka je bila disketa Razvijalcem v 80. in 90. le- tih res ni manjkalo domišljije. Prve težave s kopiranjem je imel Microsoft že v 70. letih, ko je nji- hov interpreter Altair Basic za ra- čunalnik Altair 8800 obstajal še na preluknjanih papirnatih tra- kovih. Seveda so nadobudni ra- čunalnikarji hitro ugotovili, da ga nima smisla kupovati, saj si lahko svojo kopijo naluknja- jo sami. Bill Gates je 3. februar- ja 1976 objavil znamenito odpr- to pismo, v katerem je opozoril, da medtem ko strojno opremo vsi pošteno plačujejo, program- sko preprosto kradejo. A kaj do- sti se storiti ni dalo vse do pojava disket desetletje pozneje. Na disketah je zaščita pred ko- piranjem obstajala vse od same- ga začetka. Izvedena je lahko na različne načine, denimo z okvar- jenimi sektorji, s čudnimi naslo- vi, šifriranjem, z različnim nači- nom magnetnega zapisa infor- macije itd. Ena prvih iger za PC, Microsoft Adventure, je že ime- la zaščito pred kopiranjem. Ena- ko je veljalo za številne progra- me, denimo Lotus 1-2-3. Takrat sploh ni bilo samoumevno, da so imeli vsi računalniki disk, a če so ga premogli, je zaščita disket pomenila, da programov ni bilo mogoče shraniti na disk! Diskete, zlasti mehke (8- in 5,25-palčne), so precej neodporne na fizične udarce, a varnostnih kopij ni bilo mogoče napraviti. Ali je program oziroma igra zaščitena pred ko- piranjem, je bila zato ena izmed zelo pomembnih lastnosti, ki se je povsod jasno poudarjala. Ko je postalo jasno, da je ta- kšna zaščita nepraktična, se je konec 80. let razširila tako ime- novana off disk zaščita, ki smo jo v obliki ključev za namestitev Windows srečevali še krepko v prejšnjem desetletju. Igra Alad- din je zahtevala, da vpišemo toč- no določeno besedo z ene stra- ni v navodilih za igro. Spet – ta- krat ni bilo interneta, da bi si iz- menjevali PDF navodil. Podob- ne načine je imelo še veliko iger, pri čemer je med najbolj priku- pnimi gotovo The Secret of Mon- key Island. Igri je bilo priloženo kartonasto vrteče kolo, ki ga je bilo treba glede na zahtevo igre ustrezno zavrteti, da je razkrilo zahtevani podatek. Prve verzi- je Sim City so imele temno rdeč list s kodami v črni barvi, ki ga je bilo treba res dobro pogledati pri pravi svetlobi, medtem ko foto- kopirni stroji tistega časa ni zmo- gli presvetliti in prekopirati stra- ni. Seveda pa jo je lahko vsakdo ročno prepisal (ali pretipkal). Jet Set Willy je uporabljal barvno kodo, ki jo je bilo treba izluščiti s porisanega lista. Ne kopiraj me Pred vsesplošno razširjenostjo interneta so se digitalne vsebine delile na disketah in zgoščenkah različnih oblik. Preprečevanje nezakonite uporabe avtorsko zaščitenih vsebin je tedaj v glavnem slonelo na preprečevanju kopiranja medijev ali onemogočenju delovanja kopiranih inačic. Čeprav je danes v svetu pretočnih večpredstavnostnih vsebin in programske opreme kot storitev to manj pomemben način zaščite, je preprečevanje kopiranja prehodilo izjemno zanimivo pot. Matej Huš P  Bill Gates je že leta 1976 opozarjal na problem kopiranja programske opreme.  Kartonasti kolesi igre Monkey Island, od koder je bilo treba izluščiti kodo za zagon. oktober 2020 55 ZAŠČITE PRED KOPIRANJEM DOSJE P Naslednji korak so bili fizični predmeti, brez katerih progra- mov ali iger ni bilo mogoče po- gnati. The Colonel's Bequest je imel rdečo lupo, s katero je bilo na priloženem zemljevidu moč videti prstne odtise. Drugi legen- darni način se je imenoval Len- slok. Igra je na zaslonu prika- zala popačeno besedo, ki je ni bilo moč prebrati brez posebne leče iz prizem, ki je bila prilože- na igri. Težava je bila, če je bil za- slon prevelik ali premajhen. Na- čin, ki se je pri specializirani pro- gramski opremi, na primer za la- boratorijske instrumente, ohra- nil do današnjih dni, pa so don- gli. To so majhni fizični kosi elek- tronike, ki se priključijo na raču- nalnik (včasih prek vrat LPT ali COM, danes so to posebni USB- -ključki), brez katerih program ne teče. Vstopi zgoščenka Ko so se CD prvikrat pojavili, je bil problem začasno rešen sam od sebe. Zapisovalniki CD (CD- R, CD-RW) so stali celo premo- ženje, v večini primerov pa niti diski niso bili dovolj veliki, da bi lahko nanje prekopirali več CD. V povojih zaščite pred kopira- njem na CD ni bilo ali pa so pro- grami preverjali zgolj, ali je vsta- vljen CD. Originalen ali skopi- ran. A razvoj je šel dalje. Naslednji korak so bile serij- ske številke ali ključi, ki brez dvoma veljajo za eno najbolj ne- umnih zaščit. Kako težko je po- leg kopije medija nanj zapisati še deset ali dvajset črk oziroma številk? Naslednji triki so sodi- li v razred manipulacije logič- nih atributov na CD, kamor uvr- stimo lažne navidezno ogromne datoteke, CD s preveč podat- ki (overburn) ali lažne datoteč- ne tabele, zaradi katerih je bila zgoščenka videti večja od stan- dardne kapacitete. Kmalu so se programi za kopiranje naučili ignorirati ali celo duplicirati te trike. Sledili so bolj sofisticirani sis- temi za zaščito pred kopiranjem zgoščenk. SafeDisc iz leta 1998 je razvilo podjetje Macrovision. Na začetku CD, v prvih 10.000 sektorjih, je nekaj sto napak, ki jih je enostavno mogoče »prebra- ti«, zapisati pa jih (tedanji) zapi- sovalniki niso znali. Napake so v obliki posebnih vzorcev dolžine 10 bitov, kar zaradi načina zapi- sovanja (EFM – eight-to-fourteen modulation) povzroča velike te- žave pri vernem zapisu. EFM na- mreč določa, da je med dvema enicama vedno od dve do deset ničel. Za zapis osmih bitov po- datkov potrebujemo 17 bitov (14 zaradi enkodiranja in tri vme- sne). EFM je pomemben, da lah- ko normalno beremo zapis, saj dolgih zaporedij ničel ali enic ne bi mogli. Obstajajo tabele (stan- dard ECMA 130), kako se binar- ne vrednosti pretvorijo v EFM, ki je na CD dejansko fizično za- pisan. Sonyjev SecuROM je bil sis- tem, ki ni vključeval le ovir za ko- piranje, temveč često tudi sple- tno aktivacijo licence. Na rav- ni medija je bil v podkanalu za- pisan ključ, ki ga je igra prebrala  Igra Jet Set Willy je imela pobarvan list, s katerega smo vsakokrat izluščili zahtevano kodo. Slika: John Aycock in Andrew Reinhard  Nekateri programi so pokazali popačeno besedo, ki jo je bilo moč prebrati le s posebno prizmo. Slika: MSX Resource Center 56 oktober 2020 DOSJE ZAŠČITE PRED KOPIRANJEMP in potrebovala za dešifriranje za- gonskih datotek, hkrati pa ga za- pisovalniki CD niso mogli kopi- rati. Novejše različice so variirale še gostoto zapisa, ki je pri nava- dnih zgoščenkah monotono pa- dajoča funkcija lokacije (na zu- nanje robove zapišemo več kot v notranjih krožnicah). Spletna aktivacija pa je pri številnih igrah omejevala število aktivacij. Zna- menit primer je igra BioShock, ki je bila omejena na dve name- stitvi (vsaka sprememba strojne opreme, denimo grafične karti- ce, je štela kot nova namestitev), za dodatne pa je bilo treba pokli- cati na telefonsko številko zalo- žnika. V priloženih navodilih je bila pomotoma zapisana napač- na telefonska številka … Najzloglasnejši je bil gotovo sistem StarForce, ki je ostal pri igri Splinter Cell: Chaos Theo- ry »nezlomljen« dolgih 422 dni! To so dosegli s kombinacijo več pristopov. Datoteke na zgoščen- ki so šifrirane, pri čemer je 24-bi- tni ključ odvisen od fizičnih pa- rametrov zgoščenke, hkrati pa je zapisan nanjo. Igra preveri, ali se ključa ujemata, preden dovo- li zagon. In kako je lahko dobi- la fizične podatke o mediju? Ka- kor ostali podobni sistemi Star- Force preverja tudi, ali je nalo- žen emulator CD-pogona, in v tem primeru onemogoči igro. Na računalnik je StarForce na- mestil svoj gonilnik, ki se ob od- stranitvi igre ni pobrisal. Gonil- niki so imeli enake pravice kot jedro operacijskega sistema, to- rej neposreden dostop do strojne opreme (Ring 0). Nekateri razi- skovalci so StarForce zato ozna- čili kot malware. Zaradi očitkov, da predstavlja grožnjo za var- nost, upočasnjuje računalnik in povzroča sesutja, je bila proti za- ložniku Ubisoft, ki je bil največji uporabnik StarForcea, leta 2006 celo vložena tožba, a so jo kasne- je zavrgli. StarForce je bil za svoj- čas daleč najbolj dodelan sistem za preprečevanje kopiranja, a za strahovito ceno. Uporabniki so se uprli, javno mnenje je bilo iz- razito negativno in Ubisoft je ne- hal uporabljati StarForce. V zanimivem obratu zgodo- vine je Microsoft v Windows 10 (in s kasnejšimi popravki tudi v Windows 7 in 8) ukinil podpo- ro za SafeDisc, SecuROM in Star- Force. To pomeni, da starejših iger (iz let 2003–2008), četudi bi programsko delovale na sistemu, ne moremo igrati. Nekateri pro- izvajalci so pripravili posodobi- tve, ki zaščito ukinejo (večina teh iger je tako in tako na Steamu), pri drugih pa je uporaba cracka edina rešitev. Res je, legalno ne- katerih iger ni mogoče pognati na novejših sistemih. Danes se uporablja sistem De- nuvo, ki ga je razvilo istoimen- sko avstrijsko podjetje. Nastalo je z odkupom Sonyjeve enote, ki je razvila SecuROM. Prve igre z De- nuvom so izšle leta 2014 in sis- tem se uporablja še danes. Ne- katere igre z Denuvom so »zlo- mljene« že ob izidu, druge zdrži- jo več mesecev, kar je tudi konč- ni cilj. Direktor prodaje v Denu- vu Elmar Fischer je predlani po- vedal, da je cilj zavarovati zače- tne prodaje, medtem ko »nezlo- mljive« igre preprosto ni moč iz- delati. Vsak dan, ko igre ni mo- goče igrati brezplačno, prinese več prodanih izvodov. Novo raz- ličico Denuvo Anti-Cheat so za- čeli uporabljati lani – in so jo he- kerji že »zlomili«. Kadar so sistemi ugotovili ne- pooblaščeno kopiranje, igre ozi- roma programi navadno niso delovali. A nekateri razvijalci so premogli več izvirnosti. Pri siste- mu FADE (DEGRADE) ima zgo- ščenka namerno nekaj napak, ki jih sistem pri kopiranju sa- modejno popravi, s čimer bo ja- sno, da ne gre za original. Igra potem poskusi prebrati ravno te napake, in če ji uspe, se bo sicer normalno zagnala, zato je težko ugotoviti, ali je kopiranje uspelo ali ne. Sčasoma bo piratska ver- zija postala neuporabna, saj se bo v igri zgodilo kaj nepričakova- nega: orožje bo manj natančno, zamenjale se bodo krmilne tip- ke levo in desno, sovražniki lah- ko postanejo neuničljivi itd. Danes so te zaščite pred ko- piranjem del širšega koncep- ta DRM (digital rights mana- gement), ki zajema vse načine upravljanja pravic, predvajanja in reproduciranja digitalnih vse- bin. Skratka, gre za načine, kako preprečiti, da bi uporabljali ne- kaj, česar nismo plačali. DVD in Blu-ray CD so sledili DVD, ki so prav tako lahko zaščiteni. Sistemi so trije: APS (Analog Protection Sys- tem), CSS (Content Scramble Sys- tem) in CPRM (Content Protec- tion for Recordable Media). APS je razvilo podjetje Macro- vision in varuje videoposnetke na DVD, sicer pa ni nova pogrun- tavščina in je v različnih imple- mentacijah obstajal celo na ka- setah VHS. APS deluje na ravni predvajalnika medijev DVD, ki v kompozitni analogni signal, na- menjen televizorju ali monitorju, Zakon kopiranje zase dovoljuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) fizičnim osebam dovo- ljuje reprodukcijo avtorsko zaščitenih del v največ treh primerkih, če to stori za zasebno uporabo in od tega nima gospodarske koristi. Izjeme, za katere to ne velja, so med drugim celotne knjige, grafične izdaje glas- benih del, elektronske zbirke podatkov in računalniški programi. Strogo vzeto to pomeni, da lahko naredimo kopijo glasbene zgoščen- ke za uporabo v avtomobilu (ali prenos na USB-ključ), ne smemo pa na- rediti kopije računalniške igre, ker to sodi med programe. To so osnovne pravice, ki jih daje zakonodaja, imetnik materialnih avtorskih pravic (za- ložnik) pa nam seveda lahko dovoli več, kar je v modernem svetu pogo- sto. Dandanes iger ne igramo več na zgoščenkah, temveč prek digital- nih platform, denimo Steama, kjer so dostopne, od koderkoli se že pri- javimo. Kaj je DRM? S kratico DRM (digital rights management, upravljanje pravic digital- nih vsebin) označujemo tehnike, ki so namenjene omejevanju neupra- vičene rabe digitalnih vsebin. Metode za preprečevanje kopiranja, ki jih opisuje ta članek, so del DRM, je pa koncept bistveno širši. Prav tako DRM ni enoten standard, temveč opisuje idejo in skupek implementacij. Zlasti v modernem času venomer povezanih računalnikov in naprav se manj pozornosti posveča fizičnemu preprečevanju kopiranja in se name- sto tega uvajajo šifriranje, online preverjanje upravičenosti do predvaja- nja, pretočno predvajanje brez prenosa, spletne registracije in aktivaci- je ter podobno.  V igri Serious Sam 3 se je v piratski kopiji pojavil škorpijon, ki je sledil igralcu in ga ni bilo mogoče ubiti.  Igra The Sims 4 je v piratski različici po prhanju likov zamegljen del okna razširila na ves zaslon. oktober 2020 57 ZAŠČITE PRED KOPIRANJEM DOSJE P vrine dodatne pulze, ki zmedejo morebitne zapisovalnike (analo- gnega) signala. Danes je ta teh- nologija zastarela. CSS je prav tako namenjen DVD s filmi, le da je to pot za- ščitena vsebina, ki je šifrira- na. Sistem, ki so ga zasnovali leta 1996, je bil »zlomljen« leta 1999. Uporabljal je 40-bitno ši- friranje s tokovnimi šiframi (stre- am cipher). Na ploščku je vsebi- na šifrirana, obstaja pa tudi po- sebno zaščiteno področje (hid- den area). Ko poskušamo pred- vajati takšen DVD, se med pred- vajalnikom in DVD izvede vrsta preverjanj ključev, nato pa pred- vajalnik dobi dostop do zašči- tenega območja, kjer je zapi- san ustrezen ključ za dešifriranje vsebine. Kopirani DVD nimajo kopije teh ključev, zato ne bodo delovali. Po drugi strani morajo biti tudi čitalniki DVD usklajeni s standardom CSS, da lahko be- rejo originalne medije. Metodo CPRM, ki se uporablja za DVD in kartice SD, so razvili v konzorci- ju IBM, Intel, Matsushita in To- shiba, uporabljala pa se je v glav- nem na Japonskem. Devedejem je sledil Blu-ray (konkurenčni standardi, kot je HD-DVD, se niso uveljavili), ki je prav tako dobil svoje sisteme za preprečevanje kopiranja. V Blu- -rayu pa je v nasprotju z ostalimi mediji uporaba tehnik za prepre- čevanje kopiranja obvezna. Spe- cifikacije Blu-raya opisujejo tri tehnike: AACS (Advanced Access ri vsebinah, ki ne zahtevajo interakcije, denimo pri filmih in glasbi, kopiranja zaradi same narave dela ni mogoče popol- noma preprečiti. Če vsebino na koncu zazna človek, mora biti vsaj tedaj v analogni obliki: kot zvok in slika. Kar lahko vidimo, lahko tudi posnamemo, zato se vprašanje spremeni v izziv, do kod lahko va- rujemo digitalno reprodukcijo (do procesorja, grafične kartice, moni- torja?) in kako dobro lahko analogni signal posnamemo. Temu pravimo analogna luknja (analog hole). Pristopov je več. Nekateri filmi imajo dodane skrite ali manj skri- te podpise (watermarks), ki so bodisi moteči bodisi natančno identifi- cirajo, od kod kopija izvira. Tako so, na primer, lovili člane Akademije, ki vnaprej dobijo filme, ko kandidirajo za oskarje, pa so jih potem deli- li dalje. Nekatera snemalna oprema zazna prisotnost teh vodnih žigov in onemogoči snemanje (podobno kot ozvezdje EURion skenerje odvr- ne od skeniranja bankovcev). Ekstremna verzija DRM je uporaba certifi- katov, ki morajo biti prisotni na celotni poti dekodiranja signala, vse do monitorja, da se vsebina sploh lahko predvaja. ZAŠČITA Analogna luknja P s Igra Diablo III je zahtevala aktivno povezavo z internetom tudi za igranje v enouporabniškem načinu. 58 oktober 2020 DOSJE ZAŠČITE PRED KOPIRANJEMP Content System), BD-ROM Mark in BD+. Vsak plošček bo upora- bljal vsaj katero. Na prvi ravni je to sistem AACS, ki ga je razvil konzorcij AACS Licensing Administrator, v katerem so Disney, IBM, Intel, Microsoft, Panasonic, Sony, To- shiba in Warner Bros. AACS upo- rablja šifrirni algoritem AES, res- da le s 128-bitnim ključem. Vse- bina je sicer šifrirana z enim ključem, a je celoten postopek dešifriranja vseeno malo dalj- ši in gre približno takole: na me- diju so poleg šifrirane vsebine še serijska številka (volume ID), ključ za vsebino (encrypted title key) in medijski ključ (MKB – media key block). Ko poskušamo tak medij predvajati, predvajalnik poskusi z lastnimi ključi odkleniti MKB. Od tod dobi prvi ključ, ki ga združi s serijsko številko medija, da dobi drugi ključ (volume unique key). Z njim je moč odkleniti ključ za vse- bino, s čimer je končno mogoče dešifrirati vsebino. Tak slojeviti način ima svoj smisel, ker je zato mogoče dolo- čati različne skupine upravičen- cev in po potrebi celo preklica- ti določene ključe, česar mlajši sistemi niso znali. Predvajalniki imajo namreč seznam preklica- nih ključev (revocation list), ki se posodobi ob vsaki vstavitvi no- vejšega Blu-raya. Druga raven za- ščite pri Blu-rayu je sistem BD+, ki ni obvezen. V bistvu gre za na- videzni stroj (virtual machine), ki teče na predvajalnikih in bere dodatna navodila z medija, ki so tam, da prepoznajo dodatne ma- nipulacije podatkov na medi- ju. BD-ROM Mark pa na Blu-ray zapiše dodatne ključe, brez ka- terih ni mogoče dešifrirati vse- bine. Prva verzija AACS je bila »zlomljena« leta 2007, druga pa leta 2017. Ob zlomu prve različice se je konzorcij AACS LA na lastni koži naučil, da internet ne pozablja. Ko so začeli spletnim stranem pošiljati uradne zahtevke, naj zbrišejo objavljene šifrirne klju- če (MKB), se je internet odzval predvidljivo. Ljudje so jih še bolj množično delili, vzniknila je celo zastava, ki ima barve v heksade- cimalnih kodah šifrirnega klju- ča, česar res ni bilo mogoče pre- povedati. Najnovejši sistem je Cinavia, ki pa podatke popači drugače. Po- snetku je dodan zvočni signal, ki ga človeško uho ne opazi, a osta- ne v zapisu ne glede na način ko- piranja ali redistribuiranja (celo z analognim snemanjem). Ko tak posnetek poskusimo predvajati, bo predvajalnik zaznal omenje- ni vodni žig in preveril, ali je na- prava upravičena predvajati po- snetek (npr. prek AACS za Blu- -ray ali CSS za DVD). Na tak na- čin ne bo mogoče predvajati niti posnetkov, ki bi imeli sicer fizič- no odstranjeno zaščito (npr. za- radi zlomljenega AACS), saj bo na posnetku fizično prisoten si- gnal, ki bo sprožil preverjanje upravičenosti. Internet Praktično celotno zgodovino torej spremljamo igro mačke z mišjo, ki se je v zadnjih letih pre- selila na internet. Večpredstav- nostne vsebine so pretočne, igre internetne na Steamu, program- ska oprema čedalje pogosteje kot naročnina. Celo v nekaterih pri- merih, ko za to razen DRM ni bilo nobenega drugega razloga, so založniki zahtevali poveza- vo z internetom. Igra Diablo III je znamenit primer, saj je zahte- vala aktivno povezavo z interne- tom tudi za igranje v enouporab- niškem načinu. Pričakovati je, da bomo v pri- hodnosti, ki jo bo zaznamovalo naraščanje števila vedno pove- zanih naprav, videli širjenje kon- cepta preverjanja upravičenosti prek interneta in zgolj najemanja programske opreme, medtem ko bodo igre tekle v oblaku. In s tem bo zgodovinski krog sklenjen – fizično kopiranje bo postalo ire- levantno. Podobno kot je več sto- letje dolgo merjenje hitrosti sve- tlobe postalo irelevantno, ko smo njeno hitrost definirali kot absolutno konstanto.  Sonyjev škandal Sonyjeva zaščita pred kopiranjem je leta 2005 povzročila škandal, ko je Mark Russinovich ugotovil, da ima dobrih 22 milijonov njihovih cede- jev rootkit. Na računalnik so namreč ti samodejno namestili program- sko opremo za upravljanje DRM, ki je ni bilo mogoče enostavno odstra- niti, je tekla v ozadju in povzročala nestabilnosti sistema. Poleg tega je dodatek odprl varnostne luknje, ki so jih hekerji in drugi škodljivci kmalu začeli izrabljati za napade. Drugi program je Sonyju samodejno pošiljal podatke o zgodovini uporabe. Kmalu po izbruhu afere je Sony pripravil orodje za odstranitev, ki pa je situacijo še poslabšalo. V resnici sploh ni odstranilo rootkita, tem- več je le razkrilo skrite datoteke. Šele tri tedne po razkritju je Sony obja- vil izboljšano orodje za odstranitev, ki je to ime tudi zaslužilo. Vmes pa je Sony lagal.  Za branje podatkov na Blu-rayu, zaščitenem z AACS, je potrebnih več ključev, da dobimo končni ključ za odklep vsebine.  Znamenita zastava, ki v barvni kodi vsebuje šifrirni ključ (09 F9 11 02 9D 74 E3 5B D8 41 56 C5 63 56 88 C0). Ta je leta 2007 zlomil AACS, sistem za zaščito HD-DVD in Blu-ray. 60 oktober 2020 DOSJE DROPSHIPPINGP časopisu The New York Times so ugotovili, da je v februarju in marcu ob pomoči storitev podjetja Shopify nastalo več kot 500 novih splet- nih trgovin, ki so imele v ime- nu »covid« ali »corona«. Lastniki številnih novonastalih prodajaln niso poznali, kaj šele preverili, izdelkov, ki so jih prodajali, saj so mnogi bili le posredniki. Pri dropshippingu namreč pod- jetnik poišče izdelek, za katere- ga meni, da se bo dobro prodajal, ponavadi prek AliExpressa, nato pa ga oglašuje na Facebooku, In- stagramu ali prek vplivnežev. Se- veda ga prodaja za precej več, kot je cena, po kateri ga nudi (običaj- no) kitajski proizvajalec. Trgo- vec tako izdelka nikoli ne vidi, ne distribuira in ne skladišči, saj ga naroči šele, ko mu ga kupec pla- ča. Kitajsko podjetje izdelek nato pošlje neposredno kupcu, trgo- vec pa pri tem obdrži razliko. Vse skupaj lahko počne kar iz doma- čega naslanjača. Čeprav je dropshipping lega- len poslovni model, se v vse več- ji meri uporablja pri kopici ne- čednih poslov, prevarah in pro- daji ponaredkov, saj, kot poroča BBC, izdelki pogosto ne prispe- jo, spletne strani prenehajo ob- stajati, stranke ne dobijo vrnje- nega denarja, izdelki pa so slabe kakovosti. Shopify ga sicer spod- buja in celo ponuja širok nabor izobraževalnega materiala na to temo, a je na začetku leta skrbel tudi za preprečevanje omenje- nih prevar. Tako so po poročan- ju The New York Timesa v mesecu marcu v zgolj enem tednu odstra- nili 4.500 strani, ki niso mogle podpreti oglaševanih zdravstve- nih učinkov prodajanih izdelkov. Med drugim so na nekaterih stra- neh prodajali takšne cvetke, kot je ogrlica z odstranjevalcem virusa iz zraka (Corona Necklace Air Pu- rifier) za slabih 50 evrov, za pri- bližno 250 evrov pa tableto pro- ti virusom, ki drži mesec dni (An- ti-Viral Protection for 30 days). Vendar pa dropshipping ni tve- gan le za kupca, temveč je lahko tudi za prodajalca, ki nima nobe- nega nadzora nad izdelkom. Maček v žaklju S tovrstnim poslom je sicer precej lahko začeti, potrebuješ le spletno stran in oglaševanje na družabnih medijih in že lahko prodajaš. Ničesar ni treba ime- ti na zalogi ali izdelovati, ker ne- kdo drug to počne zate. Proda- jalci izdelka pred prodajo ne vi- dijo, tako tudi ne vedo, kako ka- kovosten je, o slabih straneh izdelka pa pogosto izvejo šele iz pritožb kupcev. Podjetnica, ki je želela ostati anonimna in se je v preteklosti ukvarjala z dro- pshippingom, je za Wired pove- dala, da se je odločila za tovrst- no poslovanje, ker je bilo v vzpo- nu in uspešno. Prodajala je okol- ju prijazne gospodinjske pripo- močke, ki ne vsebujejo plastike. Pred božičem kitajski dobavite- lji velikega povpraševanje niso več zmogli in je prišlo do zamud. Številne stranke so seveda zahte- vale denar nazaj zaradi zamude, še več pa, ko so izdelki prispeli, a so bili slabe kakovosti in celo v plastični embalaži. Tako se je podjetnica znašla v hudih te- žavah, saj je denar že porabila, med drugim tudi za oglaševan- je, ki je pri tovrstnem poslu zelo pomemben del stroška. Iz zaga- te jo je rešil poslovni partner, da je lahko kupcem povrnila denar. Podjetnica sicer še vedno ima spletno prodajo, a s skladiščem, in se ne želi več ukvarjati z dro- pshippingom, saj pravi, da imajo stranke slabo izkušnjo. Nezadovoljni kupci seveda ne ostanejo tiho in množica slabih ocen na spletu ne ostane neo- pažena. Nekatera podjetja zara- di tega propadejo, za druge je to del poslovnega modela in v tre- nutku, ko se nabere preveč nega- tivnih mnenj, zaprejo spletne tr- govine in se preusmerijo k dru- gemu izdelku. Podjetja Magne- tic SL, ki prek dropshippinga pro- daja kozmetične izdelke pod svo- jo blagovno znamko, pa množica negativnih odzivov zaradi nedo- stavljenih izdelkih ali večmeseč- nih zamud pri dostavi ne moti. Kot poroča BBC Click, podjetje ubira različne načine, kako utiša- ti negativne odzive, med drugim tudi s kupovanjem in z umetnim Od mačka v žaklju do sodobnih zlatokopov V začetku leta je s številom okuženih s koronavirusom raslo tudi število strani, ki so ponujale rešitve v boju z virusom, in skupaj z njimi še število podjetnikov, ki se poslužujejo t. i. dropshippinga. Tamara Harb V  Kourtney Kardashian promovira izdelke podjetja Magnetic SL. Vir: Kanal podjetja Magnetic SL na Youtubu, posnetek zaslona. oktober 2020 61 DROPSHIPPING DOSJE P ustvarjanjem pozitivnih odzivov. Tako je na strani Trustpilot ob imenu podjetja opozorilo o njiho- vem tovrstnem početju. Pri vzdr- ževanju slovesa resnega podjetja pa jim pomaga tudi oglaševan- je, ki je pomemben del prodaje ob pomoči dropshippinga. Ved- no več oglaševanja predstavljajo vplivneži, ki podjetjem dajo vero- dostojnost, še posebej če jih pro- movira znan vplivnež. Vplivneži in oglaševanje Z vzponom vplivnežev so tako tudi tisti, ki se ukvarjajo z dro- pshippingom, preusmerili ogla- ševanje s Facebooka in z Instag- rama. BBC Click poroča, da je omenjeno podjetje Magnetic SL plačalo 170.000 evrov Kourtney Kardashian, ki ima več kot 100 milijonov sledilcev na Instag- ramu, da je promovirala njiho- ve umetne trepalnice in kozme- tične proizvode. Seveda se jim je naložba povrnila. A Magnetic SL ni podjetje brez težav, saj so negativni odzivi strank številni. Na očitke o neustreznosti poslo- vanja se v podjetju niso odzva- li, tiho pa so ostali tudi predstav- niki Kardashianove. Ogromno podjetij , ki se ukvarjajo z dropshippingom, pro- daja tudi kopije izdelkov, denimo Apple AirPods in Apple Watch, ki seveda kršijo pravice intelektual- ne lastnine, a jih mnogi vplivne- ži kljub temu promovirajo. Kopi- jo AirPods sta po poročanju BBC oglaševali tudi Kylie in Kendall Jenner, prva s skoraj 200 mili- joni sledilcev, druga z dobrimi 100 milijoni. Slušalke se na prvi pogled ne razlikujejo, na embala- ži je napisano drugo ime, skoraj zagotovo pa kakovost zvoka in zmogljivost baterije ne dosegata izvirnika. Predvsem pa gre za jas- no prevaro, saj običajni potroš- niki zaradi podobnosti izdelka in promocije znanih vplivnežev lah- ko menijo, da gre za originale. S promocijo izdelkov se se- veda ukvarjajo tudi manj znani vplivneži, med koronavirusom pa je ta poslovni model zares za- cvetel. Podjetniki namreč stavijo na to, da vplivneži ne preverjajo izdelkov. A pri dropshippingu ne gre le za majhne prevare. Uspeš- ne zgodbe so pogosto tudi nele- galne in vključujejo prodajo po- narejenih izdelkov, seveda pa tako kot v vsakem drugem poslu tudi tukaj nekaterim uspe s pov- sem legalnim pristopom. Kako zaslužiti milijone in uživati na Baliju Zaradi majhnega vložka in mo- rebitnih hitrih zaslužkov je dro- pshipping postal mamljiva in- dustrija in eno od zbirališč pod- jetnikov, ki se ukvarjajo s tem po- slovnim modelom, je indonezijski otok Bali. Kot je za Wired razlo- žil lastnik prostorov za coworking Michael Craig, se tja zgrinjajo te- hnološki podjetniki s prenosniki in poslom na internetu, ki niso vezani na določeno lokacijo, že od leta 2017. Dropshipping je na tej sceni aktualni trend. Eden us- pešnih dropshipperjev, Phil Lou- den, ki ima s partnerji pet splet- nih trgovin, je za Wired izjavil, da je celoten proces kot video igra v živo, ukvarjanje z oglasi in is- kanje izdelkov na AliExpressu pa kot dogajanje v igralnici. Le- tos računa, da bo dosegel dobrih 70.000 evrov dobička. Poleg dropshippinga se je se- veda razvil posel prodaje nasve- tov, kako na tem področju uspeti in obogateti kar iz domačega na- slanjača. Tako mnogi nadobudni podjetniki na Baliju prihodke iz dropshippinga obogatijo z ustvar- janjem videov na Youtubu, v ka- terih se hvalijo, da so pripravlje- ni razkriti skrivnosti tega posla ob naročilu na njihove seminar- je. Michael Craig je za Wired izja- vil, da številni med njimi ne mo- rejo dokazati, da so zaslužili to- liko, kot pravijo. Slikajo se pred lamborghiniji, ki dajejo vtis, da jim je uspelo, a to so najeti avto- mobili. Obnašajo se kot vplivne- ži, kar glede na število sledilcev tudi so, pa vendar je pogosto vse skupaj v oblakih, čeprav za teča- je, kjer poskušajo razložiti, kako obogateti, dobro zaračunavajo. Stari pregovor, ki pravi, da ni vse zlato, kar se sveti, še vedno velja imeti v mislih. Tako kot pri veči- ni stvari dandanes torej tudi pri odločanju o nakupu velja, da pre- verite vire, tako spletne trgovine, svetovalce kot tudi vplivneže, ki stvari promovirajo. Družina Kar- dashian pač ni zagotovilo za do- ber nakup.   Priporočila podjetja Shopify za vzpostavitev dropshippinga. Vir: Spletna stran podjetja Shopify, posnetek zaslona. IZ TUJEGA TISKA KITAJSKA IN VAROVANJE ZASEBNOSTI2 62 oktober 2020 u je živela v mestu Li- nji v Šandongu, obal- ni kitajski provinci jugo- vzhodno od Pekinga. Izvirala je iz revne družine, ki je bila odvi- sna od očetove skromne plače. A starši so skrbno varčevali za nje- no šolnino – zelo malo njenih so- rodnikov je šlo študirat. Nekaj dni pozneje so Šu spet poklicali in ji povedali, da je do- bila tudi štipendijo. Za nakazilo 2.600 juanov (370 dolarjev) bi morala najprej na svoj študent- ski račun položiti 9.900 juanov »aktivacijske takse«. Ker je za fi- nančno podporo nekaj dni prej res zaprosila, je denar nakazala na številko, ki ji jo je povedal kli- catelj. Tisti večer je družina nato odhitela na policijo prijavit, da so jo ogoljufali. Šujin oče je pozne- je povedal, da najbolj obžaluje trenutek, ko je policista vprašal, ali bodo še kdaj videli svoj denar. Odgovor, da najverjetneje ne, je Šu le pahnil v še večji obup. Na poti domov je doživela infarkt in dva dneva pozneje je v bolnišni- ci umrla. Med preiskavo so ugotovili, da je bil prvi klic pristen, drugega pa je opravil goljuf, ki je hekerju plačal za Šujino številno, status vpisa in podatke iz prošnje za fi- nančno podporo. Kitajski porabniki so že kar va- jeni, da kradejo njihove osebne podatke. Šu je zato postala njiho- va ikona. Njena smrt je sprožila vsedržavne pozive za večjo var- nost zasebnosti. Le nekaj mese- cev prej je Evropska unija spreje- la splošno uredbo o varstvu po- datkov (GDPR), s katero naj bi državljani evropskih držav dobili nadzor nad uporabo svojih oseb- nih podatkov. Takrat je Donald Trump ravno jurišal na zmago na predsedniških volitvah, vo- livce pa je med drugim podžigal tudi s kampanjo, ki je v veliki meri temeljila na podatkih o vo- livcih. Med temi so bile tudi po- drobnosti o 87 milijonih uporab- niških računov na Facebooku, do katerih se je protizakonito doko- palo svetovalno podjetje Cam- bridge Analytica. Kitajski zako- nodajalci in pravni strokovnja- ki so podrobno spremljali to do- gajanje. Na Zahodu prevladuje prepri- čanje, da niti kitajski vladi niti sa- mim prebivalcem ni mar za za- sebnost. Ameriški tehnološki ve- likani to domnevno brezbrižnost izrabljajo kot argument, da bi z nadležnimi zakoni o zasebno- sti kitajski tekmeci imeli tržno prednost pred njimi. Faceboo- kov direktor Mark Zuckerberg je v svojem pričevanju pred sena- tom leta 2018 po škandalu zaradi Šu Juju je sredi leta 2016 dobila klic, ki naj bi ji spremenil življenje. Z rezultati spre- jemnega izpita za fakulteto si je priborila vpis na oddelek za angleščino na univer- zi za pošto in telekomunikacije v Nandžingu, so ji povedali po telefonu. Tate Ryan-Mosley, MIT Technology Review V zakulisju presenetljivih kitajskih prizadevanj za varovanje zasebnosti podatkov Š KITAJSKA IN VAROVANJE ZASEBNOSTI IZ TUJEGA TISKA 2 oktober 2020 63 Cambridge Analytica pristojne prosil, naj ne nastopijo prestrogo proti tehnologijam, kot je prepo- znava obraza. »Kljub vsemu mo- ramo poskrbeti, da bodo ameri- ška podjetja lahko inovativna tudi na tem področju,« je poudaril, »ali pa bomo zaostali za kitajski- mi in drugimi tekmeci po svetu.« Zgled je Evropa V resnici je to mnenje o kitaj- skem odnosu do zasebnosti za- starelo. V zadnjih nekaj letih je kitajska vlada, ki bi rada okrepi- la zaupanje porabnikov v digital- no gospodarstvo in njihovo sode- lovanje v njem, uvedla varoval- ke zasebnosti, ki v marsikaterem oziru spominjajo na te, ki jih da- nes poznamo v Evropi in Združe- nih državah Amerike. A čeprav je država poskrbe- la za učinkovitejše varovanje za- sebnosti, je hkrati okrepila svoj nadzor. Z vzorci DNK in drugi- mi biometričnimi metodami, kot sta prepoznava obraza in prstnih odtisov, nadzoruje državljane po vsej državi. Cenzuro na interne- tu je še zaostrila in uvedla sistem »družbenega ugleda«, po kate- rem kaznuje vedenjske vzorce, ki po mnenju oblasti slabijo druž- beno stabilnost. Med pandemijo je začela uporabljati sistem apli- kacij »zdravstvenega koda«, s ka- terim je določala, kdo sme po- tovati, in sicer na podlagi ocene tveganja za prenašanje korona- virusa. Poleg tega pri neusmilje- nem zatiranju muslimanskih Uj- gurov v severozahodni provinci Sinkiang uporablja vrsto invaziv- nih nadzornih tehnologij. To protislovje postaja osre- dnja lastnost kitajske porajajoče se ureditve pri zasebnosti podat- kov. Ob njem se postavlja vpraša- nje, ali sistem lahko obstane, če ima močne varovalke za ohranja- nje zasebnosti porabnikov, a sko- raj nobene proti vohljanju vlade. Odgovor ni relevanten le za Kitaj- sko. Tamkajšnja tehnološka pod- jetja povečujejo svoj globalni od- tis in zakonodajalci po vsem sve- tu spremljajo njeno politiko. November 2000 upravičeno pomeni rojstvo sodobne kitajske države nadzora. Takrat je mini- strstvo za javno varnost, vladna agencija, ki nadzoruje vsako- dnevno upoštevanje zakonov, na strokovnem sejmu v Pekingu na- povedalo nov projekt. Agencija je predvidela centraliziran državni sistem, ki bi povezoval tako fi- zični nadzor kot digitalnega ob uporabi najnovejše tehnologije. Poimenovali so ga zlati ščit. Zahodna podjetja, vključno z ameriškim konglomeratom Ci- sco, s finskim telekomunikacij- skim velikanom Nokia in kanad- sko družbo Nortel Networks, so želela izkoristiti poslovno prilo- žnost in so zato z agencijo sode- lovala pri različnih fazah projek- ta. Pomagala so sestaviti držav- no podatkovno banko za shra- njevanje podatkov o vseh kitaj- skih odraslih in razvila zapleten sistem nadzora nad internetnim podatkovnim tokom – iz tega je potem nastal veliki požarni zid. Veliko uporabljene opreme je že bilo standardizirane za lažje nadzorovanje v ZDA, kar je po- sledica zakona o komunikacijski podpori kazenskemu pregonu iz leta 1994. Kljub standardizirani opre- mi so projekt Zlati ščit zavira- li omejen dostop do podatkov in interni boji za premoč v kitaj- ski vladi. Sčasoma so se prizade- vanja ministrstva za enoten sis- tem izkristalizirala v dva loče- na projekta: sistem nadzora in podatkovna zbirka, posvečena zbiranju in shranjevanju podat- kov, ter tako imenovani sistem družbenega ugleda, pri katerem sodeluje okoli 40 vladnih oddel- kov. Če ljudje ponavljajo vzorce, ki niso dovoljeni – od prečkanja ceste zunaj prehoda do korupcije v poslu –, njihova ocena družbe- nega ugleda upade in jim je mo- goče prepovedati, na primer, na- kup letalske karte ali vozovnice za vlak pa tudi vlogo za posojilo. Isto leto, kot je ministrstvo za javno varnost napovedalo pro- jekt Zlati ščit, se je na policijsko fakulteto ministrstva v Pekin- gu vpisal Hong Jančing. Po sed- mih letih usposabljanja, ko je pri- dobil tudi magistrski naziv, je Hong dobil pomisleke o policij- skem poklicu. Zaprosil je za štu- dij v tujini. Jeseni 2007 se je pre- selil na Nizozemsko in začel dok- torski študij mednarodnih zako- nov o človekovih pravicah. Študij mu je dovolila in ga delno tudi fi- nancirala kitajska vlada. V naslednjih štirih letih se je med raziskovalnim delom in vr- sto pripravništev v mednarodnih organizacijah seznanil z zaho- dnim pravnim sistemom. V Med- narodni delavski organizaciji se je ukvarjal z globalnim zakonom o diskriminaciji na delovnem mestu, v Svetovni zdravstveni organizaciji pa s prometno var- nostjo na Kitajskem. »Na zahodu vlada izrazito legalistična kultu- ra – to me je res osupnilo. Lju- dje veliko hodijo na sodišče,« je povedal. »Denimo v večini uč- benikov v zvezi z zakoni o člo- vekovih pravicah razlagajo o po- membnih sodnih primerih zara- di kršenja človekovih pravic.« A Hong se je vsemu temu ču- dil, saj se mu ni zdelo učinkovi- to. Zanj je sodišče zadnji izhod, da se pokrpa nezadostnost zako- nov, ne pa temeljno orodje za nji- hovo uveljavljanje. Zakonodaja, ki bi bila temeljitejša in bolje pre- mišljena, bi po njegovem prepri- čanju lahko dosegla primernejše rezultate kot sistem, sestavljen iz naključnega nabora sodne pra- kse, kot to velja za ZDA. Po doktoratu je leta 2012 te ideje odnesel nazaj v Peking, in sicer tik pred vzponom Ši Džin- pinga na predsedniški položaj. Hong je delal za razvojni pro- gram OZN in nato kot novinar za People's Daily, največji časnik na Kitajskem v lasti države. Cenzura se krepi Ši je hitro začel širiti vladno cenzuro. Vplivni komentatorji, znani po svojih preverjenih pri- spevkih na družbenih omrežjih, so vse bolj sproščeno grajali ki- tajsko komunistično stranko in se norčevali iz nje. Jeseni 2013 pa je stranka aretirala na stoti- ne malih blogerjev zaradi zlona- mernega širjenja govoric, ene- ga najvplivnejših pa razkazovala IZ TUJEGA TISKA KITAJSKA IN VAROVANJE ZASEBNOSTI2 64 oktober 2020 tudi po državni televiziji kot sva- rilo drugim. Ti dogodki so napovedali zače- tek novega obdobja cenzure. Na- slednje leto so ustanovili kitajsko kibernetično administracijo – novo centralno vladno agencijo, odgovorno za vse, kar je poveza- no z zakonsko ureditvijo inter- neta, vključno z državno varno- stjo, mediji ter s cenzuro govora in z varovanjem podatkov. Hong je zapustil časopis in se pridružil oddelku za mednarodne zadeve v okviru te agencije. Zastopal ga je v OZN in drugih mednarodnih telesih ter z drugimi državami sodeloval pri vzpostavljanju ki- bernetične varnosti. Julija 2015 je kibernetična ad- ministracija predstavila osnutek svojega prvega zakona. Kiberne- tični zakon, ki je začel veljati ju- nija 2017, je predpisoval, da mo- rajo podjetja pridobiti dovoljenje ljudi za zbiranje njihovih osebnih podatkov. Hkrati je okrepila in- ternetno cenzuro in prepovedala anonimne uporabnike – ta člen so uveljavljali z rednimi uradni- mi pregledi podatkov pri ponu- dnikih internetnih storitev. Spomladi 2016 je Hong že- lel nadaljevati akademsko karie- ro, a so ga v agenciji prosili, naj ostane. Zakon o kibernetični var- nosti je namreč preohlapno ure- jal varovanje zasebnih podatkov, njihova kraja in kršitve so dose- gle nevzdržne razsežnosti. Raz- iskava Internetnega društva Ki- tajske iz leta 2016 je pokazala, da je 84 odstotkov vprašanih do- živelo zlorabo svojih podatkov, vključno s telefonsko številko, z naslovom in s podatki o ban- čnem računu. Vse to je poglobilo nezaupanje do ponudnikov digi- talnih storitev, ki so zahtevali do- stop do osebnih podatkov, reci- mo dostavljavci hrane, finančne aplikacije in ponudniki taksi pre- vozov. Smrt Šu Juju je le še prili- la olja na ogenj. Vlado je skrbelo, da bi takšno vzdušje lahko okrnilo sodelova- nje v digitalnem gospodarstvu, ki je osrednji del njene strategi- je za spodbujanje gospodarske rasti. Ob sprejetju splošne ured- be o varstvu podatkov se je vla- da tudi zavedela, da bodo kitaj- ski tehnološki velikani mora- li sprejeti mednarodna načela o zasebnosti, če se bodo hoteli ši- riti v tujini. Honga so zadolžili za vode- nje nove posebne ekipe, ki bi ta vprašanja razrešila s pripravo specifikacije o varovanju zaseb- nosti (Personal Information Pro- tection Specification – PIPS). Do- kument naj sicer ne bi bil zave- zujoč in bi podjetjem nakazal, kako so oblasti nameravale ure- sničevati zakon o kibernetični varnosti. Upale so, da bo to do- datna spodbuda in bodo sama od sebe sprejela nova merila za varovanje podatkov. Hongova ekipa je začela pre- vajati vse mogoče dokumente, povezane z zadevo, v kitajščino. Prevedli so smernice o zasebno- sti, ki sta jih objavili Organizaci- ja za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter njena sorodna organi- zacija za azijsko tihomorsko go- spodarsko sodelovanje. Prevedli so tudi evropsko uredbo GDPR in kalifornijski zakon o zasebno- sti porabnikov. Med prevodi se je znašel celo osnutek zakona o pravicah porabnikov do zaseb- nosti, ki ga je leta 2012 pripravi- la Obamova administracija, ven- dar nikoli ni bil potrjen. Hong se je redno sestajal s pristojnimi za zakone za varovanje podatkov v Evropi in ZDA ter s strokovnjaki. Iz vseh prevedenih dokumen- tov in na podlagi posvetov se je korak za korakom izluščila splo- šna smer. »Ljudje so preprosto povedano ugotovili, da obstajata dva modela, ameriški in evrop- ski. Pristopa sta se precej razliko- vala tako po filozofiji kot po ure- sničevanju v praksi, in odločitev, kateremu slediti, je postala osre- dnja tema razprav med člani eki- pe,« se spominja Hong. GDPR je preveč omejujoč Bistvo evropskega modela je načelo, da imajo ljudje temelj- no pravico do varovanja svo- jih podatkov. Uredba GDPR bre- me utemeljevanja, zakaj potre- bujejo podatke, nalaga zbirate- ljem podatkov, kot so podjetja. Nasprotno pa ameriški model privilegira industrijo, ne uporab- nikov. Podjetja sama določijo, kaj zanje pomeni razumno zbi- ranje podatkov, porabniki lahko izbirajo le, ali se s tem strinjajo in bodo sodelovali s podjetjem. Zakoni o varovanju podatkov so tudi neprimerno bolj razdroblje- ni kot v Evropi in razdeljeni po sektorjih, odvisni pa so tudi od posamezne zvezne države. Kitajski model je takrat, ker ni obstajal krovni zakon ali poseb- na agencija, zadolžena za varo- vanje podatkov, bolj spominjal na ameriškega. Hongova ekipa pa je ugotovila, da je evropski pristop boljši. »Ustroj evropskih predpisov in sistem kot celota sta jasnejša,« je komentiral Hong. A večino članov ekipe so pred- stavljali zaposleni v kitajskih teh- noloških velikanih, kot so Bai- du, Alibaba in Huawei, in njim se je evropska uredba zdela pre- več omejevalna, zato so spreje- li njena splošna načela, vključ- no z omejitvami pri zbiranju po- datkov in zahtevami za njihovo shranjevanje ter brisanje, vendar so besedilo omilili. Načelo o mi- nimizaciji, na primer, pravi, da se sme zbirati le nujne podatke v zamenjavo za storitev. Kitajska uredba omogoča manevrski pro- stor za zbiranje še drugih podat- kov, koristnih za ponudnika sto- ritev. Kitajske specifikacije PIPS so začele veljati maja 2018, istega meseca kot evropska uredba. A ob spremljanju ameriških zaple- tov zaradi škandala s Faceboo- kom in Cambridge Analytico so kitajski uradni predstavniki spo- znali, da nezavezujoči sporazum ne bo dovolj. Zakon o kibernetič- ni varnosti ni vključeval močne- ga mehanizma za dejansko uve- ljavljanje varovanja podatkov. Zakonodajalci so lahko le kazno- vali kršitelje z do milijon juanov (140.000 dolarjev), kar je za ve- like družbe zanemarljiv znesek. Malo pozneje je kitajski parla- ment, nacionalni ljudski kongres, izglasoval, da se v okviru trenu- tnega petletnega zakonodajne- ga obdobja, ki se bo zaključilo 2023, začne pripravljati osnutek zakona o varovanju osebnih po- datkov. Z njim bi zaostrili predpi- se o varovanju podatkov, določi- li strožje kazni in po potrebi usta- novili novo agencijo za nadzor nad izvajanjem teh zakonov. Po direndaju zaradi Cambrid- ge Analytice »je vladni agenciji postalo jasno, da lahko pride do hudega škandala, ki bi utegnil vplivati tudi na politične zadeve, če ne bi bilo poskrbljeno za resno upoštevanje predpisov o zaseb- nosti«, je povedal Hong. Med policijsko preiskavo smr- ti Šu Juju so nazadnje le odkrili goljufe, ki so jo poklicali po tele- fonu. Šlo je za sedemčlansko tol- po, ki je z zlorabo zasebnih po- datkov ogoljufala tudi številne druge žrtve za več kot 560.000 juanov. Sodišče je razsodilo, da je Šujina smrt neposredna posle- dica stresa, ker je zapravila dru- žinske prihranke. Dvaindvajse- tletnega Čena Venhvija so zara- di tega in njegove glavne vloge pri nekaj deset tisoč klicih obso- dili na dosmrtno zaporno kazen, druge pa na zaporne kazni od treh do 15 let. Kitajski mediji in porabniki so se ob tem opogumili in začeli bolj odkrito kritizirati kršitve za- sebnosti. Marca 2018 je direktor velikega iskalnika Baidu, Robin Li, razbesnel uporabnike druž- benih omrežij, potem ko je nami- gnil, da so kitajski porabniki pri- pravljeni žrtvovati svojo zaseb- nost v imenu varnosti, udobja in učinkovitosti. »Traparija,« je na- pisal neki uporabnik, ki so ga po- tem navajali tudi v People‘s Dai- lyju. »Natančneje bi bilo reči, da je nemogoče učinkovito braniti svoje zasebnosti.« Konec lanskega oktobra so uporabniki družbenih omre- žij spet izrazili svoje nezadovolj- stvo, ko so začele krožiti fotogra- fije študentov z naglavnimi tra- kovi, ki so merili možganske va- love, s čimer naj bi se domnevno izboljšali njihova koncentracija in zmožnost učenja. Potem se je vendarle zganila lokalna izobra- ževalna oblast in šoli prepove- dala uporabo teh trakov, ker kr- šijo zasebnost dijakov. Teden dni s »Je zgodovina že kdaj pokazala, da se država trudi za zmernost in skromnost pri uporabi orodij nadzora?« KITAJSKA IN VAROVANJE ZASEBNOSTI IZ TUJEGA TISKA 2 oktober 2020 65 pozneje je kitajski predavatelj prava tožil živalski vrt Hangčou, ker je svoj sistem na prstni odtis, ki ga je uporabljal za vstop, za- menjal s prepoznavo obraza, saj živalski vrt naj ne bi pridobil so- glasja za shranjevanje njegove fotografije. A kljub večji občutljivosti jav- nosti na kršenje zasebnosti po- rabnikov to ni pripomoglo k omejevanju državnega nadzo- ra oziroma k njegovemu prever- janju. Kot poudarja Maya Wang, raziskovalka pri organizaciji Hu- man Rights Watch, je to delno posledica neobveščenosti veči- ne kitajskih državljanov, saj se sploh ne zavedajo stopnje in ob- sega poseganja vlade v njihovo zasebnost. Na Kitajskem, tako kot v ZDA in Evropi, je v zakonih o zasebnosti podatkov kar nekaj varnostnih izjem. Zakon o kiber- netični varnosti vladi omogoča, da zaradi lažje kazenske preiska- ve od zasebnikov zahteva posre- dovanje podatkov. Ministrstvo za javno varnost prav tako neposre- dno zbira velike količine podat- kov, zato bi zasebnost lahko bo- lje zavarovali brez pomembnega omejevanja države pri njenem dostopu do podatkov. Finančni tehnološki velikan Ant Financial s sedežem v Hang- čouju, mestu jugozahodno od Šanghaja, je 11. februarja pred- stavil platformo za razvijanje aplikacij AliPay Health Code. Is- tega dne so mestne oblasti pred- stavile aplikacijo, izdelano prav na tej platformi, in sicer naj bi ljudje prek nje samoprijavlja- li podatke o svojih potovanjih in zdravju, nato pa bi dobili barv- no kodo rdeče, rumene oziro- ma zelene stopnje. Deset milijo- nov meščanov je nenadoma mo- ralo pokazati zeleno kodo, če so se želeli peljati s podzemno že- leznico, iti po nakupih in vstopi- ti v nakupovalno središče. V ne- kaj tednih so lokalne oblasti v več kot sto mestih na platformi AliPay Health Code razvile la- stne aplikacije. Kmalu je sledil tudi veliki tekmec Tencent s svo- jo platformo za razvoj aplikacij. Te aplikacije so razkrile skrb vzbujajočo raven državnega nad- zora in sprožile nov val javnih razprav. Hu Jong, predavatelj novinarstva na pekinški univer- zi in vplivni bloger na Weibo, je marca zapisal, da je uradno zbi- ranje podatkov o pandemiji pre- šlo vse meje. Ni prišlo le do pri- merov kraje podatkov, je zapisal, temveč se z njimi odpirajo vra- ta tudi do takšnih podatkov, ki jih potem lahko zlorabijo za na- mene, drugačne od tistih, zaradi katerih so jih shranili. »Je zgodo- vina že kdaj pokazala, da se dr- žava trudi za zmernost in skro- mnost pri uporabi orodij nadzo- ra?« se je vprašal. Konec maja so dokumenti, ki so pricurljali v javnost, dejan- sko razkrili načrte mestne vlade Hangčouja za razvoj dolgoročne aplikacije za zdravstveno kodo, s katero bi meščane ocenjevali po njihovih navadah, na primer vadbi, kajenju in spanju. Zara- di ogorčenja javnosti so uradniki načrt preklicali. Tu so vlogo ver- jetno odigrali tudi državni medi- ji, ki so objavljali kritične zgodbe o aplikaciji. Razprava se je kmalu razširi- la tudi v državni vladi. Tisti me- sec je kitajski ljudski kongres na- povedal, da bo po hitrem po- stopku sprejel zakon o varova- nju osebnih podatkov. Zaradi ob- sega med pandemijo zbranih po- datkov je stroga zakonodaja po- stala še nujnejša, so povedali de- legati, in zdaj je še pomembne- je seznaniti javnost s tem, koliko podatkov zbira vlada v izrednih razmerah in po kakšnem postop- ku jih briše. Julija je zakonodaj- no telo predlagalo nov, strog po- stopek odobritve, preden oblasti lahko zahtevajo podatke od za- sebnih platform. Ubeseditev je kljub vsemu ostala ohlapna in naj bi jo izpilili pozneje – mor- da z novim nezavezujočim do- kumentom –, vendar bi ta pote- za lahko pomenila korak naprej pri omejevanju širokega obsega trenutnih izjem v imenu držav- ne javnosti, so zapisali kitajski strokovnjaki iz miselnega trusta New America s sedežem v Wa- shingtonu. Tudi Hong je prepričan, da se bo razkorak med predpisi o zbi- ranju podatkov za industrijo in tistimi za državo zmanjševal. Dr- žava bo kmalu začela omejeva- ti samo sebe: »Ne moremo imeti predpisov za enega akterja, dru- gemu pa pustimo proste roke,« je rekel. »To tudi ne bi bil primeren strokovni pristop.« Drugi opazovalci se ne strinja- jo. Vlada bi z lahkoto le na videz reševala težave z zbiranjem po- datkov, ne bi se lotila jedra de- lovanja ministrstva za javno var- nost, je poudarila Wangova iz Human Rights Watch. Dodala je, da samo uresničevanje zakonov ne bo enako dosledno pri vseh: »V Sinkiangu turški muslimani nimajo niti najmanjšega vpliva na to, kako ravnajo z njimi.« Kakorkoli že, Hong ostaja op- timist. Julija je začel predava- ti pravo na pekinški univerzi in piše blog o kibernetični varnosti ter težavah z zbiranjem podat- kov. Vsak mesec se sestaja z vse večjo skupnostjo kitajskih ura- dnikov, zadolženih za varovanje podatkov, ki skrbno spremljajo, kakšne so razmere glede tega po svetu. Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency 66 oktober 2020 NASVETI WINDOWS= menike uporabljamo vsak dan, pomagajo nam pri namestitvi progra- mov, shranjevanju dokumentov ali urejanju zbirke fotografij. Obi- čajno o njih ne razmišljamo, va- nje položimo datoteke in jih kot v resničnem življenju odložimo na (digitalno) polico, kjer se nato na njih nabira prah. Čeprav ima ope- racijski sistem Windows 10 nekaj odličnih orodij za delo z imeni- ki, so ta razmetana kot najstniška soba, zato jih je težje najti. Če je iskanje kljub temu uspešno, nam Microsoft zagode s čudnim po- imenovanjem, ki skriva njihovo namembnost kot sraka svoj plen. Raziskovalec Privzeti pogled v Raziskovalcu nam običajno greni življenje: ali so ikone prevelike ali pa je na za- slonu preveč informacij, ki med is- kanjem zahtevajo nenormalno ve- liko premikanja po zaslonu nav- zdol in navzgor. Pogleda, ki bi bil primeren v vseh razmerah, ni. Če je v imeniku malo vsebine, si želi- mo približane predstavitve, če je predmetov veliko, jasnega in zgo- ščenega pregleda. Želji ustrežemo z izbiro zavihka Pogled ter dolo- čanjem ene izmed opcij, med ka- terimi so na voljo Izredno velike ikone, Male ikone, Ploščice, Ve- like ikone, Seznam, Srednje veli- ke ikone in Podrobnosti. Od izbi- re je odvisno, ali se bo pogled pri- lagodil zgolj z velikostjo prikaza- nih ikon ali jim bo dodal še doda- tne informacije v podobi datuma stvaritve, vrste in velikosti dato- tek. Podrobnejše nastavljanje po- gledov je omogočeno z navezo tipke Ctrl in miškinega kolesca. Raziskovalec nastavitev za sleher- ni imenik shrani in postreže z že- lenim pogledom tudi po ponov- nem zagonu računalnika. Raziskovalec za vsak ime- nik samodejno določi enega iz- med naslednjih tipov: Dokumen- ti, Slike, Glasba, Videoposnetki in Splošni elementi. Od izbrane- ga tipa imenika je odvisno, kate- re informacije bodo na voljo v do- ločenem pogledu. Glasbene da- toteke bodo imele stolpca Na- slov skladbe in Album, medtem ko bodo videoposnetki opremlje- ni z dolžino posameznega filmč- ka. Raziskovalec običajno določi najprimernejšo izbiro. Ko zgreši, največkrat v primeru datotek mešanega izvora, mu pomaga- mo tako, da z desnim klikom na imenik uporabimo Lastnosti, kjer nato pod zavihkom Po meri do- ločimo tip imenika z vrednostjo Optimiziraj to mapo za. Če ima imenik podimenike in bi tip želeli uveljaviti tudi zanje, obkljukamo še vrednost Uporabi to predlogo tudi z vsemi podmapami. Našteto pa še zdaleč ni vse, Raziskovalec skriva dodatne po- drobnosti o vsebini imenikov. Do njih dostopamo v pogledu Po- drobnosti, kjer z desnim klikom na naslovno vrstico stolpcev s podrobnostmi pridemo do doda- tnih možnosti. Pod opcijo Doda- tno se skrivajo številni zanimivi podatki, njihova uporabnost pa je odvisna od datotek v določe- nem imeniku. Če imamo v njem veliko klasične glasbe, bo stolpec Skladatelji razkril, čigava dela so shranjena na disku. Fotografije so po želji opremljene z informa- cijo o modelu fotoaparata, ki jih je posnel, deljene datoteke z ose- bami, ki dostopajo do njih. Sle- herni stolpec z vlečenjem posta- vimo na poljubno mesto v pogle- du imenika. Če informacija zno- traj posameznega stolpca ni vi- dna, jo prikažemo s preprostim desnim klikom na naslovno vr- stico stolpcev in z izbiro ukaza Prilagodi širino vseh stolpcev. Imeniki so poleg datotek osnovni gradniki datotečnega sistema. Uporabniki operacijskega sistema smo običajno tako domači pri delu z njimi, da se ne zavedamo, kaj vse zmorejo. Z napredno rabo Raziskovalca in drugih programskih pripomočkov razkrijemo vse njihove skrivnosti. Dominik Cigala Telovadba z imeniki I  Prikaz imenikov v Raziskovalcu je lahko različen, odvisen od naših želja in zahtev po informacijah.  Stolpce pogleda Podrobnosti glede na vrsto imenika samodejno prilagaja operacijski sistem Windows sam ali pa ga s posebnimi nastavitvami določimo uporabniki. oktober 2020 67 WINDOWS NASVETI = Spremembe bodo za izbrani imenik samodejno shranjene za rabo v prihodnosti. Če jih želimo uveljaviti pri vseh imenikih iste- ga tipa, se postavimo v mapo že- lene kategorije, spremenimo po- gled po lastnem okusu ter v ak- cijskem traku Pogled poiščemo Možnosti / Spremeni možnosti mape in iskanja. Pod zavihkom Pogled se skriva gumb Uporabi za mape, ki nastavitve pogleda uveljavi pri vseh imenikih istega tipa. Spremembe razveljavimo z gumbom Ponastavi mape. Če v Raziskovalcu z miško za trenutek ali dva postojimo na do- ločenem imeniku, se nam pri- kaže pojavno okno z informaci- jami o velikosti imenika, datu- mu ustvarjanja ter s seznamom datotek in podimenikov v njem. Čeprav je prikaz v določenih pri- merih uporaben, je (pre)večkrat zgolj nadležen, saj prekrije po- gled na drugo vsebino. Velikost pojavnega okna zmanjšamo, če odstranimo informacije o veliko- sti, kar storimo na akcijskem tra- ku razdelka Pogled, kjer izbere- mo najprej Možnosti, nato Spre- meni možnosti mape in iskanja ter v zavihku Pogled odstranimo kljukico v Dodatnih nastavitvah pred Prikaži informacije o veliko- stih datoteke v namigih za mape. Če želimo pojavno okno popol- noma odstraniti, po istem po- stopku odstranimo kljukico pred možnostjo Pokaži pojavne opise map in namiznih elementov. Operacijski sistem Windows marsikaj prilagodi po svoje. Več- krat je življenje z njim zaradi tega lažje, pogosto pa tudi ne. Lep primer tovrstne nevšečno- sti so skriti imeniki, ki jih Win- dows skrije zaradi občutljive vse- bine v njih. Prenekateri progra- mi v skritih imenikih hranijo da- toteke, brez katerih bi nehali de- lovati. Da jih ne bi uporabniki po nesreči izbrisali, se Windows do- misli preproste rešitve in jih pre- prosto skrije. Ker jih včasih vse- eno potrebujemo, na primer pri prenosu elektronske korespon- dence na drug računalnik, je do- bro vedeti, kako jih najti. Na sre- čo je ustrezna nastavitev hitro na dosegu prstov: pod akcijskim tra- kom Pogled in zavihkom Pokaži / Skrij odkljukamo opcijo Skri- ti elementi in rahlo blede ikone skritih imenikov ter datotek se bodo prikazale na zaslonu. Imeniki v Raziskovalcu so pri- vzeto predstavljeni z domačo ru- meno ikono mape, ki je z nami že od časov operacijskega siste- ma Windows 95. Za razlikova- nje med imeniki sistem skrbi z dodatki listov, ki gledajo iz mape in predstavljajo elemente v njej. Če s prikazom nismo zadovoljni, si lahko omislimo svojega. Z de- snim klikom na izbrani imenik izberemo Lastnosti, nakar pod zavihkom Po meri in razdelkom Ikone map z opcijo Zamenjaj iko- no spremenimo predstavitveno sliko imenika. Ako nam je rume- na mapa všeč, radi pa bi spreme- nili predmet, ki kuka iz nje, po- novimo postopek z izbiro razdel- ka Slike map in gumbom Izberite datoteko. Spremembe razveljavi- mo z akcijo Obnovi privzeto. Raziskovalec je v operacijskem sistemu Windows 10 bogatejši za razdelek Hitri dostop, ki omogo- ča, kar obljublja z imenom – hi- ter dostop do najpogosteje upo- rabljenih imenikov. Razdelek v Raziskovalcu najdemo pri vrhu desnega stolpca. Če stolpca z to navigacijo ni, je najverjetneje iz- klopljen. Vklopimo ga s kljukico pred izbiro Podokno za krmarje- nje v nastavitvah Pogled / Podo- kno za krmarjenje. Imeniki se v Hitri dostop dodajajo samodej- no, glede na pogostost njihove rabe. Če katere od map ne želi- mo med bližnjicami, jo odstrani- mo z desnim klikom ter upora- bo opcije Odstrani iz hitrega do- stopa. Imenike, ki bi jih želeli ve- dno imeti na dosegu prstov, v Hi- tri dostop dodamo po podobnem postopku – z desnim klikom na- nje in izbiro akcije Pripni v hitri dostop. Hitrega dostopa iz siste- ma ne moremo popolnoma od- straniti. Z Možnosti / Spremeni možnosti mape in iskanja / Splo- šno / Zasebnost / Počisti izbriše- mo iz njega vse obstoječe vnose, medtem ko z odstranitvijo kljukic pred opcijama Možnosti / Spre- meni možnosti mape in iskanja / Splošno / Zasebnost / Prikaži ne- davno uporabljene datoteke v hi- trem dostopu in Možnosti / Spre- meni možnosti mape in iskanja / Splošno / Zasebnost / Prikaži po- gosto uporabljane mape v hitrem dostopu zgolj onemogočimo do- dajanje novih. Dvojni klik miške odpre izbra- ni imenik v trenutno aktivnem oknu Raziskovalca. Če pri kli- ku držimo pritisnjeno tipko Ctrl, nam Raziskovalec imenik posre- duje v novem pogovornem oknu. Več raziskovalčevih oken je kot nalašč pri vrsti opravil, med ka- terimi prednjači kopiranje da- totek iz enega imenika v druge- ga. Ako nam je tipka Ctrl tako pri srcu, da brez nje ne more- mo in imenike večinoma odpira- mo z njo, lahko spremenimo pri- vzeto odpiranje izbranega ime- nika v nastavitvah Raziskoval- ca pod zavihkom Pogled, če po- trdimo izbiro Možnosti / Spre- meni možnosti mape in iskanja / Splošno / Prebrskaj mape / Vsa- ko mapo odpri v svojem oknu. Z nastavitvijo hkrati spremenimo tudi delovanje tipke Ctrl, ki bo po novem izbrani imenik odpi- rala v trenutno aktivnem oknu. Če bomo želeli odpreti že odpr- ti imenik, nas bo sistem prestavil  Izklop in prilagajanje pojavnega okna z informacijami o označenem imeniku najdemo med nastavitvami Spremeni možnosti mape in iskanja.  Ikono, ki predstavlja določen imenik kot datoteke, ki kukajo iz digitalne mape, spremenimo v nastavitvah Lastnosti, do katerih dostopamo z desnim klikom na izbranca. 68 oktober 2020 NASVETI WINDOWS= v njegovo okno in ne bo odpiral novega. Operacijski sistem Windows večkrat zahteva ponovni zagon računalnika, med nameščanjem pomembnih posodobitev ali no- vega programa, kar je še posebej nerodno, ko imamo med delom odprtih veliko oken z imeniki. Če jih želimo po ponovnem zagonu v enakem stanju spet videti na delovni površini, uporabimo na- stavitev Raziskovalca pod zavih- kom Pogled, ki se glasi Možnosti / Spremeni možnosti mape in is- kanja / Pogled / Dodatne nasta- vitve / Obnovi prejšnja okna z mapami ob prijavi. Če imamo doma več računal- nikov, se prej ali slej pojavi potre- ba po deljenju datotek in imeni- kov med njimi. Načinov, s kate- rimi se lotimo težave, je več. Na pomoč lahko priskočijo ključ- ki USB, oblačne storitve in elek- tronska pošta, vendar nič ni bolj elegantno od vgrajenega načina omrežnega deljenja, ki ga Win- dows privzeto ponuja v Razi- skovalcu. Do orodij dostopamo z desnim klikom na izbrani ime- nik in izbiro opcije Omogoči do- stop / Določene osebe. Orod- ja se odprejo v novem pogovor- nem oknu z nazivom Omrežni dostop. Tega lahko z vrednostjo Everyone omogočimo vsem ali pa pooblaščene osebe dodajamo posebej ter jim določimo različne ravni dovoljenj. Privzeto sistem nastavi dovoljenje za branje. Če pa želimo omogočiti še pisanje, kar pomeni, da bodo drugi upo- rabniki v imeniku lahko datote- ke tudi brisali, urejali in dodaja- li, moramo izbrani osebi določi- ti Raven dovoljenja / Branje/pi- sanje. Do deljenega imenika na dru- gem računalniku dostopamo v Raziskovalcu, kjer v desnem stolpcu poiščemo Omrežje, nato ciljni računalnik ter po dvokliku nanj izberemo še želeno mapo. Delo z deljeno mapo je enako delu z lokalnim imenikom. Stal- ni dostop do deljenega imenika si olajšamo z desnim klikom na Ta računalnik in izbiro možno- sti Preslikaj omrežni pogon, kjer nato določimo črko navidezne- ga pogona ter pot do želenega imenika na priključenem omrež- ju. Če poleg naštetega obkljuka- mo še opcijo Vnovična vzposta- vitev povezave pri vpisu, nam bo deljena mapa v Raziskovalcu pod izbrano črko pogona na vo- ljo tudi po ponovnem zagonu ra- čunalnika. Raziskovalec telovadbo z ime- niki dodatno olajša s priročnimi bližnjicami, kjer nam naveza ne- katerih tipk prihrani precej klika- nja z miško. Tako Ctrl + Shift + N najhitreje ustvari nov imenik na področju, kjer se nahajamo, Ctrl + Alt + 1-6 spremeni privze- ti pogled, Alt + leva/desna pušči- ca pa se premika med imeniki, ne da bi se bilo treba miški sploh približati. F2 nam pomaga spre- meniti ime imenika, Alt + Enter odpre okno z lastnostmi, Alt + D nas premakne v naslovno vr- stico, Alt + P odpre predogled in Shift + Delete izbrani imenik (ali datoteko) izbriše. Razisko- valca čez ves zaslon raztegne F11, medtem ko njegovo aktivno okno zapre Ctrl + W. Drugi programi Raziskovalec je odlično orod- je za delo z datotekami in telo- vadbo z imeniki, a kljub temu ni vsemogočen. Ko česa ne zna, ga dopolnimo z drugim program- skim pripomočkom, na primer z brezplačnim Tagging for Win- dows, ki omogoča, da imeni- kom določimo dodatne oznake. Ker je z Raziskovalcem težko is- kati večje porabnike prostora, si v primeru diskovne stiske omisli- mo WinDirStat, zastonjsko orod- je, ki podrobno analizira disk ter po prvem pregledu postreže z in- formacijo, koliko prostora zase- de sleherna datoteka ali imenik na računalniku. Za konec mo- ramo omeniti vsaj še brezplač- ni programski pripomoček mal- ce zastarelega videza, a mlade- ga duha, ki odlično deluje tudi v operacijskem sistemu Windows 10. Explorer++ ima največjo stvar, ki Raziskovalcu manjka – zavihke. Delo z njimi je podobno kot pri spletnem brskalniku, saj omogočajo hitro prehajanje med imeniki, shranjevanje priljublje- nih lokacij in njihovo napredno urejanje.   Če imamo doma več računalnikov ali je na enem več uporabnikov, se hitro pojavi potreba po deljenju datotek in imenikov.  Dostop do deljenega imenika za nadaljnjo rabo shranimo kot navidezni pogon z opcijo Preslikaj omrežni pogon.  Raziskovalca dopolnimo z drugimi programi, kakršen je WinDirStat, ki nam lajša iskanje največjih požrešnežev diskovnega prostora. oktober 2020 69 PRO ET CONTRA NASVETI = Zakaj bi kupil maca, če za isti denar dobim bolje opremljen prenosnik z operacijskim sistemom Windows, ki je hkrati enako dovršeno oblikovan, lahek in predvsem močnejši od Applovega računalnika? srednja in za nekate- re neprekosljiva pred- nost računalnikov Mac je operacijski sistem ma- cOS. Applov operacijski sis- tem odlično sodeluje s stroj- no opremo iz istega hleva, ima preprost pristop ter učinkovite zmožnosti, ki jih tekmeci vne- to posnemajo od pamtiveka. Razlika je približno taka kot pri primerjavi telefonov iPho- ne z napravami, ki jih poganja Googlov sistem. Tako Android kot Windows sta do roba in čez polna številnih zmožnostih, od katerih jih uporabniki uspe- šno uporabljajo zgolj deseti- no. Applov telefon in računal- nik imata občutno manj funk- cij, ki pa so bolj preproste, upo- rabne in učinkovite. Macbook ima res manj pri- ključkov kot povprečni preno- snik z Windowsi, vendar delu- jejo brez težav in kakršnihkoli muk. Nekako tako, kot je vide- ti parjenje Applovih slušalk Air- Pods s prenosnikom Macbook. Ko odpremo škatlico z njimi, same poiščejo napravo v bližini in se brezšivno povežejo z njo. Kakovost izdelave Applo- vih prenosnikov je nesporna, a treba je priznati, da so jih proi- zvajalci prenosnikov z operacij- skim sistemom Windows skoraj dohiteli. Okenska ohišja so rav- no tako tanka, materiali odlič- ni, zasloni pa večinoma večji in boljši. Kljub uspešni eri preno- snikov ultrabook, ki so Applu odščipnili dobršen kos pogače, na trgu ni prenosnika, ki bi se dičil z enako dobro navezo tip- kovnice in sledilne ploščice. Applova kombinacija je še ve- dno zmagovita, sploh pri novih modelih, kjer so delovanje tip- kovnice še izboljšali. Čeprav so boljši prenosniki z Windows da- nes opremljeni z veliko sledilno ploščico, se z Applovo še vedno ne morejo primerjati. Sledilna ploščica na macbookih je izre- dno natančna, udobna in od- zivna. Tako dobra je, da miške marsikdo sploh ne potrebuje. Vendar v Sloveniji žal vlada diskriminacija, mnogo je pro- gramov, storitev, certifikatov in drugih računalniških zadev, ki zahtevajo uporabo operacijske- ga sistema Windows. Macbo- ok z macOS tako večkrat osta- ne brez spletnega bančništva ali dela od doma, ker se službe- ni program ne zna sporazume- vati z njim. Seveda obstajajo ra- zni mimohodi, na primer dvoj- ni zagon z operacijskim siste- mom Windows, ki pa niso smi- selni, saj je v tem primeru pre- nosnik z operacijskim sistemom iz Redmonda boljši nakup. To je resnično šibka točka Applovega prenosnika, četudi zanjo ni kriv Apple sam. Odkupi se z varno- stjo, kjer imajo Applovi računal- niki manj virusov in druge ško- dljive programske opreme. Pro- tivirusnega programa uporab- niki macbookov večinoma ne uporabljamo niti ga ne potre- bujemo. Boris Šavc ahko se celo strinjam, da je bolje imeti napra- vo, ki v celoti prihaja iz iste hiše in ima programsko opremo, ki je natančno prila- gojena strojni, kjer ni kaosa s ti- soči gonilnikov in njihovih nad- gradenj, v kombinaciji z mo- dularnimi nadgradnjami ope- racijskega sistema. Lahko se tudi strinjam, da je res, da je na macih manj virusov, saj je sis- tem manj razširjen in zato tudi manjša tarča za vse mogoče zli- kovce. Toda dejstvo je, da se je v sve- tu računalništva, ki je vedno bolj zapleten, hkrati pa ga ve- dno bolj uporabljamo prav vsi, dobro držati tiste strani, kjer nas je več. Dobro je imeti okoli sebe prijatelje in znance, ki nam zna- jo pomagati, kajti vse preveč- krat se zgodi, da težav sami ne moremo in ne znamo odpra- viti. Resda obstajajo servisi in specializirana podjetja, ki manj tehnično usmerjenim uporab- nikom nudijo tehnično pomoč, toda ta pomoč stane, predvsem pa ni vedno na voljo točno ta- krat, ko bi jo potrebovali. Navse- zadnje pa včasih potrebujemo pomoč za zelo specifične stvari in jih zato znajo razvozlati le so- delavci in kolegi, ki delajo pri is- tem ali podobnem projektu. Ko smo to razčistili, lahko skočim nazaj. Je v resnici da- nes res kaj narobe s prenosni- ki iz sveta PC, ki jih poganja Windows? So to res še vedno tiste stare naprave IBM PC, na katerih teče Windows 3.0 ali morda celo DOS? Nikakor ne. Današnji Okenski prenosniki so lahko danes enako vrhunske naprave, kot so to (in o tem ni nobenega dvoma) maci. Enako so elegantni, tanki, lahki, pre- nosni. Enako lahko z baterijo delujejo deset ur in več. Enako lahko imajo vrhunski zaslon, vr- hunsko tipkovnico in vrhunsko sledilno ploščico. Le zavedati se moramo, da za vse to ne sme- mo izbrati ravno najcenejše na- prave, ki nam pride pod roke. Tudi med maci bi lahko našli kaj slabšega, če bi ti bili na vo- ljo. Pa niso. Med maci lahko iz- biramo le med dražjimi modeli, tam pa najdemo tudi vrhunske prenosnike iz okolja Windows. Windows. Da, tudi operacij- ski sistem Windows je danes zelo zelo daleč od tiste nestabil- ne gmote, ki se je včasih imeno- vala Windows 95. Windows 10 je moderen operacijski sistem, ki se ga tudi novinci enako hi- tro navadijo kot macovskega OSX. Na moderni strojni opre- mi deluje hitro in stabilno. In za njega je na voljo neprimer- no več programske opreme kot za mace. Vključno z elektron- skim bančništvom, dostopom do državnih storitev in certifi- katov, ki, da, macom povzroča- jo težave. Matej Šmid Raje neKer deluje bolje O L 70 oktober 2020 LEGENDE ORACLEq awrence Joseph Ellison, današnji šef Oracla, se je materi samohranil- ki Florence Spellman rodil 17. avgusta leta 1944 v predmestju New Yorka Bronx. Z njo ni živel dolgo. Ko je pri devetih mesecih zbolel za pljučnico, ga je posla- la k teti in stricu v Chicago. Lilli- an in Louis Ellison sta ga posvo- jila ter mu dala svoje ime, ki ga je Louis, ruski izseljenec, prevzel v spomin na otok Ellis Island, kjer je prvič stopil na ameriška tla. Po srednji šoli v Chicagu se je mladi Larry vpisal na univer- zo University of Illinois at Ur- bana-Champaign. Zapustil jo je v drugem letniku, ko mu je umr- la krušna mati. Louis ga je prego- voril, da je nadaljeval študij na domačem pragu. Zgolj po enem semestru je pustil tudi tega na univerzi v Chicagu. Leta 1966 se je takrat dvain- dvajsetletni Ellis preselil v Ka- lifornijo, blizu Silicijeve doline, kjer je tehnološka industrija do- življala neverjeten razcvet. Služ- be je menjal kot po tekočem tra- ku, med drugim je delal v podje- tjih Wells Fargo in Amdahl, ter tako hitro pridobil spodobna ra- čunalniška in programerska zna- nja. Prelomna je bila zaposli- tev pri podjetju Ampex, kjer se je navdušil nad relacijskimi zbir- kami podatkov in začel delati pri projektu za ameriško varnostno agencijo CIA. Kodno ime projek- ta je bilo Oracle. Leta 1977 Bob Miner, Ed Oa- tes in Larry Ellison z 2.000 do- larji ustanovijo podjetje Soft- ware Development Laboratori- es (SDL), 1.200 jih je prispeval Ellison sam. Trojico je navduši- la ideja Edgarja F. Codda o revo- lucionarnem računalniškem na- činu shranjevanja in dostopa do informacij. Tako imenovana, da- nes popolnoma običajna, relacij- ska zbirka, ki podatke hrani v ta- belah, je v tistih časih obstajala zgolj v teoriji in bila daleč od re- sničnega življenja. Teorijo so pri SDL kanili uresničiti. Obdržali so projekt za ameriško varnostno agencijo CIA (Central Intelligen- ce Agency) ter kasneje delali tudi za Navy Intelligence, Air Force Intelligence in National Securi- ty Agency. Lahko bi rekli, da so tako Ellison kot podjetje Oracle z ameriško vlado tesno povezani Tihi prerok Združene države Amerike so kitajskemu Tiktoku postavile ultimat: ali ga na Zahodu prevzame ameriško podjetje ali pa se storitev za deljenje video posnetkov prepove. Interesentov za priljubljeno aplikacijo pri mladih ni manjkalo, zato se je vnela prava tekma. Ko je odpadel Microsoft, je vodstvo v boju prevzel Oracle. Kdo je Oracle (v prevodu Prerok) in zakaj želi kitajsko podjetje? Dominik Cigala že od samega začetka. Prva različica podatkovne zbirke Oracle ugleda luč sve- ta leta 1979. Imenuje se Oracle, različica 2. Prve verzije nikdar ni bilo. Isto leto se podjetje preime- nuje v Relational Software Inc. in želi doseči združljivost z rela- cijsko zbirko podjetja IBM, Sy- stem R, ki je kot prva vpeljala je- zik SQL ter sledila istemu cilju. IBM sodelovanje ni dišalo, zato kode sistema R ni delil z RS. El- lison se ni pustil motiti ter je L  Študij na univerzi je Larry Ellison prvič opustil, ko mu je umrla krušna mati.  Oracle leta 1983 zadnjič spremeni ime. Podjetje se odtlej imenuje po istoimenskem izdelku, relacijski podatkovni zbirki.  Oracle z nepremišljeno poslovno napako da prostor tekmecem, ki ga brez slabe vesti izkoristijo. Larry si trpko lekcijo za vedno zapomni.  Edgar F. Codd je razvil idejo, iz katere so se razvili relacijske zbirke podatkov in podjetje Software Development Laboratories, danes znano pod imenom Oracle.  Ellison se je nad relacijskimi zbirkami podatkov navdušil med službovanjem pri podjetju Ampex. oktober 2020 71 ORACLE LEGENDE q nadaljeval poslanstvo. Uspeh ni izostal. Leta 1983 podjetje še za- dnjič spremeni ime. Tokrat se po- imenuje po svojem osrednjem iz- delku v Oracle Systems Corpora- tion ter tri leta kasneje z delnica- mi poveča prihodke na zajetnih 55 milijonov ameriških dolarjev. Devetdeseta se pri Oraclu zač- nejo turbulentno, zaradi poslov- ne napake so primorani odpu- stiti 400 zaposlenih, to je 10 od- stotkov celotne delovne sile. Ra- čunovodsko prirejanje poslov- nih izidov, ko so prodajniki uspe- šne prodaje v prihodnosti knji- žili v tekoča obdobja, je podje- tju prineslo številne tožbe in te- žave pri pristojnih službah. Ko so napako odpravili, so se znašli na robu propada, tik pred stečajem. Tekmeci, med njimi tudi Sybase (iz njega je izšel Microsoft SQL Server), so izkoristili trenutek in Oraclu pojedli zajeten kos tr- žne pogače. Larry, ki je bil prese- nečen nad dogajanjem in vede- njem konkurenčnih podjetij, si je lekcijo zapomnil za vse življenje. Okrevanje je sicer trajalo nekaj let, a se je Ellisonu z zbirko Ora- cle7 in novimi sodelavci uspelo izogniti najhujšemu. Od tega tre- nutka naprej pri Oraclu niso po- znali sramu. Ellison je grdo go- voril o tekmecih, jih nenehno iz- zival, zasmehoval in – kar se je izkazalo za najpomembnejše – jih prevzemal. Postal je serijski prevzemnik, ki je konkurenco zatiral v kali. Z Ellisonom na čelu delničar- jev ter podjetja so se milijoni ste- kali v blagajno kot nikoli poprej. Razlogov za uspeh podjetja Ora- cle je več, poleg učinkovitega spopadanja s tekmeci, analiti- ki največ zaslug pripisujejo pro- gramskemu jeziku C, v katerem je bila podatkovna zbirka pisa- na, ter poslovnemu modelu v obliki letne naročnine. Program- ski jezik C je poskrbel, da je bilo zbirko relativno lahko prenesti na druge platforme, medtem ko je letna naročnina podjetju zago- tavljala reden oziroma stalen do- tok denarja. Ellison, ki je danes po reviji Forbes peti najbogatejši človek na planetu, je začel življe- nje zajemati z veliko žlico. Omi- slil si je vrsto dragih konjičkov, med katerimi je prednjačilo ja- dralstvo. Do danes je med dru- gim kupil teniški turnir, letalsko podjetje in otok. Vse naštete po- stranske dejavnosti ga kljub ne- sporni privlačnosti niso odvrni- le od posla. Leta 1999 podjetje Oracle za- pusti Ellisonov varovanec Marc Benioff, ki ustanovi Salesforce. com, oblačno podjetje, speciali- zirano za rešitve stikov s stran- kami. Larry postane eden iz- med njegovih prvih podporni- kov in v novonastalo podjetje vloži dva milijona ameriških do- larjev. Takoj ko se začnejo kaza- ti prvi uspehi, Larry v Oraclu na- roči izdelavo sorodne storitve. Ko Benioff izve za prevaro, ne- mudoma zahteva njegov odstop iz nadzornega sveta podjetja Sa- lesforce. Ellison ga prisili, da mu dajo odpoved. Tako obdrži svo- je delnice, ki mu še danes prina- šajo nemalo denarja. Spet se iz- kaže Ellisonovo vizionarstvo, ko napako obrne sebi v prid. Malok- do se lahko pohvali z zaslužkom, ko gre tekmecem dobro. To dej- stvo seveda marsikoga jezi, zgolj z Benioffom imata vsake toliko hud besedni spopad v izjavah za medije. V času internetnega mehurč- ka, ko so spletne storitve uspe- vale kot gobe po dežju, je Ora- cle imel bogato letino. Vse sple- tne storitve so namreč potrebo- vale podatkovno zbirko, ki so jim jo Ellisonovi rade volje pro- dali. Ko se je v Apple vrnil Ste- ve Jobs, je Ellisona povabil k so- delovanju pri vodenju podjetja, a ta tam ni zdržal dolgo. Raje se je posvetil lastnemu podjetju in ga uspešno vodil tudi čez veliki pok internetnega balona. V času niz- kih cen, ko je vrednost prena- pihnjenih podjetij upadla dobe- sedno pod ničlo, je pokupil, kar se je pokupiti dalo. Tako je Ora- cle leta 2003 za dobrih deset mi- lijonov ameriških dolarjev pre- vzel podjetje s kadrovskimi pro- gramskimi rešitvami PeopleSoft ter leta 2010 Sun Microsystems. Ti so svojo pot začeli ob približno istem času kot Oracle. Prevzem mu je ponudil številne tehnolo- ške pridobitve (in seveda stroj- no opremo), med katerimi je po- memben tudi nadzor nad prilju- bljeno brezplačno zbirko podat- kov MySQL. Ellison vodenje podjetja leta 2014 prepusti Marku Hurdu in Safri Catz. Z Oraclom je povezan še danes in prste ima vmes tudi pri novačenju Tiktoka. Nenaza- dnje je osebni prijatelj Donalda Trumpa in njegov politični pod- pornik. Poteza je logična tudi si- cer, ZDA skrbi varnost podatkov spletne storitve Tiktok in Ame- ričani bi veliko mirneje spali, če bi njihove informacije varovalo podjetje, ki že od nekdaj uspešno sodeluje z državnimi varnostni- mi organi. Na videz ne najbolj posrečena kombinacija lahko hi- tro postane srečen zakonski par. Tihi, skoraj dolgočasni Oracle, ki za podatke o Američa- nih skrbi že več kot štiri desetletja, bo zagotovo poskrbel, da na Ki- tajsko ne bo ušel niti najmanjši bit iz njihove rela- cijske zbirke po- datkov.   Uspeh prebežnikov Salesforce, na sliki njihov nebotičnik, je Ellisonu prinesel ogromno denarja.  Vse kaže, da bo Tiktok novo veliko poglavje v bogati zgodovini podjetja Oracle.  Zapravljanje Ellisonu ni tuje, med drugim je večinski lastnik otoka Lanai na Havajih.  Serijski prevzemnik Oracle leta 2010 pod okrilje vzame podjetje Sun Microsystem, ki mu prinese tudi nadzor nad priljubljeno zbirko podatkov MySQL. s Larry Ellison je v sedemde se-tih letih začel delati pri pro- jektu za ameriško varnostno agencijo CIA. Kodno ime projekta je bilo Oracle. 72 oktober 2020 IZKLOP POGLED NAZAJq atum prve dokončane različice sistema Chro- me OS naj bi se poma- knil bolj proti koncu leta in vpra- šanje je, ali bomo letos sploh do- čakali kakšno napravo z njim. Na drugi strani pa je zelo podoben podvig iz Googla, operacijski sis- tem Android, nezaustavljiv. Po velikem uspehu na trgu pame- tnih telefonov se nadvse uspe- šno seli tudi v osebne večpred- stavne predvajalnike in pred- vsem na tablične računalnike, ki tereoskopska televizi- ja je letošnji »marketin- ški trik izdelovalcev te- levizorjev«, ki naj bi v časih krize pospeševal prodajo ploskih (pla- zemskih oziroma LCD) televizor- jev. Medtem ko smo si Sonyjev model 3D na hitro ogledali že v letošnji junijski številki, smo to- krat tako rekoč hkrati dobili na testiranje televizorje 3D znamk Panasonic, Philips in Samsung. Kupiti televizor 3D (z očali) ali takega, ki omogoča 3D nad- gradnjo? Kot smo že ugotavljali, se stereoskopski televizor (3D) v bistvu ne razlikuje od običajne- ga televizorja (2D), razen po ma- lenkostno spremenjeni program- ski opremi (dodane funkcije za 3D) in infrardečem oddajniku. Philipsov (in Sonyjev) pristop z nadgradnjo za 3D v paketu se zdi na prvi pogled razumen, vendar PRED 10 LETI Trikrat 3D PRED 10 LETI Chrome OS, Android in Google TV S D zunanji infrardeči oddajnik kazi podobo televizorja, pa še zapleta- mo se z dodatnim kablom. Sony ponuja tako televizorje, ki jih lah- ko nadgradimo s paketom 3D kot take, ki imajo oddajnik za stere- oskopska očala že vgrajen. Ver- jetno bomo prej ali slej prišli do tega, da bodo vsi televizorji (vsaj višjega cenovnega razreda) imeli vgrajen infrardeči oddajnik (ka- terega cena je zanemarljiva) in programsko opremo pripravljeno za stereoskopsko prikazovanje. Sploh pa so, kot kaže, izdeloval- ci stereoskopskih televizorjev ugo- tovili, da stereoskopija ne bo tak »magnet« za kupce, kot so priča- kovali, tako da se cene televizor- jev že znižujejo. Če se zelo potru- dimo, lahko v Nemčiji Samsungov 3D televizor brez očal kupimo že za slabih 900 evrov. Dodajmo še dobrih 100 za očala, pa je. jih po uspehu iPada napoveduje vse več izdelovalcev. Še letos naj bi tako luč sveta ugledalo več kot 20 različnih modelov tablic s sis- temom Android. Hkrati je Goo- gle napovedal, da bo Android še letos vstopil tudi v dnevno sobo, saj je temelj njihove nove pobu- de, Google TV. Bi bil lahko Chro- me OS žrtev uspeha Androida? odjetje eBay, znano po svojih spletnih dražbah, bo za 2,6 milijarde dolar- jev kupilo družbo Skype, pionirja brezplačne internetne telefonije. Družba, ki v zadnjih mesecih dosega eksplozivno rast, je po intenziv- nih pogovorih s korporacijo eBay v razmeroma kratkem času sklenila dogovor, po katerem računajo na še hitrejšo rast števila naročnikov. Po mnenju analitikov naj bi eBay z nakupom razširil prisotnost med strankami na področjih, kjer doslej ni bil tako močan, hkrati pa tehnologijo internetne telefonije s pridom uporabil pri spletnih draž- bah. Skype ima trenutno okoli 52 milijonov uporabnikov brezplačne storitve ter okoli 2 milijona naročnikov, ki uporabljajo plačljivo sto- ritev. PRED 15 LETI eBay prevzema Skype P 74 oktober 2020 si vemo, da se svet brez električne energije do- besedno (za)ustavi. Prav zato se elektroenergetski sistemi v vseh državah uvrščajo med t. i. kritično infrastrukturo, torej sisteme, ki morajo kar se da brezhibno delovati, saj so od njih odvisni tako gospodarstvo kot tudi človeška življenja. Sodob- ne elektroenergetske sisteme pa upravljajo IT-rešitve, saj se tudi panoga energetike vedno bolj di- gitalizira in odpira navzven. Digitalizacija gre v prid vse ve- čje učinkovitosti, saj je bolj lo- gično in ceneje bolj smotrno po- rabljati električno energijo kot ustvarjati (drage) presežke, ker (res) učinkovitih sistemov njene hrambe še ni na spregled. Pame- tni števci, dvosmerna komuni- kacija in funkcije interneta stva- ri, ki omogočajo zelo premišlje- no upravljanje porabnikov elek- trične energije, npr. vklop ogre- vanja ali hlajenja doma nekaj minut pred prihodom, zagon potratnih naprav (grelnik vode, pralni stroj …) v času nižje ta- rife in podobne, so močno spre- menili energetsko krajino. A to odpiranje navzven poteka poča- si in ne vedno tudi premišljeno, kar vsake toliko dokažejo heker- ji, ki prevzamejo nadzor nad ka- kšno elektrarno ali celo elektro- energetskim sistemom. Posledi- ce so lahko hude. Kar vprašajte Ukrajince, ki so skoraj teden dni zmrzovali, ali pa svojce umrlih v bolnišnicah, ki pacientom niso mogle pomagati, ker so bili nji- hovi računalniki žrtve izsiljeval- skih virusov. Informatika v energetiki ima zadnje desetletje polne roke dela. Najprej je morala poskr- beti, da so »od sveta odrezani« sistemi postali povezani z in- ternetom. Stalno jih mora va- rovati in preverjati, tudi nad- grajevati in krpati ranljivosti. Ob tem pa naj bi oddelki IT v elektroenergetskih podjetjih skr- beli še za inoviranje po vzoru za- gonskih podjetij in uporabnikom dali to, kar si želijo. V teoriji bi šlo, v praksi pa stvari šepajo. Zgovoren primer je eno izmed najbolj nepredvidljivih področij energetike – elektromobilnost. Njen razvoj je, vsaj v Sloveniji, verjamem pa, da tudi drugje ni bistveno bolje, izrazito vrtičkar- ski. Podjetja in ponudniki posta- vijo svoje polnilnice, ki jih bolj ali manj uspešno upravljajo, pose- bej neposrečeno pa delijo podat- ke z uporabniki električnih vo- zil, čeprav so ti od njih dejansko močno odvisni. Moj sosed, velik navdušenec nad elektromobilno- stjo, pogosto tarna nad tem, kako »kavbojsko« je vse skupaj. Pose- bej stresno je takrat, ko je bateri- ja najetega električnega vozila v ruralnih predelih Slovenije sko- raj izčrpana in velike izbire, kje jo napolniti, praktično ni. Takrat se lepo vidi, da elektromobilnost v prometu še zdaleč ni na ravni druge kritične infrastrukture, saj informacije o tem, katera »klasič- na« črpalka je kje in ali je odpr- ta, na internetu dobimo takoj in so natančne, medtem ko tega za električne polnilnice nikakor ni mogoče trditi. Tako se mu je že večkrat primerilo, da se je zaman pripeljal do polnilne postaje, ki mu jo je ponudil sistem, češ da je prosta in na voljo, pa ta sploh ni delovala. Tudi klici v klicni cen- ter ponudnika sadove obrodijo v nekako polovici primerov (po- novni zagon električne polnilni- ce), kar je slaba tolažba za neko- ga, ki manično razmišlja, kako in kje, za vraga, naj preživi hla- dno noč, če kljub vsem izpolnje- nim pogojem, ki jih zahteva po- nudnik, ne more do niti kančka elektrike. Ne, elektromobilnost vsekakor še ni del slovenske kri- tične infrastrukture – tudi po za- slugi informatikov, ki niso opravi- li domače naloge.  Energetika in kritična infrastruktura MIRAN VARGA V N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 76 80 90 75 93 94 92 Gostujoče pero Novice Butični, a v koraku s časom Prenova energetskih omrežij je nujna in draga Pametna omrežja in internet stvari Elektrika kot dar sonca Je shranjevanje elektrike sploh smiselno? anes so spremembe pri- ložnost za različne ino- vacije ter za samodejno tehnično obvladovanje vseh ne- varnosti oziroma tveganj. Že leta beremo, kako je energija stoletja direkten ali indirekten primar- ni razlog za vse vojne po svetu in celo, da je vse ostalo samo kuli- sa za zakrivanje pravih razlogov. Da nekje obstaja določeno zdru- ženje ali politična skupina, ki po- dobno kot kakšna hollywood- ska tajna organizacija pripravlja načrt, ki vsebuje pojme global- ne energetske politike, temelječe na globalnih energetskih omrež- jih, in po katerem bo svet nekoč energetsko centralno nadzoro- van. Kontrolirajmo energijo, da kontroliramo svet. A posvetimo se raje lokalnim zadevam in težavam. Moj prvi stik z energetiko se je začel v študentskih časih, na moji prvi delovni mizi v strogo varovani dispečerski sobi državnega ener- getskega centra. Zanimivo je bilo videti ogromen analogni panel, kjer so lahko s starim črnim te- lefonom nadzorovali celotno omrežje – ročno, prav iz te sobe! Prepričan sem, da ste danes vse organizacijske dejavnosti na področju energetske stabilnosti že uredili, in to tako, da ni več čr- nih telefonov. Končno se lahko posvetimo »majhnim nadležnim težavam«, kot so emisije CO2, standard ISO 50001, čista pro- izvodnja in učinkovita hramba zelene energije, implementaci- ja pametnih omrežij, elektromo- bilnost, optimizacija porabe v in- dustriji in pametnih hišah, in še čemu. Prišli smo dovolj daleč, da se zdaj lahko ukvarjamo »celo« z informacijsko varnostjo lastnega sistema. A tu se vse skupaj še ne kon- ča. Pomislite, kakšne učinke bi lahko dosegli, če bi stopili vsak Upravljanje tveganj? Mir na svetu! Ponovno živimo za energetski sektor zelo živahno de- setletje. Mnogokrat v zgodovini se je dogajalo, da se je spreminjal svetovni primarni vir energije in predsta- vljajte si, kakšni težki in nevarni časi so bili, ko so se gruče ljudi skozi iskanje naftnih virov v upanju na bolj- še življenje selile po svetu. Ogromno jih je v tej dejav- nosti izgubilo vse in celo svoja življenja, saj je bil vstop na nova energetska področja ponavadi neobvladan, lahko tudi smrtno nevaren tek v neznano. iz svoje škatle in pripravili strate- gijo, ki bi temeljila na vrednotah ekologije, učinkovitosti in pove- zanosti – torej stopnico više, s poudarkom na centralnem upra- vljanju (energetskih) tveganj v realnem času in trajnem, sistem- skem preprečevanju težav. Ener- gija je namreč v osnovi zelo tve- gan posel. Če bi nekdo govoril, da bo cena nafte ali elektrike do- segla negativne vrednosti, bi ga večina imela za norega. Pa začnimo: vsak postopek vsake oblike proizvodnje vsake energije je izjemno tvegano de- janje. V hipu se lahko spomnimo nekaj zgodovinskih globalnih ekoloških katastrof, ki so bile di- rektna posledica človeškega, na- ravnega ali tehničnega dejavnika pri proizvodnji energije. Nadalje, transport energije je zelo tvega- no dejanje. Spomnimo se težkih časov, ko je žledolom prekinil naše energetsko omrežje, ter žr- tev eksplozij plinovodov in nafto- vodov po svetu ter politične pre- vlade, povezane z njimi. Energija je zelo nevarna tudi, ko jo upora- bljamo – tukaj se tega zavedamo in ne dovolimo uporabe izdel- kov, ki ne zadovoljujejo standar- dov varnosti energetske opreme. Tvegana je tudi stabilnost sa- mega omrežja. Ponovno se spo- mnim kriz, ki so nastale, ko se je omrežje upravljalo ročno. Pro- izvodnja nuklearne energije je lahko izjemno tvegan (predvsem zdravstveno) proces, posledice napak so nemerljive in težko po- pravljive. Tvegana je cena ener- gije, če ne želite ustaviti proizvo- dnje za nekaj ur, dokler ne pade cena. Hkrati ne želimo postati predraga zelena država zaradi prevelike direktne ali indirektne podpore gradnji zelenih virov energije. Začnite ocenjevati svo- je projekte po tveganosti. Prihajajo zanimivi časi, v kate- rih se bomo morali ciklično in ne- prestano ukvarjati s pojmi, kot so stabilnost, integriteta hrbtenič- nega omrežja, stabilnost in moč glavnih stebrov omrežja, zmanj- ševanje izpustov CO2, zanesljiva in varna, za okolje nemoteča di- stribucija proizvodnje, mali pro- izvajalci, hranilniki energije, pa tudi s političnimi in finančnimi minskimi polji, kot so drugi blok nuklearke, Tri morja in Južni tok. A en pojem bo vseprisoten: ener- getska učinkovitost. Pri vsem tem upam, da ne po- zabljamo na varnostna in infor- macijska tveganja pri vsej opre- mi, ki jo uporabljamo (ali jo bomo) v sistemu, tudi na rav- ni vseh uporabnikov. Če imamo in spoštujemo standarde varno- sti električnih izdelkov, zakaj ne bi imeli in spoštovali standardov informacijske varnosti pri vseh korakih in vseh deležnikih. In- formacijske varnosti program- ske, strojne in procesne opre- me, ne le mrežne. Napad namreč lahko pride tudi skozi kontrolne enote procesne opreme in virus, ki ohromi katerikoli del ener- getskega sistema, ima lahko ka- tastrofalne posledice v naravi in družbi. Vsak delček opreme je lahko problematičen in varnost je treba temeljito preveriti in ure- diti pri prav vsakem – pa smo spet pri upravljanju tveganj. Če se vrnemo k začetku: teža- ve je bolje preprečiti – če uredi- mo tveganja v energetiki, bomo ustavili vse vojne na svetu. Pea- ce brothers and sisters! (Mir bra- tje in sestre!)  D GOSTUJOČE PERO MONITOR PRO V strogo varovani dispečerski sobi državnega energetskega centra so lahko s starim črnim telefonom nadzorovali celotno omrežje – ročno, prav iz te sobe! Prepričan sem, da smo danes vse organizacijske dejavnosti na področju energetske stabilnosti že uredili, brez črnih telefonov. DEJAN SPASOVSKI, DIREKTOR PODJETJA INEOR, D. O. O. oktober 2020 75 76 oktober 2020 MONITOR PRO Podjetje Gartner je objavilo le- tno poročilo, v katerem izposta- vijo pet najbolj obetavnih nasta- jajočih tehnologij, ki bi utegni- le spremeniti prihodnost. V bo- gatem naboru različnih tehnolo- gij, ki se jih da razbrati v pripa- dajočem grafu cikla navdušenja novih tehnologij (Hype Cycel for Emerging Technologies) je cel kup takih, o katerih širša javnost pr- vič sliši, a Gartner izpostavlja le najbolj obetavne. Prva skupina novih tehnolo- gij se imenuje Digitalni Jaz (Di- gital me) in predstavlja digital- ni ekvivalent posameznika v di- gitalnem svetu. Sem sodijo teh- nologije, kot so digitalne identi- tete, digitalni potni listi, dovolil- nice in v zadnjem času tudi teh- nologije za socialno distancira- nje, pač zaradi pandemije. Digi- talni Jaz predstavlja posamezni- ka tako v digitalnem svetu kot stvarnem. Vse bolj pa bo omo- gočal interakcijo na inovativne načine (glas, računalniški vid, kretnje). Predstavlja osebni ek- vivalent koncepta digitalnega dvojčka (digital twins), ki se vse bolj uporablja v poslovnem svetu za simulacije poslovanja in delo- vanja poslovnih subjektov. Sledi Formativna umetna in- teligenca (Formative AI) kot sku- pek algoritmov s področja ume- tne inteligence, ki lahko poma- gajo pri razvoju aplikacij, testi- ranju in ne nazadnje izobraževa- nju. Obetamo si lahko prihranek časa in manjše število napak. Al- goritmi pa ne bodo posegli samo v razvoj, ampak tudi na področje varnosti in specifičnega zaupa- nja v osebe, podatke, programe. Pričakujemo, da bodo vse več uradov in organizacij, ki se da- nes ukvarjajo s potrjevanjem, po- temtakem torej skrbijo za zaupa- nje, zamenjali računalniški algo- ritmi, zlasti tedaj, ko gre za upra- vljanje zaupanja na napravah na omrežnem robu (edge devices). Na obzorju je tudi nov na- čin organizacije podjetij. V prihodnosti se bomo, kot kaže, srečali s tako imenovanimi kom- pozitnimi arhitekturami in sesta- vljenimi podjetji. Pri Gartnerju pričakujejo, da bo vse več gradni- kov poslovnih procesov standar- diziranih in povezljivih. Na ta na- čin bodo lahko podjetja hitro se- stavljala in prilagajala informa- cijsko podporo za poslovne po- trebe, kot z lego kockami danes (razmeroma hitro) sestavimo poljubno kompleksno igračo. Zadnja novost je izrazito teh- nološka in se tiče samih korenin računalništva. Pri Gartnerju me- nijo, da prihajamo v dobo, ko računalniška sredstva ne bodo več temeljila na siliciju, temveč bodo uporabljene drugi pristopi in gradniki. Najobetavnejši so ti- sti, ki temeljijo na DNA, biološko razgradljiva tipala in celo elek- tronika, zasnovana na ogljiku. Microsoft je objavil javni pre- dogled za novo funkcionalnost v pisarniški zbirki Microsoft Offi- ce, ki omogoča varen ogled do- kumentov, na primer pripetih v elektronska sporočila, brez ne- varnosti, da bi na računalnik ali v omrežje nehote namestili izsilje- valske programe (ransomware). Microsoft Defender Applica- tion Guard for Office je nov do- datek za programe, kot so Word , Excel in PowerPoint, s katerim uporabniki dokumente pregledu- jejo v posebnem peskovniku, ki onemogoča pogajanje kakršnih- koli skript, programov, kontrolni- kov ali druge zlonameren kode. Rešitev onemogoča, da bi doku- ment, odprt v peskovniku, dosto- pal do drugih delov računalnika. Pri uporabi funkcionalno- sti Application Guard for Offi- ce uporabniki dobijo obvestilo, da je bil dokument iz neznanega vira odprt v peskovniku v načinu branja (read only). Če pride do okužbe, se to zgodi samo znotraj peskovnika, ki se zavrže po vsa- kem zapiranju dokumenta. Za uporabo funkcionalnosti Application Guard for Office je treba uporabljati operacijski sis- tem Windows 10 različica 2004 (build 19041) ter Microsoft Of- fice 365 različica 2008 (build 16.0.13212) ali novejše. Ker gre za uporabo posebnega nači- na virtualizacije, so tudi strojne zahteve razmeroma ostre: raču- nalnik s procesorjem Core i5 in vsaj 8 GB RAM. Ker gre pretežno za rešitev, namenjeno poslovni rabi, ima- jo upravitelji v poslovnih omrež- jih dodatne možnosti nastavitev. Upravitelji lahko vir dokumentov določijo za varnega in se ognejo odpiranju dokumentov v peskov- nikih. Prav tako lahko upravite- lji onemogočijo kopiranje delov besedil ali podatkov med doku- menti v peskovniku in gostiteljem onemogočijo lahko tiskanje in celo preprečijo, da bi koda v do- kumentih dostopala do računal- nikovega mikrofona ali kamere. Microsoft Defender Applica- tion Guard for Office je pravza- prav nastal kot odgovor na števil- ne odmevne napade z izsiljeval- sko kodo, tudi v Sloveniji, ki pod- jetjem povzroča izredno veliko škodo in nemalokrat veliko mo- tnjo pri izvajanju poslovnih pro- cesov. U Gartnerjevih pet nastajajočih tehnologij prihodnosti U Microsoft ponuja zaščito za dokumente NOVICE oktober 2020 77 NOVICE MONITOR PRO ri družbi IDC so objavi- li najnovejše podatke o prodaji strežnikov, oseb- nih računalnikov in delovnih po- staj v letu 2020, ki so zaradi pan- demije precej drugačni, kot so bili v zadnjih letih. V drugem če- trtletju letošnje leta so proizva- jalci strežnikov prodali kar 19,8 odstotka več strežnikov kot v is- tem obdobju lani. Vrednost pro- danih izdelkov je presegla 24 mi- lijard dolarjev. Glavni dejavnik za tako veliko povpraševanje je seveda selitev storitev v oblak, še posebej v ča- sih, ko so zaradi pandemije šte- vilni uporabniki računalniških storitev delali od doma. Zanimi- vo je, da se je prodaja najbolj po- večala pri najzmogljivejših stre- žnikih (+44 odstotkov) ter pri najcenejših (+22,1 odstotka), medtem ko je srednji razred stre- žnikov celo nazadoval (0,4 od- stotk). Med proizvajalci strežnikov se bije srditi boj. To se kaže zlasti v statistično skoraj identičnih izi- dih po vrednosti prodanih iz- delkov. Na prvem mestu sre- čamo dvojec HPE in Dell, ki imata 14,9- oziroma 13,9-od- stotni tržni delež (IDC trdi, da je to statistično enako zaradi morebitnih napak pri oceni). Dell je v nekoliko slabšem po- ložaju, saj mu je prodaja upa- dla za 12 odstotkov, medtem ko je HPE nazadoval le za 1,8 odstotka. Velika uspešnica je kitajsko podjetje Inspur, ki je zabeležilo na globalni ravni rast kar 77 od- stotkov, na svetovni ravni pa ob- vladuje že 10,5 odstotka trga. Na četrtem mestu spet srečamo ize- načenje mesto med družbama Le- novo in IBM, ki imata vsak okoli 6 odstotkov svetovnega trga. IDC je po ocenil tudi prodajo osebnih računalnikov. Ta bo po zadnjih ocenah presegla lansko prodajo za okoli 3,3 odstotka. Skupno bo v letu 2020 proda- nih 425,7 milijona namiznih ra- čunalnikov, prenosnikov, tablic in delovnih postaj. Letošnje leto je po prodaji še boljše od lan- skega, ki je bilo že samo po sebi presenetljivo dobro. Lani je bila glavni razlog množična migraci- ja podjetij iz računalnikov z oko- ljem Windows 7, letos pa je se- veda prodaja narasla zaradi pandemije. Toda IDC opozarja, da bo že v naslednjem letu skoraj zagotovo na vrsti nov upad prodaje, bodisi zaradi zasiče- nosti ob nakupih v letošnjem letu in tudi zaradi previdno- sti, ki bi jo narekovalo more- bitno novo zaostrovanje zdra- vstvenih razmer. Po sedanjih ocenah naj bi se podaja zmanj- ševala za 2,2 odstotka letno vse do 2024. Zanimivo, da najhitrej- še upadanje napovedujejo klasič- nim tablicam, največjo rast pa zmogljivim delovnim postajam. U Prodaja strežnikov strmo raste, osebnih računalnikov pa spet (kmalu) upada P 78 oktober 2020 MONITOR PRO NOVICE Po letu in pol je Microsoft z morskega dna blizu Škotske po- tegnil podvodno kapsulo, v ka- teri so gostili 864 strežnikov. Prvi podatki kažejo, da je pro- jekt z delovnim imenom Natick popoln uspeh. V letu in pol se je pokvarilo le osem strežnikov, kar je le 1/8 okvar, ki jih Microsoft beleži v klasičnih podatkovni centrih. Zaradi konstantne tem- perature in naravnega načina ohlajanja kapsule z morsko vodo pa je bil tudi operativni strošek občutno nižji kot pri kla- sičnih podatkovnih cen- trih. Raziskava je pokaza- la, da se strežniki bolje »obnašajo«, kadar niso v prisotnosti ljudi. Atmos- fera v kapsuli je bila na- polnjena z dušikom, ki blagodejno vpliva na tr- pežnost strežnikov. Kisik, ki pov- zroča korozijo, vlaga in nenehna temperaturna nihanja v običajnih podatkovnih centrih so pogosto glavni vzroki za okvare v podat- kovnih centrih. Podvodne kapsu- le so tu precej boljša alternativa. Microsoft je ob dvigu kapsu- le najprej vzel vzorce lokalne at- mosfere, opremo pa napotil na natančnejšo analizo, kar pome- ni, da bo na dokončno poroči- lo treba še nekoliko počakati. Pri Microsoftu pa menda že zdaj re- sno razmišljajo, da bi del infra- strukture za spletni oblak Azu- re namestili v tovrstne kapsule, kot je Natick, zlasti v bližini ve- likih mest, kjer sicer primanjku- je primernega prostora za podat- kovne centre. Poleg tega bi infra- strukturo na ta način približali odjemalcem, zmanjšali latenco pri omrežni komunikaciji in zni- žali operativne stroške vzdrževa- nja podatkovnih centrov. Na krilih nenadnega uspeha podjetje Zoom načrtuje števil- ne nove razširitve funkcional- nosti priljubljene videokonfe- renčne storitve. Viri blizu druž- be navajajo, da bo Zoom kmalu dobil povsem novo ogrodje za skupinsko kramljanje in sodelo- vanje, ki bo spominjalo na tiste v znanih programih za skupin- sko sodelovanje, kot sta Slack in Microsoft Teams. Zoom je nedavno zaposlil ve- čje število razvijalcev, ki delajo pri projektu prenove uporabni- škega vmesnika, katerega ključ- ni del je ravno orodje za sple- tne pogovore in sodelovanje. V pripravi so menda tudi nekate- re druge funkcije in povezave z drugimi programi, s katerimi naj bi Zoom lažje konkuriral v poslovnem okolju. Sočasno je družba Zoom obja- vila poslovne izide za drugo če- trtletje, torej obdobje, v katerem so zaradi pandemije pridobili največ novih uporabnikov. Pri- hodki so se v tem obdobju pove- čali za rekordnih 335 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Izid je povzročil, da je vrednost del- nic podjetja hipoma narasla za 25 odstotkov. Prihodki podjetja v četrtletju so skupno znašali 186 milijonov dolarjev, kar je dra- stično več od 5,5 mi- lijona pred letom dni. Število aktivnih upo- rabnikov sistema se je na mesečni ravni pov- zpelo na 148,4 milijo- na, kar je neverjetnih 4.700 odstotkov več kot pred letom dni. Le malo podjetij je v zgo- dovini računalništva doživelo tako hitro rast, zato mnogi po- znavalci o vzdržnosti take rasti seveda dvomijo. Za dosego traj- nejšega uspeha bo zdaj ključna kakovost upravljanja. Irski informacijski pooblašče- nec, ki ima zaradi Facebooko- vega evropskega sedeža na Ir- skem de facto pristojnost za vse operacije v EU, je podjetju po- slal preliminarno odredbo, s ka- tero mu prepoveduje iznos oseb- nih podatkov uporabnikov iz EU v ZDA. Pričakovana odločitev te- melji na julijski razsodbi Sodi- šča EU, ki je razveljavilo dogovor med Evropsko komisijo in ZDA o izvozu osebnih podatkov. Poenostavljeno povedano gre za to, da dokler je tak dogovor veljal, podjetjem pri izvozu oseb- nih podatkov uporabnikov v ZDA (recimo, če imajo tam strežnike) ni bilo treba posebej dokazova- ti, da se bo s podatki ravnalo var- no. Zaradi načela varnega pri- stana podjetja samo izjavijo, da se bodo upoštevali vsi potrebni standardi, in to zadostuje. Prvi tak dogovor je na sodi- šču padel pred petimi leti, saj je avstrijskemu aktivistu Maxu Schremsu uspelo pokazati, da v ZDA s podatki ne ravnajo ustre- zno in da imajo do njih dostop obveščevalne službe. Po tej raz- veljavitvi je Komisija sklenila nov dogovor, ki je padel letos pole- ti. S tem ZDA spet niso več varni pristan za osebne podatke. Preiskava, ki teče pred irskim informacijskim pooblaščencem, še ni končana. Facebook se na tej stopnji lahko izreče, to pa bo or- gan upošteval pri izdaji končne odločbe, ki bo verjetno nared še letos. Na koncu se lahko Facebo- ok pritoži še na sodišče, a ni pri- čakovati, da bi odločilo drugače kot poleti. Za zdaj kaže, da Face- book podatkov ne bo smel več iz- važati iz EU. U Microsoft je podvodni podatkovni center potegnil iz morja U Zoom se usmerja v skupinsko sodelovanje U Irska bo Facebooku za vse Evropejce prepovedala izvoz osebnih podatkov iz EU v ZDA NOVICE MONITOR PRO vropska unija ne želi biti odvisna od oblačnih storitev velikih ponu- dnikov, zato je lani začela projekt GAIA-X, s katerim bo Evropa dobila svojo infrastrukturo za sodobne storitve v obla- ku. Manj kot leto dni od prve javne najave projekta se kažejo prvi konkretni koraki v nastanku organizacije, ki utegne v priho- dnosti igrati ključno vlogo v nudenju stori- tev v oblaku v Evropi, zlasti za potrebe jav- nega sektorja, zelo verjetno pa tudi precej širše. Sredi septembra so tako predstavni- ki Evropske komisije podpisali listine za ustanovitev družbe GAIA-X AISBL (associ- ation internationale sans but lucratif), torej neprofitne mednarodne družbe, ki bo po- nujala storitve v oblaku. Sedež družbe bo v Bruslju. Postopek ustanovitve naj bi se predvidoma zaključil do sredine novem- bra, ko bo Unija priredila prvo mednaro- dno srečanje GAIA-X Summit, torej prvo predstavitev javnosti. Ustanovitev družbe pa ni edini pomem- ben korak v procesu nastajanja evropske- ga oblaka. Sočasno so namreč objavili pod- pis dogovora o sodelovanju dveh vodilnih evropskih ponudnikov podatkovnih stori- tev v oblaku, nemške družbe T-Systems (v lasti Deutche Telekoma) in francoske OV- Hcloud. Obe družbi bosta prispevali svoje storitve projektu GAIA-X, kar lahko štejemo kot materialni temelj celotnega projekta. Čeprav vse podrobnosti dogovora še niso znane, bo T-System prispeval pred- vsem svojo mrežo podatkovnih centrov in izkušnje z upravljanjem storitev v javnem sektorju, medtem ko bo OVHcloud ponu- dil svoje programske rešitve in izkušnje z upravljanjem storitev v oblaku. Zavezni- štvo je pomembno, ker predstavlja trden temelj v strukturi GAIA-X in zagotavlja vse potrebno za ponudbo storitev v oblaku. Evropska komisija je močan sponzor projekta, ki lahko računa na znatna sred- stva iz paketa skoraj dveh milijard evrov, v začetku leta namenjenih za ohranitve teh- nološke suverenosti Evrope in njenih dr- žavljanov. Ta korak je še posebej pomem- ben po tem, ko je Evropsko sodišče ne- davno razveljavilo dogovor Privacy Shie- ld med ZDA in EU, s katerim naj bi dosegli pravila za spoštovanje zasebnosti in dru- gih osebnih pravic pri storitvah v oblaku. Če se bodo razmere tu začele še bolj zao- strovati, bo imela GAIA-X še večji pomen, kot si trenutno predstavljamo. Medtem se število evropskih podjetij, ki so se pridružila projektu GAIA-X, kar hi- tro daljša. Med velikim družbami so: 3DS OUTSCALE, Amadeus, Atos, Beckhoff Au- tomation, BMW, Bosch, CISPE, DE-CIX, Deutsche Telekom, Docaposte, EDF, Fra- unhofer Gesellschaft, German Edge Clo- ud, IMT, International Data Spaces Asso- ciation, Orange, OVH, PlusServer, Safran, SAP, Scaleway in Siemens. Ne dvomimo, da se bodo kmalu tudi drugi. U Evropski oblak GAIA-X korak bliže izvedbi E oktober 2020 79 80 oktober 2020 MONITOR PRO a se izognemo dolgo- veznemu uvodu, ga za- stavimo s trditvijo: da- nes velika večina med nami, tako posamezniki, še bolj pa podje- tja, za svoje normalno prežive- tje sodobnega dneva potrebu- je podatkovni center. Bodisi la- stnega ali pa vsaj povezavo s tu- jim. Saj ste danes že bili na Face- booku ali vsaj poslali elektron- sko sporočilo, kajne? In ko go- vorimo o podatkovnih centrih, si pogosto predstavljamo omare z veliko diski in procesorji. Pre- malo. Gre za zapletene skupke strežnikov, usmerjevalnikov, sti- kal, varnostnih sistemov, siste- mov za hrambo podatkov. Da pa vse skupaj deluje nemoteno, kar je v resnici najpomembnejša pri- oriteta vsakega upravljavca, so tu še sistemi, ki skrbijo za nepre- trgano napajanje, kamor sodijo UPS in nadomestni generatorji, sistemi za prezračevanje in hlaje- nje ter povezave. Najprej tiste, ki med sabo povezujejo strežnike in gruče ter tudi tiste, ki vodijo do zunanjih omrežij. Ker se v takih ustanovah hranijo tudi najgloblje skrivnosti podjetij, a tudi držav, je seveda vse skupaj zavarovano kot bančni trezorji. V podatkovni center obiskovalce povabijo bolj izjemoma. V nekaterih, tako je tudi pri peščici slovenskih, vas ob vstopu in izstopu celo po tihem stehtajo, pač da preverijo, ali ni iz centra kaj odšlo z vami. Ali pa da niste – kar je pogosto še huje – česa pustili tam. Slovenija s svojimi vročimi po- letji za podatkovne centre ni naj- primernejša država. Globalni ve- likani jih zato najraje gradijo v hladnih severnih deželah, kjer lahko potem velik del hlajenja poverijo kar materi naravi. Kljub temu pa je takih ustanov tudi pri nas zraslo kar nekaj. K sodelova- nju smo povabili tiste največje in tudi nekaj butičnih. Večina se je prijazno odzvala in nam posre- dovala bolj ali manj podrobne podatke, nekateri so nas povabili kar na obisk, so pa bili tudi taki, ki so sodelovanje odklonili. Kanček zgodovine Vsekakor začnimo z nekaj zgodovinskega pregleda. Gene- za podatkovnih centrov je prav- zaprav stara toliko kot računal- ništvo. Unix, ki se je pojavil v se- demdesetih letih prejšnjega sto- letja, je bil v veliki meri zasno- van na razmerju odjemalec – strežnik, kar je omogočalo sou- porabo virov med več uporabni- ki. V osemdesetih so računalni- ki PC začeli počasi nadomešča- ti drage in okorne osrednje ra- čunalnike, mainframe, kot jih tudi imenujemo, obenem smo Butični, a v koraku s časom Google jim ima 20, še trije so v gradnji, Microsoft kar 160. Za Amazon niti ne poznamo števila, vemo pa, da ima po svetu vzpostavljen nekakšen svoj vzporedni internet. Govorimo o podatkovnih centrih. Kaj pa slovenska podjetja? Drži, večina jih je premajhnih, da bi vzdrževala svoje strežniške gredice, kljub temu pa se tudi pri nas, za sedmimi ključavnicami skrivnosti, skrivajo solidne in zmogljive ustanove. Matic Gselman D oktober 2020 81 MONITOR PRO dobili še dovolj prepustne omre- žne protokole in računalniki so potrebno datoteko z oddalje- nega strežnika nenadoma lah- ko pridobili malone enako hitro kot z lastnega diska. No, nato je v zgodbo vstopil še internet, ki je vsemu skupaj dodal krepko brco pospeška. Skratka, tam nekje konec de- vetdesetih, v času dot.com evfo- rije, je vsakodnevna izmenjava digitalnih vsebin za resna podje- tja prerasla majhno, bolj ali manj lično zasnovano strežniško oma- rico v direktorjevi pisarni. Ko gre za zasebne uporabnike, pa je bil prelomen trenutek, ko je postalo jasno, da bo prostor za hrambo naših podatkov brezplačen, če bomo v zameno pozabili na za- sebnost in privolili v trženje tiste- ga, kar pač v njih hranimo. To je bil čas, ko je potreba po strežni- ških farmah, tako smo jih pogo- sto imenovali v tistih časih, na- ravnost eksplodirala. Potem je prišla oblačna era, ki je potrebe po podatkovnih cen- trih še povečala. Za začetnika moramo šteti Amazon, ki je leta 2002 predstavil svoj AWS, sledil je Google, ki je leta 2004, kot se spomnimo, vsakemu uporabni- ku Gmaila revolucionarno pripi- sal še (zastonjski!) gigabajt pro- stora na svojih strežnikih. Slabih deset let pozneje je že kakih 40 odstotkov svetovnih podjetij ve- čino svojega poslovanja preneslo tja gor. V oblak. Tam okoli leta 2000 je posta- lo jasno, da podatkovni centri na tak način ne bodo dolgo dobičk- onosni. V prvi vrsti zaradi stroj- ne opreme, ki je zaradi lovljenja Moorovega zakona postajala vse bolj energetsko požrešna, obe- nem pa je prav zaradi tega pro- izvajala tudi enormne količine toplote in zato potrebovala ve- liko hlajenja. Energetski stroški še danes lahko predstavljajo tudi polovico obratovalnih stroškov posameznega centra. Začel se je trend izboljšanja učinkovitosti, ekološkosti, dobili smo prve t. i. zelene podatkovne centre. Dandanašnji gre pogosto za skupek velikih industrijskih objektov, okoli katerih se je iz- oblikovala cela industrija sto- ritev. Podjetja lahko najamejo zgolj prostor, varovanje, hlaje- nje in druge postranske storitve ali pa se preprosto odločijo, da se ne želijo več ubadati z nakupi in vzdrževanjem strojne in pro- gramske opreme ter najamejo vse. Oziroma natanko tisto, kar potrebujejo in kolikor časa potre- bujejo. Kam vodi pot v bodoče, je ver- jetno jasno vsem. Kmalu bodo doma in v pisarnah le še odje- malci z zasloni, medtem ko se bosta hramba in procesiranje po- datkov odvijala nekje tam daleč, v podatkovnih centrih. Celo igre se bodo počasi odselile v oblak. Razvrščanje Podatkovni centri so različ- ni. Največkrat naletimo na kla- sifikacijo po lestvici Uptime In- stituta. Ta upošteva zagotovljeni čas razpoložljivosti, s čimer do- loča bolj njihovo namembnost kot zmogljivost. Podatkovni cen- ter pač najamemo glede na po- membnost podatkov in procesov ter na drugi strani glede na po- nudnikovo zagotavljanje primer- no neprekinjenega poslovanja. Uptime centre deli v štiri stopnje (angl. tiers). Prva, tj. Tier I (za- gotovljena 99,671-odstotna raz- položljivost), je osnovna in zah- teva le neprekinjeno dovajanje električne energije. Naslednja, Tier II (zagotovljena 99,741-od- stotna razpoložljivost), zahte- va večino podvojenih kapacitet, kar velja tudi za generatorje in sisteme za hlajenje. Centri Tier III (zagotovljena 99,982-odsto- tna razpoložljivost) zagotavlja- jo možnost vzporednega vzdrže- vanja, kar pomeni, da lahko od- pove katerakoli komponenta, pa bo delovanje še vedno nemote- no. Zadnja, Tier IV (zagotovlje- na 99,995-odstotna razpoložlji- vost), pa se imenuje tudi Fault tolerant in zagotavlja redundan- co čisto vsakega procesa in ele- mentov zaščite podatkovnega toka. Noben izpad ali napaka ne pomeni zaustavitve delovanja. Naši centri so večinoma skla- dni s Tier III, ne pa tudi certifici- rani. Skladnost potrjujejo Upti- movi certificirani revizorji, ven- dar je tak certifikat precej dra- ga zadeva, ki pri nas ne bi ime- la smisla. Za zdaj samo pri Tele- komu razmišljajo, da bi ob sno- vanju bodočega podatkovnega centra prešli na skladnost s Tier IV. Težava je v tem, da pri nas po storitvah tega razreda ni veli- ko povpraševanja. Še tole: vmes bomo tu in tam dolgočasno na- vajali certifikate. Ne zato, da bi zveneli birokratsko, pač pa zato, ker tole morda bere kdo, ki išče primernega ponudnika. Certi- fikati in standardi so v tem po- slu nekakšni ekvivalenti diplo- mam in doktoratom nas običaj- nih smrtnikov. Pošta Slovenije Pošta Slovenije je svoj prvi po- datkovni center, namenjen tr- ženju s tem povezanih storitev, postavila leta 2002. Kot Ama- zon. A v resnici tudi oni z vizijo nekakšne tranzicije, po kateri bi svoje tradicionalne storitve po- spremili z naborom najsodob- nejših. Pošta trenutno razpola- ga z osmimi lokacijami, v sku- pni izmeri več kot 800 m2, geo- grafsko pa se nahajajo v Maribo- ru in Ljubljani. Z lokacijsko pod- vojenostjo poskrbijo za zakonsko zagotavljanje smernic pri upra- vljanju IT-infrastrukture, ki zah- teva dve najmanj 30 km odda- ljeni ločeni lokaciji, na ločenih  Notranjost podatkovnega centra Pošte Slovenija.  Pošta Slovenije vam lahko po- datkovni center dostavi v tudi v kontejnerju. 82 oktober 2020 MONITOR PRO potresnih conah. Centri Pošte Slovenija so skladni z razredom TIER III, infrastrukturo in pove- zane dejavnosti pa izvajajo skla- dno s certifikati ISO/IEC 27001 pri varovanju informacij, ISO 50001 pri upravljanju energije in BS OHSAS 18001:2007, ko gre za zdravje in varnost pri izvaja- nju procesov. Pošta ponuja več ravni podat- kovnih centrov. Tržijo jih pod imeni Premium, Standard in Kon- tejnerski podatkovni center. Glav- na razlika je, da so Premium po- datkovni centri zasnovani in na- rejeni z modularno celico Lam- pertz, ki zagotavlja najvišjo raven varnosti sistemskega prostora. Tudi zgoraj omenjeno tehtanje. Med storitvami ponujajo strankam samostojno varno- stno celico, kjer lahko namestijo svojo opremo, po želji pa odda- jo tudi pisarno, če je infrastruk- ture toliko, da potrebuje navzoče zaposlene. Zanimivi so že ome- njeni kontejnerski podatkovni centri, ki so modularno zasno- vani in jih dostavijo in postavi- jo pred domača vrata, če lokaci- ja v ponudbi Pošte ni ustrezna. Seveda pa si je mogoče pri njih omisliti celoten paket rešitev, torej infrastrukturo kot storitev (IaaS). Trenutno pri njih gostuje- jo podjetja vseh mogočih branž, denimo iz avtomobilske indu- strije, finančnih institucij, tele- komunikacijski operaterji, sis- temski integratorji, del prostora pa je namenjen tudi Javni upra- vi Republike Slovenije. Kot zani- mivost omenimo, da pri njih go- stuje tudi nekaj oblačnih ponu- dnikov. Med drugim so v prvi v regiji vzpostavili obrobni oblak za storitve Microsoftovega Azu- re Stack HUB. Telekom Slovenije Telekom Slovenije nas je pri- jetno presenetil. Po prvem pi- snem stiku je prišlo prijazno va- bilo na ogled, ki se je nato izka- zal za pravo malo inventuro, saj so nam na široko odprli vrata s podatki pa tudi tista, za kateri- mi se skrivajo strežniški racki, klimatske naprave, agregati in druga zaledna oprema. Zato se pripravite na podatke. Veliko njih. Svoje centre so začeli snova- ti leta 2006. Najprej za lastne potrebe, leta 2011 pa so začeli vzpostavljati infrastrukturo tudi za stranke. Njihovi centri so raz- deljeni na tri enote; dve, tista na Cigaletovi in druga v Stegnah, se nahajata v Ljubljani, tretja je v Mariboru. Omenimo še, da ima Telekom poleg treh omenje- nih osnovnih celic v Sloveniji še 65 lokacij s sistemskimi prostori ravni Tier II, kjer hranijo komu- nikacijsko infrastrukturo, so pa za najem na voljo tudi zunanjim strankam. Za nameček imajo po Evropi še 20 komunikacijskih vo- zlišč, ki segajo od Milana, Lon- dona, Frankfurta in tudi do vseh držav Balkana. Med obema lokacijama v pre- stolnici je vzpostavljen t. i. met- ro cluster, kar pomeni, da v pra- ksi obe delujeta kot enoten po- datkovni center, v primeru iz- pada ene pa druga samodejno prevzame delovanje obeh. Ma- riborski center služi obenem kot rezervna lokacija za t. i. obnovi- tev po katastrofi oziroma disas- ter recovery site. Skupna površi- na vseh treh enot znaša okroglih 2.100 m2, povezane so z enotno omrežno infrastrukturo, zasno- vano na principih programsko krmiljenih omrežij, vzpostavlje- ne so tudi medsebojne povezave SAN (Storage Area Network), ki zagotavljajo visoko stopnjo med- sebojne prepustnosti. Za podatke je na razpolago 5.000 TB diskovnega prostora, od tega dobra četrtina ali 1.300 TB na pogonih SSD (flash). Di- skovni sistemi so virtualizirani, kar omogoča hitro sinhronizaci- jo podatkov med vsemi tremi po- datkovnimi centri.  Notranjost Telekomovega centra na Cigaletovi v Ljubljani. s Telekom strank i trenutno za-gotavlja 99,999-odstotno razpo ložljivost, kar pomeni, da bi jim samo ura izpada letno povsem pokvarila povprečje. 84 oktober 2020 MONITOR PRO Telekomov zasebni oblak je postavljen na VMware tehnolo- giji in teče na 75 strežniških rezi- nah. Starejše rezine imajo 2×16 jeder in 512 GB pomnilnika, no- vejše pa 2×24 jeder, pomnilnika je terabajt. Skupaj je pomnilni- ka 46 TB. Na vsem tem trenutno teče okoli 2.300 različnih stre- žnikov, sistem pa omogoča alo- kacijo kar 8.000 virtualnih pro- cesorjev. V javnem delu oblaka je rezin 23, procesorji imajo po 2×14 jeder in 768 GB pomnilni- ka. Ob tej zares visoki stopnji vir- tualizacije, s katero se tako mi- mogrede radi pohvalijo, ima- jo še 560 samostojnih namen- skih strežnikov, ki se uporabljajo za zelo zahtevne procese, kot so aplikacijski in bazni strežniki ter pomnilniške (in-memory) podat- kovne zbirke. Telekom stranki trenutno za- gotavlja 99,999-odstotno razpo- ložljivost, kar pomeni, da bi jim samo ura izpada letno povsem pokvarila povprečje. Sicer so nji- hovi centri načrtovani in zgra- jeni v skladu s smernicami Tier III. Vse tri lokacije imajo varen sistemski prostor po standardu SIST EN1047-2, ki govori o po- žarni varnosti, za varovanje in- formacij imajo izobešen tudi ISO 27001. Vsi podatkovni centri so opremljeni z nadzornimi sistemi za spremljanje delovanja naprav, okolijskih parametrov, požara, dostopa, ves čas je v vseh navzo- ča varnostna služba. Ko gre za varnost, imajo vzpo- stavljen svoj Operativni center kibernetske varnosti, ki deluje vsak trenutek v letu, enako tudi Operativni center nadzora omre- žij in storitev. Zdaj pa k energetiki. Telekom ima ISO 50001 za vzpostavljen sistem energetskega menedž- menta in ISO 22301, ki govori o upravljanju neprekinjenega po- slovanja. Skupna osnovna moč, torej brez podvojenih kapaci- tet, elektroenergetskih in klimat- skih sistemov na vseh treh loka- cijah znaša več kot 4 MW za sis- teme rezervnega napajanja, 2 MW za hladilne sisteme in 1 MW za sisteme neprekinjenega eno- smernega napajanja UPS in DC. Veliko? Da, sploh če pomislite, da ima v sili vse našteto v ozadju na voljo še podvojene kapacitete. Z razpoložljivo infrastrukturo lah- ko za lastne potrebe ali potrebe strank vsak trenutek vzpostavijo mini podatkovni center (50–100 kW) praktično v vsakem mestu v Sloveniji. Na Cigaletovi ulici v Ljubljani so tudi štiri lastne trans- formatorske postaje, od katerih za normalno delovanje zadostu- jeta dve. V primeru resnega iz- pada poprimejo dizelski agrega- ti, ki so ves čas v topli pripravlje- nosti in se zaženejo v 30 sekun- dah, vsaka dva tedna pa jih tudi preizkusijo. Če vas spustijo v klet, kot so nas, si lahko ogledate tudi cisterno, ki za te primere skladi- ščih kar 30 ton goriva. Telekom svoje centre upora- blja za svoj zasebni oblak, torej za infrastrukturo za potrebe la- stnega delovanja, ločen pa je še telekomunikacijski oblak, kjer domuje infrastruktura njihove- ga mobilnega in fiksnega omrež- ja. Ob tem pa na poslovnem trgu ponujajo še celo vrsto storitev, od najema virtualnega podatkov- nega centra (vDC), varnostnih kopij podatkov (BaaS), SAP kot storitev (SAPaaS), vse v zvezi z okrevanjem po katastrofi (vDR), vCloud Director in druge. Mimogrede, pri strežnikih za zdaj vodi Intelova arhitektura, vendar preizkušajo tudi nekaj AMD in celo nekaj najnovejših strežnikov z varčnimi procesorji ARM. Pri vsakem večjem nakupu opreme tehniki zahtevajo, da gre za dva različna proizvajalca. V naslednjih dveh letih imajo precejšnje načrte, svoje strežni- ške kapacitete nameravajo pove- čati za 250 odstotkov, kar bo pri- neslo precej izzivov, v prvi vrsti povezanih z energetiko. A1 Pri A1 Slovenija so bili nekoliko skrivnostni. Delno najverjetneje zato, ker svoje podatkovne centre  Diskovni pogoni se počasi se- lijo na tehnologijo SSD.  Ko zmanjka elektrike, nastopi- jo generatorji. Četverica takih je nastanjena v kleti Teleko- movega centra na Cigaletovi. 86 oktober 2020 MONITOR PRO uporabljajo zgolj za zagotavljanje svojih storitev in podpornih siste- mov, zunanjim strankam pa stori- tev ne ponujajo v najem. V ta namen imajo dva večja podatkovna centra. Prostori v Ljubljani in Mariboru so nareje- ni po zadnjih smernicah ener- getske varčnosti in visokih stan- dardih varnosti. Skupna velikost je nekaj manj kot 500 kvadra- tnih metrov, oba centra se naha- jata na ločenih potresnih conah, skladno z zahtevami georedun- dance. Centra zagotavljata visoko sto- pnjo razpoložljivosti, zato nepre- kinjeno napajanje omogočajo s sistemi UPS in z enosmernim na- pajanjem prek baterij, ki premosti- jo izpad do zagona dveh dizelskih agregatov. Kot so nam povedali, je v agregatih rezervnega goriva do- volj, da bi lahko z avtomobilom po ekvatorju napravili krog okoli sve- ta. (Res so tako zapisali!) Za delovanje storitev je vpre- žena različna omrežna, teleko- munikacijska in IT-oprema, skla- dno s trendi so vsi strežniki vir- tualizirani. Za učinkovito delo- vanje klimatskih naprav je poskr- bljeno s hladno-toplimi conami, stroške pa še dodatno znižuje- jo z uporabo sistema za hlajenje Free-cooling, ki se poslužuje zu- nanjega, naravno hladnega zra- ka. Klimatske agregate tako za- ženejo šele pozno spomladi, ko je ozračje že močneje segreto. Za fizično varnost prostorov skrbi kar nekaj elementov, od protivlomnih vrat in dvojnega nadzora dostopa pa vse do viso- ko zmogljivega video nadzorne- ga sistema. T-2 T-2 je svoj prvi center vzposta- vil že takoj ob svoji ustanovitvi leta 2004. Takrat so na Brnčičevi v Ljubljani postavili osrednji po- datkovni center, ki ga prav letos posodabljajo po najzahtevnejših svetovnih standardih in smer- nicah TIER III z redundanco pri napajalnem delu in klimatskih napravah. V prostorskem smislu sta dve območji namenjeni opremi T-2, fizično ločena pa je cona za go- stovalni del, ki ga nudijo stran- kam, najpogosteje za redundan- tne postavitve lastnega sistema. Ponujajo še storitve, kot so do- stop do interneta, programska oprema kot storitev (SaaS) v raz- ličnih programskih okoljih ter platforma kot storitev (PaaS), ki obsega različne rešitve v oblaku. Strankam omogočajo možnost oddaljenega dela, če potrebujejo fizični dostop, pa je na voljo tudi za to posebej predviden prostor. Podatkovni center skrbi za raz- položljivost z omrežjem MPLS (Multiprotocol Label Switching), ima pa tudi točko MEET-ME, kjer poskrbijo za povezavo do darkfi- ber ali zgolj optične valovne dol- žine do domačih in tujih opera- terjev. V tem pogledu so poveza- ni z vsemi domačimi operaterji, poslopje pa ima dostop z vlakni z dveh fizično ločenih strani, kar zagotavlja popolno redundanco. V isti stavbi deluje tudi nad- zorno-operativni center (NOC), ki v primeru okvare omrežne- ga elementa to zazna v nekaj se- kundah in zamenjavo izvede ne- mudoma, podobno storitev pa ponujajo tudi uporabnikom v gostovalnem delu. NOC opra- vlja nadzor nad delovanjem vseh strojnih naprav, povezav in apli- kacij ter tudi varovanjem dosto- pa do podatkovnega centra. Za celoten podatkovni center energetsko avtonomijo zagota- vljajo z modularnimi naprava- mi UPS, ki premostijo čas, do- kler bremena ne prevzame di- zelski agregat z močjo 1.000 kVA. Ta pri 75-odstotni obreme- nitvi zagotovi deset ur delova- nja. Agregat deluje tudi kot vir- tualna elektrarna in v primeru nuje zagotavlja terciarno rezer- vo za njihovo mobilno omrežje. Varnost sleherni trenutek omo- gočajo s fizičnim in z video va- rovanjem. V primeru požara sis- tem gašenja poteka prek aspiral- nih senzorjev, ki aktivirajo ga- šenje s plinom NOVEC. Stopnja požarne varnosti ustreza certifi- katu EI60/90.  Hladna in topla cona podatkovnega centra T-2.  Gostovalni del T-2. 88 oktober 2020 MONITOR PRO Visoko stopnjo energetske učinkovitosti dosegajo z ločenimi hladno-toplimi conami in osve- tlitvijo LED. Klimatski napravi pa poleg klasičnega izvajata tudi adiabatsko hlajenje, ki deluje na osnovi naravnega procesa hlaje- nja okolice z izhlapevanjem. Za nadzor hlajenja, napaja- nja, vlage in temperature pre- toka hladilne tekočine v klimat- skih napravah uporabljajo sistem Supervisory Control and Data Acquisition – SCADA, ki so ga za spremljanje zgodovine uvozili v odprtokodno nadzorno orodje Zabbix in služi za nekakšen osre- dnji monitoring naprav in celo- tnega omrežja. Za bližnjo prihodnost imajo na ravni idejne zasnove izdelan tudi portal, ki bo naročnikom nudil pregled nad strežniško omaro, in sicer podatek o temperaturi, vla- gi in porabi električne energije. Na voljo bo tudi podatek o tem, kdo je nazadnje vstopil v prostor, kar se vsakič zabeleži prek bral- nika RFID, na vratih pa je v ta namen nameščen senzor. Portal bo namenjen tudi najavi vstopa, za vse posege bo nudil možnost obveščanja prek sporočila SMS in spletne pošte. V uvodoma omenjenem pre- novljenem centru so doslej na- mestili že čez 100 strežnikov, ki skrbijo za nemoteno delovanje storitev T-2. Ker so pred kratkim postali tudi kabelski operater, so na novo lokacijo namestili tudi opremo, s katero dobavljajo si- gnal CATV, pa posodobljeno far- mo za kodiranje videa, kjer tre- nutno intenzivno testirajo kodek H.265. Hrbtenično omrežje no- vega centra predstavljajo pov- sem novi usmerjevalniki, ki so zaradi nenehne rasti prometa do oddaljenih lokacij po Sloveniji vpeti s povezavami po 100 Gb/s. Končno, za celoten ekološki vtis na stavbi izvajajo projekt fo- tovoltaične elektrarne, hkrati pa nameravajo s temi celicami po- skrbeti tudi za polnjenje vozil partnerskega podjetja, namenje- nih urbani souporabi. UnistarPro Unistarjev oblak (podjetje je sicer del italijanske skupine DBA Group S.p.A.), ki ga ponu- jajo pod blagovno znamko PRO. cloud, se razteza na dveh lokaci- jah, med sabo oddaljenih več kot sto kilometrov, s skupno površi- no 400 m2. Infrastruktura, na- menjena strankam, ima na vo- ljo skupno več kot 1 PB diskovne- ga prostora, od česar je približno tretjina na SSD. Diskovno po- lje je porazdeljeno po obeh ope- rativnih lokacijah, podatki med njima so replicirani. Natančnej- ših podatkov o procesorjih nam niso posredovali, imajo pa stre- žniki na voljo več kot 20 TB po- mnilnika. Omrežna infrastruktura je na- slonjena na Ciscovo opremo, kjer standardne vhodno-izhodne hi- trosti znašajo 10 GbE. Obe loka- ciji med seboj povezuje podvoje- na optična povezava. Varovanje podatkov se med obema lokacijama izvaja nav- zkrižno, poskrbljeno je tudi za iz- voz tretje kopije podatkov na od- daljeno lokacijo. Ko gre za var- nost pred zunanjimi dejavniki, zanjo skrbijo požarne pregrade pete generacije, prav tako se re- dno izvajajo zunanji varnostni pregledi s certificiranimi etični- mi hekerji. Za fizično varnost skrbijo za- posleni in tudi varnostne službe z neprekinjeno prisotnostjo. Fi- zična varnost dostopa v sam pro- stor je zagotovljena tudi s prever- janjem dostopa ter z video nad- zorom. V primeru požara se v prostorih sproži samodejno ga- šenje, oba podatkovna centra pa ves čas spremljajo v lastnem nadzorno-varnostnem centru (SOC). Načrt neprekinjenega poslovanja je izdelan po najvišjih standardih, če pa bi se vendarle zgodilo tisto najhujše, so vedno v pripravljenosti, saj redno izvaja- jo vaje za okrevanje po katastro- fi. Strankam zagotavljajo razpo- ložljivost SLA tja do 99,99 od- stotka. Za hlajenje na obeh lokacijah skrbijo klimatske naprav, centra pa sta zaradi boljšega energet- skega izkoristka razdeljena na hladno-tople cone, kot jim ve- leva tudi pridobljeni standard 14.001. Enako so skladno z ISO 27.001 podvojene tudi zmoglji- vosti električnih agregatov. Zmogljivosti obeh centrov, ki so na voljo strankam: infrastruk- tura kot storitev (IaaS), platfor- ma kot storitev (PaaS), program- ska oprema kot storitev (SaaS), podatkovno skladišče kot sto- ritev (StaaS), varnostna kopi- ja in obnova podatkov kot stori- tev (DraaS) ter tudi namizji kot storitev (DaaS) in gostovanje IT- -opreme. Ponudbo dopolnjuje- jo še z upravljanimi namizji pri strankah različnih velikosti. V bližnji prihodnosti bodo v ponudbo vključili tudi povezlji- vost ter koriščenje sredstev pri večjih globalnih ponudnikih, kot sta MS Azure ter Amazon, ter tako ponudili možnost hibri- dnih postavitev, prav tako bodo ponudbeni portfelj razširili še z upravljanimi varnostnimi reši- tvami.   SCADA, nadzorni sistem v centru T-2.  Strežniške omarice v centru UnistarPro. 90 oktober 2020 MONITOR PRO ednarodna agencija za energijo (IEA) ocenju- je, da bo svet do leta 2040 prihranil več kot 270 mi- lijard ameriških dolarjev pri na- ložbah v novo infrastrukturo. Za- radi vključitve približno milijar- de gospodinjstev in 11 milijard pametnih naprav v medsebojno povezane elektroenergetske sis- teme. Omrežje pametnih omre- žij naj bi bilo ključno za dosega- nje zastavljenih ciljev, saj znatno zmanjšuje izgube pri prenosu in distribuciji (zlasti v azijsko-paci- fiški regiji), vključuje več kombi- nacij pridobivanja energije iz ob- novljivih virov, pomaga obvla- dovati naraščajoče največje pov- praševanje in zagotavlja večjo stabilnost omrežja. Prvi korak k postavitvi prilagodljivega pame- tnega omrežja nacionalnih, re- gijskih in celo globalnih razse- žnosti je seveda uvajanje pame- tnih števcev. Do konca leta 2016 je bilo po svetu nameščenih pri- bližno 700 milijonov pametnih števcev, okoli polovica vseh na Kitajskem. Tako gospodarstva držav v razvoju kot razvita go- spodarstva naj bi še bolj okrepila svoja pametna omrežja in vzpo- stavila dvosmerno komunikaci- jo za upravljanje porabe energije z uvajanjem dodatnih pametnih števcev. Evropska komisija želi doseči, da bi države članice še le- tos dosegle cilj zamenjave 80 od- stotkov števcev električne ener- gije s pametnimi števci. Poveda- no drugače, v Evropi naj bi letos delovalo že 200 milijonov pame- tnih števcev za električno energi- jo, kar bo omočilo nadaljnje po- večanje zmogljivosti pametnega omrežja. Še hitrejše uveljavljanje pame- tnih omrežij omejujejo predvsem visoki stroški postavitve. Vre- dnost ameriškega električnega omrežja, ki ga sestavljajo elek- trarne, transformatorji, žice in stebri, je ocenjena na več kot bi- lijon ameriških dolarjev. Ob tem pa izračun prenove vzame sapo: skupni stroški zamenjave stare- ga omrežja in uvedbe pametne- ga naj bi v ZDA znašali več kot 4 bilijone dolarjev. Razmerje je podob- no tudi v drugih dr- žavah sveta, odvi- sno pa je pretežno od stanja obstoječe- ga omrežja. A smer razvoja je jasna. Do- dajanje novih virov električne energije, kot so veter, sonč- na energija, in nove pomenljive skupi- ne porabnikov, kot so električna vozi- la, nadalje spodbujajo potrebo po infrastrukturnih spremem- bah, energetska podjetja pa vsa- ko leto povečujejo naložbe v pa- metna omrežja. Nova omrežja naj bodo pametna Azijsko-pacifiška regija velja za najhitreje rastoči trg, ko gre za razvoj pametnih omrežij, kar ne preseneča, saj je prav v tej regi- ji energetska lakota zadnja dese- tletja največja, k njej pa ogromno prispevajo tako gospodarska rast kot tudi gospodinjstva. Za spopa- danje z naraščajočim povpraše- vanjem po električni energiji so ponudniki dobesedno prisiljeni graditi pametna omrežja. Največ naložb vanje dosegata Japonska in Južna Koreja. Japonsko vo- dilno elektroenergetsko podjetje naj bi že letos doseglo pomem- ben mejnik – popolno uvedbo pametnih števcev na področju rezidenčnih uporabnikov. To je velik dosežek, saj je Tokyo Elec- tric Power Co (TEPCO) na svo- jem področju do letos uvedel kar 27 milijonov pametnih števcev, medtem ko jih je v državi še leta 2017 delovalo le 10 milijonov. Prebujajo se tudi energijsko vedno bolj potratni velikani. In- dija je prav tako sprožila podob- ne pobude, ki podpirajo uvaja- nje pametnih omrežij v državi, da bi zadostila vse večjemu pov- praševanju po električni energiji, predvsem pa se spopadla z veliki- mi izgubami, ki jih beleži pri pre- nosu energije in njeni distribuci- ji. Napori in vlaganja v pametna omrežja naj bi očitne rezultate pokazali do leta 2023, ko država načrtuje, da bo njeno omrežje že precej modernizirano. Da se vlaganje v pametna omrežja elektrodistribucijskim družbam in elektrarnam izpla- ča, najlepše dokazujejo ZDA in Kanada. Sploh ZDA se že od leta 2015 bolj kot na povečeva- nje proizvodnje električne ener- gije osredotočajo na upravljanje njene porabe, saj podatki kaže- jo, da se vzorci porabe skorajda ne spreminjajo. Če so energetska podjetja v ZDA še leta 2015 ime- la nameščenih 65 milijonov pa- metnih števcev, naj bi ta številka letos dosegla 90 milijonov. Pa- metna energetska omrežja po ZDA naj bi v letu dni energet- skim podjetjem ustvarila kar 130 milijard dolarjev prihrankov, to pa je denar, ki ga velja porabi- ti za nadaljnji razvoj pametnih omrežij. Še bolj uspešna kot ZDA pa je Kanada. V državi s 100-od- stotno elektrifikacijo je delež pa- metnih števcev že dosegel 70 od- stotkov, kar ponudnikom močno olajša upravljanje proizvodnje električne energije in njene po- rabe ter znatno boljše izkoristke prenosnega omrežja. Učinkovita raba energije v Sloveniji Poraba električne energije v Sloveniji se je do lani v povprečju vsako leto povečala za okoli 2,6 odstotka. V zadnjih letih so dodatne iz- zive upraviteljem električnih omrežij povzročali tudi pri- klopi t. i. razprše- nih virov energije, predvsem sončnih elektrarn, ki malo- dane zahtevajo pa- metna omrežja, če naj ne ogrozijo sta- bilnosti delovanja. Slovenija sicer pre- cej vestno sledi ure- sničevanju evropskih zavez o de- ležu obnovljivih virov v pora- bi energije (močno zaostajamo le na področju izkoriščanja vetr- ne energije), zmanjševanja izpu- stov CO2 in povečanja energetske učinkovitosti. Tudi v Sloveniji si želimo čim manjšo izgubo elek- trike. Trenutni tempo uvajanja pametnih števcev in optimizaci- ja omrežja prinašata zmanjšanje porabe električne energije oko- li 3 odstotke na leto, kar je glede na energijsko lakoto vzdržno, a so akterji prepričani, da bi lahko bilo še bolje. In bolje bo tudi mo- ralo biti, saj že »grožnja« hitrejše elektrifikacije prometa žuga tre- nutnim razmeram na področju energetike.  Prenova energetskih omrežij je nujna in draga Čeprav je pandemija koronavirusa začasno ustavila lakoto sveta in gospodarstev po energiji, se energetska podjetja ne slepijo – zdravstveno in gospodarsko okrevanje bosta vse števce znova pognala v višave. Če naj se omrežja ne zlomijo pod vse večjimi obremenitvami, morajo biti predvsem pametna. Miran Varga M 92 oktober 2020 MONITOR PRO zbira najprimernejše ko- munikacijske tehnologi- je za pametno merilno rešitev je pomemben korak pri gradnji pametne merilne infra- strukture. Komunikacijska teh- nologija se je od prvih namesti- tev t. i. pametnih števcev že sko- kovito razvila, skladno z razvo- jem pa rastejo tudi pričakova- nja o razpoložljivosti podatkov in funkcionalnosti, povezanih z na- prednim merjenjem porabe elek- trične energije. Če je sprva distri- buterjem električne energije za- dostovalo, da so podatke o pora- bi prebrali enkrat mesečno – le za potrebe izdaje računa –, si da- nes želijo razpoložljivosti podat- kov v (skoraj) realnem času. Za- kaj je to sploh potrebno? Pogost primer je želja sistemskega ope- raterja distribucijskega omrežja, da bi stranki omogočil vpogled v podatke o rabi energije, hkra- ti pa sebi zagotovil dovolj podat- kov za izdelavo profila obreme- nitve, vključno s kakovostjo ele- ktrične energije, napredno anali- zo v kratkih intervalih, upravlja- njem obremenitev itd. Komunikacijska tehnologija ni povezana zgolj z vprašanjem, kako poteka prenos podatkov z odjemnih mest v osrednji sistem upravitelja omrežja. Nove tehno- logije, kakršna je NB-IoT (angl. Narrowband Internet of Things), obljubljajo nižje komunikacijske stroške v celotnem življenjskem ciklu, a še pomembnejša se pri tem zdi standardizacija, ki vodi v poenostavitev integracije na- prav. V primeru prehoda meril- nih mest na tehnologije NB-IoT se namreč znatno poenostavi sis- temska krajina javnih služb, na dolgi rok pa je pričakovati tudi konvergenco različnih sistemov na skupni imenovalec, saj bodo ponudniki resnično motivirani s prihranki na področju nadzora in upravljanja. Internet stvari zmaguje tudi v praksi V prvem valu uvajanja pa- metnih števcev so po vsej Evro- pi prevladovale PLC-tehnologi- je, ki pa bodo z razvojem vse na- prednejših rešitev pokazale svo- je omejitve. A marsikje bodo še vedno ostale v uporabi, pač od- visno od potreb odjemalcev in skrbnikov ter predvsem razpo- ložljive infrastrukture v posame- zni državi ali na območju oskr- be. Med novimi tehnologijami na tem področju pa prednjačijo mobilne rešitve oziroma tehno- logiji LTE CAT NB1 (NB-IoT) in LTE CAT M1. Obe sta bili razviti posebej za komunikacijo naprav, senzorjev in števcev v dobi inter- neta stvari (IoT). Ker grobo po- enostavljeno temeljita na isti in- frastrukturi kot potrošniške mo- bilne komunikacije, le s to razli- ko, da sta optimizirani za komu- nikacijo med »stroji« (t. i. M2M), torej v ospredju ni govorna ko- munikacija, temveč veliko drob- nih količin podatkov, je jasno, da njuna uvedba ne bi smela pred- stavljati večjih težav. Očitna prednost LTE CAT NB1 in LTE CAT M1 pred osta- limi tehnologijami je že dejstvo, da delujeta v istih omrežjih kot običajne mobilne naprave, ta omrežja pa vzdržujejo telekomu- nikacijski operaterji. Ti si močno prizadevajo zagotoviti visoko stopnjo razpoložljivosti komuni- kacijskih storitev, kar krepi tudi zanesljivost rešitev za pametno merjenje. Obe tehnologiji lahko ponudita vrhunsko pokritost, saj se izkažeta tudi v za klasične re- šitve težkih okoljih, kot so kleti, podzemni rovi ipd. Večjih izzivov ni niti na podeželju, kjer prevladuje manjša gostota merilnih postaj. Namestitev in nasta- vitev sta preprosti. V na- sprotju s PLC-napravami mobilne naprave komuni- cirajo neodvisno od drugih na- prav, tako da dodajanje ali od- stranjevanje števca ne vpliva na splošno topologijo in stabilnost omrežja. Nov števec lahko začne takoj komunicirati z omrežjem in ni treba čakati, da se okoliške instalacije dokončajo, preden se vzpostavi komunikacija. Začetne implementacije pa- metnih števcev, bodisi za komer- cialne, industrijske ali omrežne aplikacije, so bile povezane z re- lativno visokimi komunikacijski- mi stroški (povezave P2P, pro- tokol RS-485). Tehnologije NB- -IoT te stroške močno znižajo, saj se stroški komunikacije v ži- vljenjski dobi števca drastično ne spreminjajo, dodatni oddajniki in sprejemniki namreč niso po- trebni, saj vsaka naprava samo- stojno komunicira z osrednjim sistemom. Pripravljeni na prihodnost Tehnologiji LTE CAT NB1 in LTE CAT M1 sta pri telekomu- nikacijskih operaterjih pogosto omenjani v dokumentih, ki opi- sujejo strategijo mobilnih omre- žij pete generacije (5G). Energet- ska podjetja so zato pomirjena – očitno je, da bosta podprti vsaj desetletje, ver- jetno celo dve, torej je tudi stro- škovna kalkulacija zna- tno ugodnejša. In ker gre v primeru pametnih naprav za takšne, ki omogočajo nadgradnjo funkcionalnosti, je dodana vrednost še toliko večja. Upravitelji energetskih omre- žij so seveda želeli takoj vedeti, kako je poskrbljeno za varnost, saj ne želijo, da bi kdorkoli lah- ko prestregel podatke, poslane prek mobilnih podatkov. Varno- stni standardi 3GPP veljajo tudi za mobilne komunikacije, vgra- jeni so številni varnostni meha- nizmi in funkcije, ki podpirajo zaupnost, razpoložljivost in celo- vitost podatkov, torej prepreču- jejo nepooblaščeni dostop, pre- kinitve povezave in manipulaci- je s podatki. Vsi uporabniški po- datki so lahko varovani s šifrira- njem, poleg tega pa sta ustrezno overjena tudi oba konca poveza- ve (pri pošiljatelju in prejemni- ku). Pri tehnologijah interneta stvari lahko v prihodnjih letih pričakujemo velike preboje na področju pametnega merjenja in celo upravljanja porabe na dalja- vo. Tako stanovanjska kot indu- strijska okolja bodo deležna nad- gradenj po vzoru pametnih do- mov, v ospredju pa bosta upra- vljanje porabe energije in njena optimizacija. Kot vemo, pa lahko upravljamo le tisto, kar pozna- mo, torej merimo.  Pametna omrežja in internet stvari Za doseganje ciljev vgradnje pameti v omrežja, ki prenašajo elektriko in podatke, bodo najbolj zaslužne nove tehnologije interneta stvari. Te pa bodo temeljile predvsem na mobilnih tehnologijah. Miran Varga I oktober 2020 93 MONITOR PRO ot v vsaki panogi je tudi v industriji izkoriščanja energije sonca v prete- klosti prihajalo do vzponov in padcev. A večina ponudnikov bi leto 2019 označila za uspešno. V Kaliforniji so, denimo, dosegli spoštovanja vreden mejnik – na strehah objektov imajo že več kot milijon sončnih elektrarn. So- larna energija postaja resen po- sel, velik posel. Tesla je v ZDA že zagnala poslovni model najema sončne energije in tako (najver- jetneje) postala sokriva požarov na strehah trgovin trgovske mre- že Walmart. A se podjetje, kot večina v tej panogi, zelo hitro uči – danes že ponuja novo generaci- jo sončnih elektrarn in ljudje so navdušeni. Vse boljša razpoložljivost Čeprav je pandemija korona- virusa marsikateremu podjetju pokvarila načrte za leto 2020, je jasno, da je v industriji, ki sta- vi na obnovljive vire energije, lepa prihodnost. Sončne celice, vetrne turbine, rečne elektrar- ne in druge naprave oziroma rešitve, ki se uporabljajo za za- jem energije iz obnovljivih virov, so vsako leto cenejše in bolj do- stopne – tudi povprečnemu dr- žavljanu. Ljudje v svoje hiše in celo stanovanja vgrajujejo raz- lične naprave, povezane z zele- no energijo. Projekti samooskr- be dokazujejo, tudi v Sloveniji, da gospodinjstva lahko proizve- dejo dovolj energije za pokriva- nje lastnih potreb, presežek ele- ktrične energije pa se lahko pro- da nazaj v omrežje. Prednjači- jo seveda solarne elektrarne, ve- dno bolj priljubljene pa so tudi toplotne črpalke vseh vrst. Kot je na tem področju že v na- vadi, je stran povpraševanja še dodatno spodbujena z različni- mi motivacijskimi prijemi v obli- ki subvencij, saj vlade držav ta- kšne zelene pobude podpirajo bodisi z znižanjem davkov bodi- si z delnim pokrivanjem stroškov nakupa rešitev, ki obvladajo za- jem energije iz obnovljivih virov. V navezi z umetno inteligenco Umetna inteligenca omogoča učenje iz množičnih podatkov, kar bo v prihodnje vse bolj izko- riščala tudi panoga izrabe obno- vljivih virov energije. Samo po- mislite na vpliv vremenske napo- vedi na delovanje omrežja, bolj- še predvidevanje/napovedova- nje kritičnih obremenitev, ozkih grl ter prediktivno vzdrževanje. Vse našteto, podprto z algorit- mi umetne inteligence, bo poskr- belo, da bodo ponudniki sonč- no, vetrno ali vodno energijo bo- lje vključili v omrežje. Algoritmi umetne inteligence lahko nare- dijo vse naprave in sisteme pa- metnejše ter učinkovitejše, pri tem pa niso omejeni le na sonč- ne celice, temveč si stroka obe- ta »odklepanje« veliko rezerv na področjih pametnih hranilnikov energije (beri: baterij), pretvor- nikov energije in celo sledilnikov sonca. Energija in veriženje podatkovni blokov Globalna digitalizacija poslo- vanja, selitve vsega v oblake in upravljanje na daljavo so poskr- beli, da so tudi električna omrež- ja postala bolj ranljiva in dovze- tna za hekerske napade. A teh- nologija je tudi v službi varno- sti oziroma njihovega varovanja. Posebej razvijajoče se blockchain tehnologije so namenjene ublaži- tvi omenjenih tveganj in izboljša- nju varnosti celotnega energet- skega ekosistema. Izenačevanje stroškov proizvodnje energije Tudi po zaslugi tehnologi- je se pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije stal- no ceni. V prihodnjih letih ute- gnemo tako biti priče stanju, ko bodo stroški alternativne ener- gije nižji ali enaki stroškom pri- dobivanja električne energije na klasične načine. Kmalu bi lahko obnovljivi viri energije postali še bolj dostopni kot energija iz tra- dicionalnih virov, kot sta premog in plin, ki vsako leto oddajajo na tone ogljikovega dioksida (CO2) in znatno prispevajo h globalne- mu segrevanju. Vpliv podnebnih sprememb Kot smo lahko videli v za- dnjih letih, so okoljske spre- membe vedno bolj zaznavne in močnejše. Globalno segreva- nje vodi do vedno hujših vre- menskih pojavov, ki povzroča- jo vedno hujše naravne nesre- če. Če želimo te preprečiti ozi- roma vsaj omiliti, moramo naj- ti alternativne vire pridobiva- nja električne energije. In obno- vljivi viri energije so pravzaprav naša najboljša možnost.  Elektrika kot dar sonca Preteklo leto se je na področju izkoriščanja energije sonca »dogajalo na polno«. V razvitih državah se količina ob pomoči sončnih žarkov proizvedene energije že meri v gigavatih, obeti za prihodnja leta pa so še posebej optimistični. Poglejmo, zakaj. Vinko Seliškar K Učinkovitost solarnih panelov strmo narašča Magična beseda v svetu sončnih elektrarn so nanotehnologije. Te na- mreč pomagajo povečati učinkovitost zajema energije sonca. Njihova zmožnost že presega mejo 50 odstotkov, raziskovalci pa že nakazujejo na možnost novega preboja, ki bi učinkovitost solarnih panelov pognal do izjemnih 75 odstotkov. Število prijavljenih patentov za inovacije na področju rabe nanotehnologij z uporabo grafena se je v zadnjem dese- tletju potrojilo. Debele plošče, izdelane iz kombinacije grafena in molib- dena, lahko potencialno zagotovijo 1.000-krat več moči na enoto teže kot trenutne komercialno dostopne sončne celice. Na obzorju je tudi iz- delava upogljivih sončnih kolektorjev, takšnih, ki jih je mogoče oviti oko- li ukrivljenih ali neravnih površin, kar razširi možnosti zajema energi- je sonca. 94 oktober 2020 MONITOR PRO kosistemi proizvodnje električne energije so zasnovani tako, da pro- izvodnja vsaj malo (pogosto pa kar precej) presega porabo. Če je namreč ne, imamo (velike) teža- ve. Čeprav se z vidika povprečne- ga uporabnika, ki tedensko upo- rablja skoraj ducat električno gnanih naprav, zdi samoumev- no, da ima vsaka stvar že baterijo, ni tako. Pametni telefon, tablica, prenosnik, električna zobna ščet- ka, pametna ura in zapestnica na- mreč bistveno lažje premorejo ba- terijo kot pa hladilnik, tovornjak, bager … Kje je šele elektrarna. Električna energija, ki se ne porabi v omrežju, gre v nič. To pa ni poceni. A poceni ni niti nje- no shranjevanje, zato je to po- dročje, kjer strokovnjaki še na- prej zagrizeno iščejo rešitve. Ve- likih (in varnih) baterij ni eno- stavno izdelati. Vsaj ne takšnih, ki bi hranile megavate električne energije. To postaja vse bolj ja- sno tudi podjetjem in ljudem, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Nekateri že obupujejo. Lani prvič postavili manj novih hranilnikov energije Po podatkih mednarodne agencije za energetiko (IEA) so podjetja po svetu lani namestila za okoli tri gigavate zmogljivosti hranilnikov električne energije, kar je okoli 10 odstotkov manj kot v letu 2018. Upad je očiten, v na- sprotju z letošnjim letom, ko mar- sikje gradbene in naložbene pro- jekte ovira virusna pandemija, pa gre vzroke iskati drugje. Kot ugo- tavljajo v agenciji IEA, gre še ve- dno za tehnologijo, ki je v povojih in jo aktivno razvija le nekaj dr- žav, pa še tam je močno odvisna od politične volje (beri: podpore). Leta 2018 je na tem področju absolutno dominirala Južna Ko- reja, ki je z vidika zmogljivosti premogla blizu tretjine vseh hra- nilnikov električne energije na svetu. Letni prirast novih gigant- skih baterij pa se je samo v Ko- reji lani zmanjšal za 80 odstot- kov, kar je poskrbelo za global- ni upad v številkah. Zmanjšanje gradnje mega baterij gre pripisa- ti številnim požarom, ki so jih ti objekti doživeli v letu 2018. Če- prav so odgovorni uvedli temelji- te preiskave in uvedli strožje var- nostne ukrepe, ki so sicer zajezili število požarov, je pet eksplozij/ požarov v lanskem letu pokaza- lo, da mega baterije vendarle še niso tako varne, kot bi si (vsi) že- leli. Dodaten inšpekcijski pregled je razkril, da gre vzroke za poža- re iskati v baterijah samih. To je prestrašilo investitorje in pov- praševanje se je hitro zmanjšalo, in sicer kar za okoli štirikrat, na vsega dobrih 200 MW. Zamenjava na vrhu To pa je pomenilo, da je vo- dilno vlogo pri postavitvi hra- nilnikov električne energije pre- vzela Japonska, ki je lani pre- segla omenjeno zmogljivost. K temu je največ pripomogla spre- memba subvencijske sheme, saj je prejšnje nagrajevanje vrača- nja sončne ali vetrne energije v omrežje zamenjalo nagrajevanje hrambe energije. Lastniki sonč- nih elektrarn so zato začeli kupo- vati hranilnike električne energi- je in sami porabljati »pridelano« elektriko. Japonsko ministrstvo za gospodarstvo pa že snuje novo različico subvencij, ki bi lahko leta 2021, ko bo predstavljena, še dodatno pospešila gradnjo hra- nilnikov energije po državi. Ključno gonilo rasti skladi- ščenja energije je bila umestitev objektov za proizvodnjo obnovlji- ve energije v skladišča energije, kar stabilizira proizvodnjo in za- gotavlja boljše zmogljivosti v ob- dobjih največjega povpraševa- nja. Indija je tovrsten pristop za- čela nagrajevati leta 2019, pri če- mer si je zadala za cilj postaviti sončno elektrarno 1,2 GW, kate- re hranilnik energije naj bi shra- nil vsaj polovico ustvarjene elek- trične energije. Izmed azijskih dr- žav velja omeniti še Singapur, ki je napovedal, da načrtuje do leta 2025 postaviti skladišča energije zmogljivosti 200 MW, kar bi zna- tno zmanjšalo njegovo energet- sko odvisnost od drugih držav. V ZDA, posebej v Kaliforniji, so se lani borili s številnimi poža- ri v naravi, ki so močno ogrozili tamkajšnja energetska omrežja, zato ne čudi skokovit porast pov- praševanja po sistemih za hram- bo električne energije. V želji po tovrstni samooskrbi so v ZDA po- nudniki našli kupce za več kot deset tisoč hranilnikov elektrike. Ponudniki električne energije v ZDA so močno popravili načrte o gradnji mega baterij. Če jih bodo uresničili, bi lahko ZDA do kon- ca desetletja shranile kar 15 GW električne energije. Pilotski projekti tudi v Evropi Na stari celini je Evropska ko- misija nakazala močno dolgo- ročno podporo shranjevanju ele- ktrične energije. Evropski sve- ženj za čisto energijo (CEP) je shrambo opredelil kot enoto, lo- čeno od proizvodnje, prenosa ali obremenitve, kar preprečuje dvojno obdavčitev med polnje- njem in praznjenjem. Ta podlaga bi morala poskrbeti za več pro- jektov s področja postavitve hra- nilnikov energije. Nekaj projek- tov se že obeta. V Nemčiji (Netz- booster) in Franciji (Ringo) raz- mišljajo o tem, kako bi omrežje hkrati spremenili v vir za skladi- ščenje energije, v Italiji se uba- dajo z agregacijo hranilnikov, medtem ko v Združenem Kra- ljestvu premišljujejo tudi o tem, kako bo na njihovo energetsko sliko vplival brexit. Hranilniki energije pa so eden od načinov, kako ne plačevati (pre)več za evropsko elektriko ... Leto 2019, z izjemo Nemči- je, ki je postavila več kot 50.000 novih baterijskih sistemov (in to brez resnih subvencij!), ni bilo dobro leto za projekte s podro- čja hrambe energije, saj so se na- ložbe v Evropi zmanjšale za oko- li 40 odstotkov v primerjavi z le- tom poprej. A to še ne pomeni, da se bomo mega baterijam od- povedali. Nikakor, le optimalne rešitve svet še ni našel.  Je shranjevanje elektrike sploh smiselno? Prepričani smo, da se poleg nekaterih energetsko ozaveščenih državljanov podobno sprašujejo tudi velikani v panogi energetike. Hramba ogromnih količin energije ni niti enostavna niti poceni. A iskanje boljših rešitev se nadaljuje. Vinko Seliškar E 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Letne namestitve hranilnikov električne energije zm og lji vo st i ( v G W ) / le to Vir: IEA, junij 2020 ostaliKitajskaJužna Koreja ZDA Nemčija 96 september 2016 q IZKLOP NOVEMBER 2020 ˝w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klančar POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstnerič UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Simona Mikeln PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAČ. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svo- jih preizkusih podeljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkre- tnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje- tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina časopisno podjetje d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovčič, tel.: (01) 230 65 33 NAROČNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si RAČUNOVODSTVO e-pošta: racunovodstvo@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.200 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. BERITE MONITOR 20% CENEJE Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 20% popusta na polno ceno. • Naročite se lahko po navadni ali elek- tronski pošti na narocnine@monitor.si. • Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. 27. oktobra nadaljujemo Spletno igralništvo Pripravljamo poglobljeni vpogled v eno najbolj dobičkonosnih industrij, ki se vrtijo v spletu. Monitorji za igre Veliki, ukrivljeni, 144 herčni. Lepo oblikovani, lepo obarvani. Vse to morajo biti monitorji, kot jih želijo imeti tisti, ki se resno posveča- jo računalniškim igram. Katerega bomo priporočili? MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo tokrat pisali o informacijski in kiber- netski varnosti.