112 Osemdeset let so tekli tiskarski stroji v tiskarni Merkur in njenih naslednicah. Tiskarna je delala ves čas neprekinjeno, njeno ime pa se je nekajkrat spre- menilo. Leta 1923 je za čela delati kot tiskarna Merkur, leta 1946 je bila nacionalizirana in se je leta 1947 prei- menovala v Prosvetno tiskarno, v letih 1948 in 1949 je bila v sklopu Blaznikove tiskarne, nato je bila tiskarna Planske komisije in od 24. 9. 1949 je bila Tiskarna Tone Tomši č do leta 2003, ko je prenehala. Tiskarna Merkur je nastala v obdobju nastajanja slovenskega gospodarstva v novi državi po prvi svetovni vojni, presahnila pa je v razmerah tranzicije po razpadu Jugoslavije. V okviru gospodarstva se je uspešno razvi- jala in sledila tehni čnemu napredku tiskarske stroke. Ni pa sledila združevanju grafi čne industrije, ni se po- vezovala v ve čje podjetniške družbe, ni se vklju čevala v mednarodno delitev dela. Tiskarna je ostala ves čas majhno samostojno podjetje, samozadostno in kot take- ga ga je globalizacija povozila. Grafi čna industrija je bila pomembna gospodarska dejavnost, pomembno obveš čevalno sredstvo, vir infor- macij in oblikovalec javnega mnenja. Bila je nepogrešlji- vo sredstvo agitacije, propagande in reklame. Vplivala je na razvoj izobraževanja, vzgoje kulture in znanosti. Pomembno vlogo je imela v politiki na vseh podro čjih. Tudi gospodarstveniki so visoko cenili strokovno litera- turo, strokovna glasila in tiskarstvo na sploh. Ob ustanovitvi Jugoslavije je bilo v Ljubljani že ve č France Kres al Tiskarna Merkur – tiskarna Tone Tomšič (1922–2003) 113 GOSPODARSKE PODOBE pomembnejših tiskarskih podjetij, v naslednjih letih je nastalo še ve č novih. Ljubljana je bila pomemben tiskar- ski center z zelo staro tradicijo. Med najve čjimi tiskar- skimi podjetji je bila Narodna tiskarna v Tomši čevi ulici, ki jo je leta 1872 ustanovilo slovensko liberalno meš čan- stvo. Tiskala in izdajala je Slovenski narod in vse liberal- no časopisje. Leta 1945 je postala tiskarna Slovenskega poro čevalca. Mladoliberalci Gregorja Žerjava so leta 1919 prevzeli Kleinmayerjevo tiskarno v Dalmatinovi ulici in ustanovili Delniško tiskarno. Izdajali so Jutro (1920– 1925), druge jugoslovansko usmerjene liste, kulturno revijo Ljubljanski zvon (do 1936) in slovenski uradni list od 1918 do 1930 (potem ga je prevzel Merkur). Katoliški tabor je od leta 1883 imel Katoliško tiskarno, ki se je leta 1919 preimenovala v Jugoslovansko tiskarno. Na Kopi- tarjevi ulici je leta 1908 zgradila štirinadstropno pala čo v kateri je uredila moderno tiskarno. Tiskala je strankino glasilo Slovenec in ves katoliški tisk. Leta 1945 je posta- la tiskarna Ljudske pravice. Leta 1906 je bila ustano- vljena U čiteljska tiskarna v takratni Fran čiskanski ulici. Ta tiskarna je služila predvsem stanovskim potrebam u čiteljev, šolstvu in razširjenju mladinske literature; ti- skala je predvsem šolske zvezke in u čbenike. Blaznikova tiskarna si je po ustanovitvi Univerze v Ljubljani v naslo- vu podjetja dodala še atribut univerzitetna tiskarna; leta 1920 jo je prevzela delniška družba slovenskih sociali- stov pod vodstvom Albina Prepeluha . Zvezna tiskarna je bila v rokah narodnih socialistov. Slovenski gospodarski krogi pa so v novih razmerah po ustanovitvi Jugoslavije osnovali delniško družbo Merkur s širokopoteznimi na- črti, ki pa jih niso uresni čili. Ostali so le pri ustanovitvi tiskarne Merkur. 1 Ob koncu leta 1938 je bilo v takratni Sloveniji 42 grafi čnih podjetij in sicer: 37 tiskarn, 3 samostojne li- tografije in dve samostojni klišarni. Najve č grafi čne in- dustrije je bilo v Ljubljani: 14 tiskarn, 2 litografiji in 2 klišarni. V Mariboru je bilo 5 tiskarn in ena litografija. V Celju so bile 3 tiskarne, V Kranju in Ptuju po dve; tiskarne so bile še v Kamniku, Ko čevju, Novem mestu, Krškem, na Jesenicah, v Domžalah, Lendavi, Soboti in 1 Branko Ber či č , Tiskarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1969, str. 216–237. 114 Radgoni. 2 Lokalne tiskarne so bila pomembne za razvoj lokalnega tiska. Med vojno je v Ljubljani samo tiskarna Hrovatin prenehala obratovati. V času nacionalizacije po vojni in reorganizacije tiskarstva so nekatere tiskar- ne prenehale obratovati, druge so se priklju čile ve čjim tiskarskim podjetjem, vse pa so spremenile svoje ime. Jugoslovanska tiskarna je postala Tiskarna Ljudske pravice. V letih 1958–1960 je bila dograjena petnadstro- pna stavba za potrebe tiskarne in Cankarjeve založbe. Tiskarna je leta 1965 zaposlovala 440 tiskarskih delav- cev in uslužbencev. Narodna tiskarna v Tomši čevi ulici je maja 1945 postala Tiskarna Slovenskega poro čeval- ca. Leta 1947 so bili tiskarni priklju čeni nacionalizira- ni obrati: Tiskarna Slovenija, tiskarna Viljema Goleta , klišarna Jugografika in knjigoveznica. Leta 1959 se je preimenovala v tiskarno Dela. Leta 1962 je bilo ustano- vljeno Časopisno grafi čno podjetje Delo. Že leta 1968 so zgradili nove proizvodne prostore za grafi čno proizvo- dnjo. Modernizirali so strojno in drugo opremo z osnov- no usmeritvijo na sodobno ofsetno tehniko. Leta 1982 je bila dokon čana poslovna in redakcijska zgradba Dom tiska. ČGP Delo je na novi lokaciji za Bežigradom zdru- žilo skoraj vso tiskarsko dejavnost. Leta 1987 je bilo v grafi čni dejavnosti tega podjetja zaposlenih okrog 2300 delavcev. Blaznikova tiskarna je za nekaj časa združe- vala tudi tiskarno Merkur in še 5 drugih tiskarn, a so se do leta 1950 vse razšle, Blaznikova pa se je leta 1962 združila s tiskarno Dela. Takrat je zaposlovala 160 de- lavcev. Litografija Čemažar se je preimenovala v Ume- tniški zavod in se na koncu spojil z Mladinsko knjigo. Mladinska knjiga se je leta 1965 preselila v nove pro- store za Bežigradom; takrat je zaposlovala 300 delavcev. Zadružna tiskarna se je ve čkrat preimenovala in naza- dnje postala tiskarna Grafi čne šole. Tiskarna Grafika je bila leta 1948 dodeljena Zavodu za gluhonemo mladino in se je skupaj z U čnimi delavnicami preselila za Beži- grad. Zaposlenih je bilo v njej 168 tiskarskih delavcev. U čiteljska tiskarna se je preimenovala v Tiskarno Jože Moškri č . 2 Cene Kranjc, Naše tiskarstvo v letih 1918–1938. V: Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 226–262. 115 GOSPODARSKE PODOBE Preselila se je v Moste in tam zaposlovala 160 ti- skarjev. 3 Ko je bila tiskarna Merkur leta 1946 podrža- vljena, se je preimenovala v Prosvetno tiskarno, bila ne- kaj časa v sklopu Blaznikove tiskarne, nato je bila od septembra 1949 tiskarna Planske komisije LRS oziroma Tiskarna Tone Tom ši č. Ta tiskarna bi se v za četku leta 1979 morala preseliti v industrijsko cono za Bežigrad ali na Vi č, a se ni. Ostala je na Gregor či čevi, ker je meni- la, da ima za razvoj in širitev dovolj lastnega stavbnega zemljiš ča, a je bila to napa čna odlo čitev. Pokazalo se je, da je bila ta lokacija preve č dragocena za izvajanje ekstenzivne tiskarske dejavnosti. Hotela je ostati, pa se ji ni izšlo. Po kon čani tranziciji je podjetje prenehalo, nepremičnine (stavbno zemljiš če in zgradbe) in tiskarno pa so prodali. 4 Za strokovno izobraževanje grafičnih delavcev je skrbela grafi čna šola v prostorih trgovske akademije na Gregor či čevi ulici. V tiskarni Merkur in poznejši Tomši- čevi tiskarni se je izu čilo tiskarskega poklica okrog 250 delavcev. Fluktuacija delovne sile je bila velika; od leta 1950 do 1983 se je v tiskarni izmenjalo 1056 delavcev. Društvo grafi čnih delavcev Slovenije je vodilo tudi uspe- šno gospodarsko dejavnost. Leta 1924 je ustanovilo Produktivno zadrugo, ki se je leta 1932 preoblikovala v zadrugo Dom grafikov, ki je zgradila in upravljala pala- čo Grafika na Mikloši čevi cesti, vodila Zadružno tiskar- no in gospodarila s svojimi nepremi čninami. 5 Tiskarna Merkur je svoje poslanstvo za čenjala sku- paj z Jugoslavijo. Slovenski gospodarstveniki so jo usta- novili, da bi jim omogo čila tiskanje svojega glasila. Ker gospodarski krogi v Sloveniji s središ čem v Ljubljani ni- so imeli primernega glasila za izražanje svojih teženj je prišla pobuda za izdajanje Trgovskega lista. Na pobudo Ivana Jelačina , predsednika Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo je bilo 14. decembra 1919 zborovanje vseh gospodarskih korporacij in organizacij, na katerem je bil ustanovljen konzorcij za izdajanje Trgovskega lista. 3 Ber či č, Tiskarstvo na Slovenskem, str. 335–347. Tiskarstvo. V: Enciklopedija Slo- venije 13, Ljubljana, 1999, str. 257–261. 4 Dokumentacija Tiskarne Tone Tom ši č. 5 Ber či č, Tiskarstvo na Slovenskem. str. 214–215. 116 Predsednik konzorcija je bil Andrej Šarabon, ljubljanski veletrgovec. Navzo či so podpisali za 500.000 kron kon- zorcialnih deležev. Že takrat je bila izražena tudi pobuda, da naj bi iz tega konzorcija nastala tudi lastna tiskarna. Konzorcij je za čel 7. avgusta 1920 izdajati Trgovski list; tiskala ga je tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. List je izhajal v za četku kot tednik, od 1. aprila 1921 je izhajal trikrat tedensko. 6 Odbor konzorcija Trgovskega lista je pripravljal ustanovitev delniške družbe, ki naj bi zgradila lastno tiskarno. Po ve č težavah je bilo 25. junija 1921 izdano dovoljenje za ustanovitev delniške družbe, pa tudi dovoljenje za pridobitev popolne tiskar- niške koncesije. 7 Dne 28. decembra 1921 je bil ustanovni ob čni zbor trgovsko – industrijske delniške družbe Merkur. Osnovna glavnica je znašala 3 milijone kron in je bila v celoti vpla čana pri Kmetski posojilnici ljubljanske oko- lice. 7500 delnic je bilo razdeljenih med 7 delni čarjev po 428.800 kron. Leta 1923 je bila osnovna glavnica spremenjena v dinarsko veljavo v višini 750.000 din, naslednje leto pa zvišana na 1,500.000 din; razdeljena je bila na 15.000 delnic po 100 din. Ve čino delnic sta imela Andrej Šarabon in Ivan Jela č in, ki sta bila pred- sednik in podpredsednik upravnega sveta. Člani uprave so bili veletrgovci in tovarnarji, ki so predstavljali tudi vodilne gospodarske organizacije vse Slovenije in sicer: Fran Bona č je bil predsednik Ljubljanskega velesejma; Rudolf Stermecki je bil predsednik Trgovskega gremija v Celju; Fran Stupica je bil predsednik Trgovskega gremi- ja v Ljubljani; Vilko Weixl je bil predsednik Trgovskega gremija v Mariboru; Fran Zebal je bil predsednik Trgo- vskega gremija za ljubljansko okolico. 8 Upravnemu svetu je uspelo kupiti ugodno leže če stavbiš če ob Gregor či čevi ulici nasproti vladne pala če. Zemljiš če je prodala Stavbna družba, ki je nato prevzela tudi gradnjo tiskarniškega poslopja. Gradbena dela so 6 Janko Šlebinger , Slovenski časniki in časopisi: bibliografski pregled 1797–1936. V: Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937, Ljubljana 1993, str. 46. 7 Pravila Trgovsko – industrijske družbe Merkur v Ljubljani, Dokumentacija Tiskar- ne. 8 Zapisnik ustanovnega ob čnega zbora z dne 28. decembra 1921, Dokumentacija Tiskarne. 117 GOSPODARSKE PODOBE potekala po časi, ker jih je oviralo slabo vreme in so bile ovire pri dobavi gradbenega materiala. Tudi dobava in montaža tiskarskih strojev ni šla po željah naro čnika. Vendar je bila tiskarna do konca leta 1922 dograjena, tehnično opremljena in je z novim letom 1923 pri čela obratovati. Stroški nakupa zemljiš ča in izgradnje poslo- pja so znašali 6,2 milijonov kron, tiskarniški material in stroji so znašali 3,78 milijonov kron; 1,36 milijonov kron so znašala predpla čila in zaloge blaga, v blagajni so imeli še 45.907 kron. Celotna investicija je bila do ene četrtine pokrita z osnovno glavnico (3 milijone kron) ostalo pa s kreditom. Po prvem letu poslovanja so bili v upravni svet iz- voljeni še novi predstavniki gospodarskega življenja v Sloveniji in sicer: dr. Ciril Pavlin , generalni tajnik Zdru- ženih papirnic Vev če, Gori čane in Medvode; Ivan Moho- ri č, koncipist Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani; dr. Adolf Golija , tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani. Kasneje sta prišla v upravni svet še dr. Janko Kersnik in Fran Saleški Finžgar , ki sta ve čkrat odlo čilno vpliva- la na delo sveta v prelomnih obdobjih. Janko Kersnik je pomembno odlo čal leta 1930, ko so delnice prešle v posest kraljevske banske uprave Dravske banovine, Finž gar pa med okupacijo med drugo svetovno vojno in prvi dve leti po njej. Tiskarno je vodil Andrej Sever kot ravnatelj od ustanovitve podjetja pa do tridesetih let, ko so ga pod novo upravo zamenjali. Posle ravnatelja je prevzel Otmar Mihalek , ki je vodil tiskarno celih 15 let; krmaril jo je do razpada prve Jugoslavije, med okupaci- jo in ob nacionalizaciji, ko je bil imenovan za delegata, do januarja 1946, ko ga je ministrstvo za industrijo raz- rešilo funkcije delegata pri tiskarni Merkur. Do ve čje spremembe v lastništvu je prišlo leta 1929. Na pobudo takratnega bana Dravske banovine Dušana Serneca je vse delnice odkupila Hranilnica Dravske ba- novine. Sernec si je na ta na čin zagotovil možnost za iz- dajanje samostojnega politi čnega dnevnika Jugoslovan, ki bi v razmerah kraljeve diktature in novega režima na- stopal proti tedanjima dnevnikoma vodilnih slovenskih politi čnih strank. Jugoslovan je izhajal samo od 3. junija 1930 do 29 novembra 1931 in tiskarni Merkur zapustil nekaj čez milijon dinarjev dolga. Pod novim lastnikom 118 in novim tehni čnim vodjem Otmarjem Miha lekom, ki je to postal leto poprej, se je tiskarna zelo modernizirala in pove čala obseg poslovanja. Število tiskarskih delavcev se je podvojilo. Sredi leta 1930 je bil izredni ob čni zbor, ki je izvolil nov upravni svet. Sestavljali so ga: dr. Mirko Boži č, ravnatelj Kranjske hranilnice; Franc Saleški Fin- ž gar, župnik; dr. Josip Kacin, odvetnik; Rado Hribar, to- varnar in podpredsednik Kranjske hranilnice; dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice; Viktor Meden, velepodjetnik; dr, Vladimir Ravnikar, odvetnik in pred- sednik Kranjske hranilnice; Andrej Šarabon, veletrgo- vec in predsednik Kmetske posojilnice; dr. Ivan Schwe- gel, veleposestnik z Bleda. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Oton Detela, predsednik Kmetijske družbe; Jernej Pin- ter, ban čni ravnatelj in Franc Ter ček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug. 9 Tiskarna Merkur je tiskala časopise in časnike po naro čilu, izdajala je svoj časnik, izdelovala tiskovine in drobnejše tiske za potrebe svojih ustanoviteljev iz vrst slovenskega gospodarstva. Prvi tisk izpod njenih stro- jev je bil Trgovski list, ki se je kot časopis za trgovino, obrt, industrijo in denarništvo odslej trikrat tedensko tiskal v svoji mati čni tiskarni. Pozneje je tiskarna osno- vala lastno knjižno založbo, v kateri je izdajala pou čna in leposlovna dela, zbirko zakonov in uredb, uradni list banske uprave in druge tiske. V tiskarni je poleg drugih naro čnikov tiskala vse svoje knjižne izdaje založba Mo- dra ptica. Od časnikov je tiskarna Merkur natiskovala nekatere izrazito delavske ter neodvisne napredne liste, kot so na primer bili Delavske novice, ki so izhajale od 1923 do 1924; Strokovna borba, ki je izhajala od 1923 do 1924 kot glasilo neodvisnih (komunisti čnih) sindika- tov Slovenije in Glas svobode v istih letih; Kmetski list in Slovenski dan od 1924; Organizirani železni čar od 1924 do 1925 in Majski spis za leta 1925 in 1926. Izdajala je tudi nekaj izrazito režimskih in jugoslovansko naciona- listi čnih časopisov kot je bil na primer dnevnik Jugoslo- van (1930–1931) in tednik Pohod (!933–1936). Od stro- kovnih, kulturnih in družinskih glasil so iz te tiskarne prihajali Kres (1922–1923), Mladina (1924–1928), Pro- 9 Zapisnik izrednega ob čnega zbora z dne 12. junija 1930, Dokumentacija Tiskarne. 119 GOSPODARSKE PODOBE gram (1924–1926), Avto (1926), Naš šport (1926), Mali trgovec (1929–1931), Modra ptica (1929–1943), Družin- ski tednik (1931–1943), Gospodinja (1932–1943), Val (1932–1943), Planinski vestnik (1923–1941), Samou- prava (1933–1941), Proteus (1933–1941), Prakti čna go- spodinja (1934–1935), Misel in delo (1934–1941). Izda- jala je tudi koledarje. 10 Po okupaciji so ve čino leposlovnih in strokovnih publikacij prenehali tiskati, obseg tiskanja knjig se je močno zmanjšal. Od listov, ki jih je tiskarna Merkur redno tiskala pred okupacijo, so ostali poleg Službenega lista še Trgovski list, Družinski tednik in Gospodinja, vendar v zelo skr čenem obsegu. Po okupaciji so prene- hali izhajati: Te čajnica Ljubljanske borze, revija Modra ptica, Proteus, Razori, Zdravniški vestnik, Trgovski to- variš. Prenehale so knjižne založbe: Modra ptica, Na- ša založba, Hram, prenehala je tudi lastna Merkurjeva založba s svojimi šolskimi in drugimi knjigami (Zbirka zakonov in uredb). Tiskarna je dobila med vojno tudi nekaj novih naro čil. Leta 1942 je dobila naro čilo za tisk mesečnika fašisti čne zveze Ordine del giorno, ki je bil tednik glasila Prima linea; tiskala je tudi štirinajstdnev- nik Ljubljanska mladina, ki je bilo glasilo GILL. Za Po- krajinsko šolsko založbo je natisnila 8 knjig, za Novo založbo in Ljubljansko borzo po eno knjigo, za P.N.F. in GILL pa ve čje število brošur. Za državne urade in javne ustanove je tiskala letake in lepake, prijavnice, potrdi- la in druge obrazce, registrske knjige, pla čilne naloge, kartoteke in živilske nakaznice. Naro čila italijanskih fašisti čnih organizacij in Visokega komisariata so bila pomemben vir zaslužka tiskarne Merkur. Po kapitula- ciji Italije je tiskarna zopet izgubila mnogo naro čil, pri- dobila pa je naro čilo za tiskanje vseh izdaj založbe Plug. Tudi Pokrajinska šolska založba je naro čila tiskanje 6 svojih knjig. 11 Po vojni tiskarna Merkur, ki je bila preimenova- 10 Zapisnik rednega ob čnega zbora z dne 16. junija 1937 in drugo gradivo, Doku- mentacija Tiskarne. Igor Zemlji č, Pregled založniške dejavnosti v Ljubljanski pokra- jini leta 1942 z bibliografijo izdanih knjig. Diplomska naloga, filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, Ljubljana, 1998, str. 96. 11 Pregled poslovanja tiskarne Merkur od razsula Jugoslavije do 30. oktobra 1943 in razni drugi spisi, Dokumentacija Tiskarne. 120 na v Prosvetno tiskarno, v Tiskarno Planske komisije in kon čno v Tiskarno Tone Tom ši č, ni ve č imela svoje založbe; bila je samo tiskarna. V prvih povojnih letih je tiskala najve č časnike, med njimi pretežno tednike, takoj za njimi pa so sledile razli čne tiskovine. Razmero- ma manjšega obsega so bili knjižni tiski, ki so vsebovali znanstvena dela, slovarje, leksikone, šolske in leposlov- ne knjige. Veliko je bilo tudi mese čno ali letno izhajajo- čih publikacij raznih strokovnih organizacij in društev. Pozneje se je vsebina tiskov mo čno spremenila. Tisk ča- snikov in časopisov se je za polovico zmanjšal, tiskanje knjig in brošur pa se je dvakratno pove čalo. Nacionalizacija tiskarne Merkur je bila izvedena 11. decembra 1946. Dogodki do nacionalizacije so potekali takole. Minister za trgovino in preskrbo Naro- dne vlade za Slovenijo je 29. junija 1945 izdal uredbo, s katero sta bila razrešena upravni in nadzorni svet ti- skarne Merkur. Za prevzem upravnih poslov tiskarne je bil imenovan odbor delegatov: za predsednika Franc S. Finž gar, za člana pa dr. Josip Orožin, na čelnik mini- strstva in Josip Kos, upravnik Državne založbe šolskih knjig. Nekako vzporedno z imenovanjem tega odbora dele- gatov, je tudi ministrstvo za industrijo in rudarstvo ime- novalo svojega delegata v isto podjetje in sicer ravnatelja tiskarne Miha leka Otmarja. Zaradi o čitnega nesoglasja obeh ministrstev je bil problem uprave rešen šele, ko je ministrstvo za industrijo in rudarstvo 3. januarja 1946 razrešilo svojega delegata. Tedaj je odbor delegatov s Finž garjem na čelu prevzel posle podjetja Merkur, skli- cal izredni ob čni zbor delni čarjev in izvolil novo upravo. Izredni ob čni zbor je bil 17. januarja 1946. Nov upravni svet so sestavljali: dr. Vladimir Sojer , referent pravnega odseka ministrstva za industrijo; Niko Poga čar , šef kabi- neta ministrsva, Robert Pohar , glavni urednik Uradnega lista; Josip Kos , upravnik Državne založbe; Andrej Flajs , na čelnik splošnega oddelka ministrstva za prosveto; An- ton Lovše , gospodarski referent ministrstva za prosveto; Ciril Vidmar , šef redakcijskega odbora DZS. Izredni ob č- ni zbor je vodil Franc S. Finž gar. Pred vojno je delniška glavnica znašala 750.000 din in je bila razdeljena na 7500 delnic v nominalni vredno- 121 GOSPODARSKE PODOBE sti 100 din. Po italijanski okupaciji in zamenjavi valute se je delniška glavnica skr čila na 285.000 lir, vrednost delnice pa na 38 lir. S te čajem za zamenjavo italijanske lire v dinarje DFJ bi se morala delniška glavnica znova skr čiti in bi znašala le 85.500 din, kar bi bilo premalo za obstoj delniške družbe. Po navodilih o valorizaciji z dne 11. decembra 1945 pa je bila delniška glavnica do- lo čena z vsoto, ki jo je imela v zadnjem obdobju pred okupacijo Jugoslavije. Ta vsota je znašala 750.000 din. Ob čnega zbora se je udeležilo 6 delni čarjev, ki so zasto- pali 98,82% delniškega kapitala. Te delnice so bile polo- žene pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine v likvidaciji. 12 Redni ob čni zbor je bil nato šele 29. avgusta 1946. Ker je ve činski paket delnic (98%) že prej prešel v po- sest Državne založbe Slovenije, je bila nacionalizacija samo formalna. Izvršena je bila 11. decembra 1946, ko je podjetje prevzela komisija, ki so jo sestavljali: zasto- pnik takratne uprave grafi čne industrije LRS, zastopnik ministrstva financ, direktor podjetja, ki je bil pred tem postavljen z dekretom ministrstva industrije, zastopnik bivšega upravnega sveta tiskarne Merkur, zastopnik sindikalne podružnice in glavni delavski zaupnik. Na- cionalizacija je zajela vse zemljiš če, zgradbe, vse obra- te in inventar, surovine in zaloge, denar in vrednostne papirje v vrednosti in popisu na dan 1. decembra 1946. Nacionalizirane so bile tudi vse delnice podjetja Merkur, ki so bile deponirane pri Mestni hranilnici. 13 Vlada LRS je na predlog ministra za industrijo iz- dala odlo čbo o ustanovitvi novega podjetja Prosvetna tiskarna. Prosvetna tiskarna je bila ustanovljena 4. ja- nuarja 1947 za upravljane prejšnjega podjetja Merkur. Bila je podjetje republiškega pomena. Podjetje je bilo pod operativnim vodstvom uprave grafi čne industrije LRS. Splošni zakon o državnih gospodarskih podjetjih z dne 24. julija 1946 je dolo čal pravila o organizaciji in poslovanju državnih podjetij. Pravila so dolo čala na- slednjo organizacijo: podjetje je imelo sekretariat, ko- 12 Zapisnik izrednega zbora delni čarjev družbe Merkur z dne 17. januarja 1946 in drugo gradivo, Dokumentacija Tiskarne. 13 Odlo čba o prevzemu podržavljenega premoženja družbe Merkur z dne 11. decem- bra 1946 in razni drugi spisi iz mape Registracija podjetja, Dokumentacija Tiskarne. 122 mercialni oddelek, oddelek za ra čunovodstvo, tehni čni oddelek (ro čna stavnica, strojna stavnica, strojnica, ro- tacija, stereotipija), oddelek za proizvodnjo in na črto- vanje. Pravila so dolo čala tudi število in profil kadrov. Pravila so dolo čala finan čno poslovanje, sklade, vlogo in sestavo strokovnega sveta. Strokovni svet je bil sve- tovalni organ ravnatelja. Če ravnatelj ne bi sprejel mne- nja strokovnega sveta, bi posredovala uprava grafi čne industrije LRS. Julija 1948 je Prosvetna tiskarna prešla v sklop Blaznikove tiskarne. V sklop Blaznikove tiskarne so prišla julija 1948 še naslednja podjetja: Umetniški zavod za litografijo, Celjska tiskarna, Kamniška tiskarna, Tiskarna Nanos v Postojni in tiskarna v Krškem. Vse združitve so bile izvedene le upravno, tiskarne pa so ostale v istih pro- storih. Zmanjšalo se je sicer število administrativnega osebja (ki se je pred tem mo čno pove čalo), toda orga- nizacija dela je zelo trpela. Praksa je pokazala, da je tako razširjeno podjetje s svojimi precej samostojnimi obrati v razli čnih krajih Slovenije težko voditi, še zla- sti ker je bilo treba obrate izven Ljubljane oskrbovati z naro čili in materialom iz Ljubljane, izgotovljeno blago pa zopet dostavljati nazaj v Ljubljano. Zato je bila že konec septembra 1948 celjska tiskarna ukinjena. Del njenega strojnega parka, črkovni in drug material je bil prepeljan v centralni obrat. Naslednje leto je bila opu- ščena tiskarna Nanos, nato še kamniška tiskarna. Pri Blaznikovi tiskarni sta ostali samo še Prosvetna tiskar- na in Umetniški zavod za litografijo. Septembra 1949 se je izlo čila še Prosvetna tiskarna, ki je prišla pod upravo Planske komisije LRS in se je malo kasneje preimenova- la v Tiskarno Tone Tomš i č. 14 Planska komisija LRS je imela velike potrebe po tiskarskih storitvah za razne publikacije, obrazce in ti- skovine. Zato je iskala možnost za pridobitev primerne tiskarne. Tak obrat je bil Prosvetna tiskarna, ki je ime- la ustrezne in primerne tiskarske stroje in usposobljen tiskarski kader. Imela je tudi izkušnje s tiskanjem ura- dnega lista, saj je že od leta 1930 izdajala in tiskala 14 Ber či č, Slovensko tiskarstvo, str. 141–142. Janez Brolih , 130 let Blasnikove ti- skarne, Ljubljana, 1959, str. 32–54. 123 GOSPODARSKE PODOBE uradni oziroma službeni list. Tiskarna Planske komi- sije LRS je služila prvenstveno potrebam planske ko- misije za tiskanje obrazcev, brošur, knjig, periodi čnih tiskov in Uradnega lista. Vse ostale proste kapacitete tiskarne bi še naprej služile izvrševanju naro čil, ki bi jih prevzemala od Glavne direkcije grafi čne industrije 15 in Državne založbe Slovenije. Že pred registracijo no- vega podjetja je Planska komisija LRS predlagala spre- membo imena firme, ki naj se pravilno glasi: Tiskarna Tone Tom ši č. Ta popravek je bil izdan 22. oktobra 1949 in istega dne je bil izdan predlog za registracijo novega podjetja. 16 Tiskarna Tone Tom ši č je ob ustanovitvi prevzela vse premoženje Prosvetne tiskarne. Strojna oprema ti- skarne je bila zastarela in iztrošena. V strojni stavnici so bili 4 stroji linotype z zelo iztrošeno opremo in brez nadomestnih delov. Ro čna stavnica je imela sicer zado- stno koli čino stavnega gradiva vendar z zelo izrabljeni- mi črkovnimi linijami in polnilnimi materiali s slabo in dotrajano opremo. Tiskarski stroji in rotacija so bili sta- ri. Najstarejša sta bila brzotiskalna stroja na ro čno vla- ganje iz let 1904 in 1912; 3 so bili iz leta 1922, ostali so bili stari 15 do 20 let. Knjigoveznica je imela stroje iz let 1913 in 1923, ki jih je Merkur naro čil še ob ustanovitvi tiskarne. V tem času je bila strojna oprema že precej zastarela in iztrošena. Potrebna so bila številna popra- vila in remonti. Uvoz opreme in strojev je bil mogo č šele po letu 1956, ko je bilo možno uvažati strojno opremo v okviru razpoložljivih investicijskih sredstev podjetja. S tem se je znatno izpopolnila in modernizirala stroj- na kapaciteta, ki je omogo čala hitrejši razvoj tiskarne in ve čjo proizvodnjo tako po koli čini kot po vrednosti. Vse te nabave je krilo podjetje iz lastnih sredstev brez najetja investicijskih kreditov. Poleg tega so iz lastnih sredstev investirali tudi v družbeni standard, v nakup stanovanj, v delavsko rekreacijo, v urejanje družbene 15 Leta 1945 je bila ustanovljena za časna Uprava tiska za Slovenijo, ki je prevzela vsa tiskarska podjetja in skrbela za njihovo poslovanje. Leta 1946 je bila ustanovlje- na Glavna direkcija za grafi čno industrijo LRS. Nato je bilo leta 1950 ustanovljeno Grafi čno združenje LRS, ki je delovalo do leta 1961. 16 Odlo čba o registraciji podjetja z dne 22. oktobra 1949 in drugi spisi iz mape Re- gistracija podjetja, Dokumentacija Tiskarne. 124 prehrane zaposlenih in delavcem nudili stanovanjske kredite. Koliko finan čnih sredstev je podjetje vložilo v nove stroje, strojno opremo ter v zgradbo, je razvidno iz tabele. 17 Tabela 1. Investicije v osnovna sredstva v letih 1954– 1978 v dinarjih Leto Skupaj Zgradbe Stroji Druga oprema 1954 51.499 --- 3.383 48.116 1955 77.645 --- --- 77.645 1956 50.069 --- 35.428 14.641 1957 150.028 --- 66.508 83.519 1958 234.432 --- 200.205 34.226 1959 172.663 --- 160.504 12.156 1960 183.811 --- 126.605 57.205 1961 82.001 --- 32.915 49.086 1962 70.544 31.544 --- 39.000 1963 252.641 -- 89.340 163.300 1964 336.291 --- 245.920 90.370 1965 49.141 --- --- 49.141 1966 153.540 --- 40.476 113.063 1967 1,989.971 1,837.532 6.988 145.450 1968 610.713 --- 464.912 145.800 1969 451.769 --- 135.217 316.552 1970 760.090 75.000 474.025 211.065 1971 280.616 --- 159.199 121.417 1972 5,189.617 2,943.174 1,973.823 272.619 1973 763.121 144.945 341.340 276.835 1974 1,485.469 --- 1,286.703 198.766 1975 5,564.260 --- 5,498.765 65.493 1976 326.554 --- 280.550 46.003 1977 3,386.153 --- 3,158.740 227.412 1978 1,145.168 --- 898.803 246.365 Vir: Dokumentacija tiskarne. Do leta 1979 je bilo v Tiskarno Tone Tom ši č vlo- ženih skoraj 24 milijonov dinarjev. Ve čina sredstev v osnovna sredstva je bila vložena v tiskarske stroje in 17 Petit na petit 30 let, Sindikalno glasilo Tiskarne Tone Tom ši č. Posebna številka, december 1979. 125 GOSPODARSKE PODOBE drugo opremo. Vlaganja v osnovna sredstva niso bila enakomerno porazdeljena v vseh obdobjih. Prve ve čje investicije so bile leta 1967, ko so zgradili novo poslopje, ki je omogo čalo širitev in modernizacijo proizvodnje. Druga ve čja investicija je bila leta 1972, ko so v tiskarni uvedli sodobnejšo ofset tehnologijo. To tehnološko opre- mo so dopolnjevali še v letih 1974 in 1975 in jo kon čali v letih 1977 in 1978. S preusmeritvijo v ofsetno dejav- nost, v klasi čni knjigotisk niso ve č vlagali. S tiskom v ofset tehnologiji so ustvarjali dve tretjini dohodka in ta delež se je še pove čeval. Investicije v osnovna sredstva so omogo čile ve čjo proizvodnjo. Iz podatkov v spodnji tabeli je razvidno kako se je proizvodnja pove čevala; po- večevala se je po koli čini in po vrednosti. Bistveno se je za čela pove čevati po letu 1967. Tabela 2. Koli čina in vrednost produkcije ter število delavcev 1949–1985 Leto Koli čina v tonah Vrednost v din Število delavcev 1949 218 50.867 49 1950 230 132.850 50 1951 236 265.820 60 1952 215 642.930 66 1953 365 1,109.990 75 1954 390 1,325.000 77 1955 423 1,430.330 102 1956 480 1,612.930 105 1957 473 1,705.040 99 1958 294 1,529.850 100 1959 329 1,945.020 107 1960 389 2,468.760 105 1961 448 3,286.970 116 1962 391 3,519.230 114 1963 367 3,621.748 112 1964 404 4,635.153 116 1965 354 5,156.690 126 1966 390 5,568.672 127 1967 388 6,160.177 133 1968 458 6,820.509 137 1969 463 9,983.776 144 1970 508 11,050.027 154 126 Leto Koli čina v tonah Vrednost v din Število delavcev 1971 549 13,217.800 164 1972 561 15,249.366 171 1973 670 19,946.970 181 1974 771 29,120524 185 1975 746 38,063.282 192 1976 792 43,603.802 191 1977 938 55,533.458 212 1978 1046 70,719.151 222 1979 1035 85,937.817 219 1981 1072 131,648.000 220 1982 1028 172,360.000 220 1983 1045 242,208.000 220 1984 1095 363,833.000 216 1985 1150 399,400.00 216 Vir: Dokumentacija tiskarne. Vse do leta 1956 je podjetje obratovalo s staro stroj- no opremo, ki je bila še iz stare tiskarne Merkur, ven- dar so jo obnavljali in dopolnjevali, da proizvodnja ni bila preve č ovirana. Tiskarna je bila izkoriš čena, kolikor je to omogo čala razpoložljiva delovna sila. Manjkalo je predvsem kvalificiranih delavcev vseh grafi čnih pokli- cev. Pomanjkanje tiskarskih delavcev je bilo pere če vseh prvih deset let po vojni. Zelo velika ovira za boljšo proi- zvodnjo je bila velika fluktuacija delovne sile. Tiskarna se je trudila vsa ta leta, da bi z intenzivnejšim izobraže- vanjem novih strokovnih kadrov pove čala proizvodnjo. To je uspelo šele po letu 1972, ko je tiskarna prehajala od klasi čnega tiska na ofset tehniko. To se je videlo iz porabe papirja. Leta 1964 je ti- skarna porabila 420 ton papirja, od tega za izdelovanje obrazcev 220 ton, za časnike 80 ton, za knjižne tiske 70 ton, za revialni tisk 30 ton in za reklamni tisk 20 ton. V tiskarni je bilo takrat zaposlenih 136 tiskarskih delavcev. V naslednjih dvajsetih letih se je obseg proi- zvodnje pove čal za dvainpolkrat. Spremenila se je tudi struktura proizvodnje. Od tiskarne tiskovin in obrazcev iz obdobja Planske komisije, ko je ta produkt predsta- vljal 52% proizvodnje, se je v osemdesetih letih ta de- lež zmanjšal na 24 do 26%. Predvsem se je pove čal de- lež knjižnega in časopisnega tiska. Knjige so leta 1964 127 GOSPODARSKE PODOBE predstavljale samo 17% proizvodnje, leta 1985 pa 32%, tiskanje časopisov in revij se je pove čalo od 26 na 33%. Število tiskarskih delavcev je naraš čalo počasneje kot obseg proizvodnje in ni preseglo števila 220. Tabela 3. Struktura tiskarskega produkta 1964–1985 Vrsta tiska 1964 1983 1985 Časopisi, revije 26% 32% 33% Knjige 17% 32% 32% Tiskovine 52% 24% 26% Akciden čni tisk 5% 12% 9% Skupaj 100% 100% 100% Vir: Dokumentacija tiskarne. V sedemdesetih letih je tiskarna prevzemala teh- nologijo ofset tiska. Leta 1972 so v proizvodni proces vklju čili ofset stroje Kors B2 in s tem za čeli uvajati so- dobnejšo ofset tehnologijo. Za hitrejši razvoj te tehno- logije so maja 1977 nabavili dvobarvni ofset stroj Sor- mzs B1. Ob nabavi tega stroja se je pokazala potreba po nabavi fotostavka sistema Bobst. Vse hitrejši razvoj grafi čne tehnologije je narekoval potrebo po nabavi no- vega dvobarvnega ofset stroja B1 Speadmaster, ki je bil kupljen maja 1982. Leta 1986 je bil nabavljen še en dvobarvni ofset tiskalni stroj in fotostavek; ta inve- sticija je bila v vrednosti skoraj milijon nemških mark. Uvoz strojne opreme so financirali z lastnimi sredstvi. Devizna sredstva so ustvarjali z izvozom storitev. Ve- čji del izvoznih storitev so izvajali na podlagi dogovora z Mladinsko knjigo, del pa prek nemškega založnika. Izvoz na konvertibilno podro čje je bil predvsem zaradi ustvarjanja potrebnih deviznih sredstev za uvoz strojne opreme in je v osemdesetih letih bil v višini 20 milijonov deviznih dinarjev letno. Ob praznovanju 30 letnice Tomši čeve tiskarne je direktor tiskarne Stane Krapeš ugotavljal: »... V tem ob- dobju pa smo imeli tudi precej organizacijskih težav in to predvsem zaradi nerazumevanja in vloge nove tehno- logije v proizvodnem procesu. Zastarela miselnost pa je botrovala pri razvoju nove tehnologije, kar je imelo za posledico počasnejši razvoj. Nahajamo se v obdobju, ko 128 bo treba napeti vse proizvodne sile, da bi pove čali izvoz na konvertibilna tržiš ča, če želimo, da bo razvoj podje- tja šel naprej vsaj tako hitro kot v zadnjih 30 letih in če želimo v razširjeni reprodukciji kupovati najboljšo stroj- no opremo za proizvodnjo. Gospodarsko stanje je tako, da kdor ne bo izvažal, tudi ne bo imel možnosti porabe deviznih sredstev niti za osnovna sredstva niti za re- produkcijski material...« To je bilo obdobje zamujenih priložnosti. Medtem ko se je v za četku šestdesetih let tiskarstvo združevalo okrog treh časopisno založniških podjetij (Delo, Cankarjeva založba, Mladinska knjiga) in so svojo proizvodno dejavnost selili na nove lokacije za Bežigradom, je Tiskarna Tone Tom ši č vztrajala kot sa- mostojno tiskarsko podjetje na stari lokaciji v centru mesta ob vladni pala či. Ob koncu osemdesetih let so tiskarne uvajale ra ču- nalniško stavljenje besedil, izdelavo barvnih tiskalnih predlog z analognimi skenerji, lasersko osvetljevalne enote, avtomatske in ra čunalniško krmiljene knjigove- ške linije, tudi digitalno tehniko. Po prehodu v tržno gospodarstvo in izgubi obvladljivega jugoslovanskega trga so se razmere v tiskarstvu zelo spremenile. Veliko tiskarskih podjetij je zašlo v krizo, deloma so propadla, deloma so jih prevzela druga podjetja. Tako se je zgodi- lo tudi s Tiskarno Tone Tom ši č. Obdobje tranzicije po razpadu Jugoslavije jo je destabiliziralo, digitalizacije tiskarske tehnike ni preživela. Podjetje je imelo v lasti in posesti 3.450 kvadratnih metrov stavbnega zemlji- šča. Od tega je bilo 1500 metrov zazidanega zemljiš ča z vmesnim dvoriš čem. Spredaj je bila stavnica, strojnica, pisarne, stanovanje hišnika; zadaj so bila skladiš ča, ga- raža in rotacijska strojnica. 18 Vrednost teh nepremi čnin je bila zelo velika. Premoženje spremeniti v denar, če to prinaša ve č kot dejavnost podjetja, pa je logi čen sklep vsakega podjetnika. Ko je vrednost teh nepremi čnin v centru mesta ob vladni pala či presegla vrednost podje- tja so se pri čeli postopki ste čaja in likvidacije tiskarske- ga podjetja. Tiskarno Merkur je vodila uprava podjetja (ravna- 18 Katastrski na črt in drugi dokumenti iz mape Registracija podjetja, Dokumenta- cija Tiskarne. 129 GOSPODARSKE PODOBE telj in 4 faktorji); 19 odlo čal je upravni svet, nadziral pa nadzorni svet; nad zakonitostjo je bdel vladni komi- sar, ki je zastopal tudi javni (državni) interes v družbi. Dividende in nagrade članom upravnega in nadzorne- ga sveta ter ravnatelju so izpla čevali iz sredstev čiste- ga dobička in sicer v razmerju: 80% je šlo za izpla čilo dividend (obi čajno so bile 5%), 10% je šlo za tantieme članov upravnega sveta, 2% za nagrade članov nadzor- nega sveta in še 3% za nagrado ravnatelju po službeni pogodbi; 5% čistega dobi čka je šlo v rezervni sklad. Če dobi čka ni bilo, se dividende niso izpla čevale. Nagra- de članom upravnega in nadzornega sveta ter nagrada ravnatelju so se izpla čevale iz teko čih sredstev. V ta- kem primeru so letne nagrade članom upravnega sveta znašale po 1000 din, članom nadzornega sveta po 600 din in ravnatelju razen mese čne plače po službeni po- godbi še 3000 din nagrade letno; sejnine so znašale po 200 din. Mese čna pla ča ravnatelja je znašala po služ- beni pogodbi 6000 din. Funkcijske nagrade pod itali- jansko okupacijo med drugo svetovno vojno so znašale po 700 lir za člane upravnega sveta, po 400 lir za člane nadzornega sveta in 2100 lir za ravnatelja po službeni pogodbi. Razen tega so prejemali še sejnine, ki so se od 76 lir zvišale na 100 lir. Izpla čevanje dividend in letnih nagrad članom uprave po uvedbi ljudske oblasti ni bilo več. Ravnatelj pa je prejemal mese čno plačo tako kot vsi drugi zaposleni. Delavci so bili pla čani po kolektivni pogodbi, ki je bila sklenjena leta 1922. Po veliki tiskarski stavki, v ka- teri je stavkalo vse kvalificirano in pomožno tiskarsko delavstvo, je prišlo do združenja vsega grafi čnega dela- vstva v Jugoslaviji. Stavka je bila od oktobra do decem- bra 1919. Decembra 1920 je bil združevalni kongres v Zagrebu. Konec oktobra 1921 se je v Zvezo grafi čnih delavcev Jugoslavije vklju čilo tudi Društvo grafi čnih de- lavcev Slovenije. Leta 1922 je bila sklenjena prva kolek- tivna pogodba z zvezo grafi čnih podjetij in Zvezo grafi č- nih delavcev Jugoslavije. Ta kolektivna pogodba je bila večkrat podaljšana, a ni bila dobra. Leta 1935 je prišlo do velikega stavkovnega gibanja za sklenitev boljše ko- 19 Faktor je vodja oddelka v tiskarni. 130 lektivne pogodbe, ki je bila nato leta 1937 dopolnjena in je veljala do konca leta 1940. 20 Grafi čna industrija je izpla čevala najvišje mezde. V povpre čju so znašale 950 din mese čno in so bile za 52% nad povpre čjem. 21 V obdobju administrativnega socializma in v raz- merah povojne obnove so bile pla če delavcev in usluž- bencev v državnih in v zasebnih podjetjih dolo čene z uredbami in navodili glavnega odbora enotnih sindi- katov v Sloveniji. Glavni odbor Enotne strokovne zveze delavcev in nameš čencev je 24. avgusta 1945 tiskarni Merkur poslal Navodila za ureditev mezd in pla č delav- cev federalne enote Slovenije, ki so bili zaposleni v indu- striji, obrti in rudarstvu. Ta navodila so bila izdana na osnovi pooblastila ministra za industrijo in rudarstvo. Plače so bile dolo čene v razponu od 7,50 do 16 din na uro v okviru 4 kvalifikacijskih kategorij. Tabela 4. Urne pla če po kategorijah leta 1945 Kategorija Najnižja din Najvišja din I. vodje, specialisti 11 din 16 II. kvalificirani delavci 10 din 15 din III. priu čeni delavci 9 din 14 din IV. pomožni delavci 7.50 din 12,50 din Vir: Dokumentacija tiskarne. Vodstvenim delavcem in specialistom se je urna postavka lahko zvišala na 17 din. Razdelitev delavcev v posamezne kategorije je moralo izvesti vodstvo pod- jetja v sporazumu s sindikalno organizacijo in obratni- mi delavskimi zaupniki. Spore je reševal glavni odbor enotnih sindikatov. V tiskarni Merkur bilo zaposlenih 74 delavcev in sicer 20 nameš čencev, 18 kvalificiranih delavcev, 16 priu čenih in 20 pomožnih delavcev. Nji- hove mese čne plače so znašale od 1940 do 3492 din; mesečna plača ravnatelja je znašala 5200 din. V nasle- dnjih letih so se pla če le nekoliko zvišale. Z uredbo iz leta 1950 so bili delavci uvrš čeni v 9 tarifnih razredov z 20 Ber či č, Slovensko tiskarstvo, str. 214–215. 21 France Kres al, Mezde in pla če na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991. V: Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1-2, 1995, str. 14. 131 GOSPODARSKE PODOBE mesečno plačo od 1800 do 3800 din. Pomožno tehni čno osebje, strokovno in tehni čno osebje ter nameš čenci s srednjo, višjo in visoko izobrazbo so bili razvrš čeni v 10 tarifnih razredov z mese čno plačo 2000 do 6000 din. 22 Uvedene so bile tako imenovane obra čunske pla če, nato pa plače po u činku ali po času z dodatki na leta službe in težavnost dela. Višina sklada za pla če ni bila odvisna od poslovnega uspeha podjetja. Finan čna sredstva za plače so bila centralno dolo čena in dodeljena. Uveljavil se je tudi sistem prejemkov v naravi, s to čkami in boni. Ti so ve čkrat predstavljali nad polovico sklada za pla- če, pokrivali pa so jih iz centralnih državnih skladov. 23 Po uvedbi delavskega samoupravljanja so delovne orga- nizacije same sprejemale tarifne pravilnike; sprva leta 1951, le za časne pravilnike o pla čah. Po teh pravilnikih je bil zaslužek sestavljen iz stalne in gibljive pla če, stal- na pla ča pa iz osnovne in dopolnilne. Po zvezni uredbi o skupnem dohodku gospodarske organizacije iz za četka leta 1954 so sklad za pla če še vedno določali centralni organi. Delovni kolektivi so imeli na podro čju sistema osebnih dohodkov zožene pravice. Tarifni pravilniki še vedno niso postali interno vprašanje delovnih organiza- cij. Pri njihovem sprejemanju je bilo potrebno soglasje družbene skupnosti in sindikata. Konec leta 1954 je bi- la sprejeta uredba, ki je dolo čala delež dohodka, ki se je lahko razdelil na pla če; ta delež je znašal do najve č 65%. 24 Novi zakon o delovnih razmerjih iz leta 1961 je zavezoval delovne organizacije, da izdelajo svoje pra- vilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Uprava Tomši čeve tiskarne je leta 1952 za pla če porabila 28% dohodka, 1961 39%, v letih 1983 do 1985 pa od 27% do 31%. 25 Nov sistem je omogo čal velike razlike osebnih dohodkov. Tako imenovana delavska ustavna dopolnila iz leta 1971 so dolo čala, da delavec, ki ustvarja doho- dek, odlo ča tudi o njegovi delitvi. V obdobju dogovorne ekonomije je delovna organizacija razporejala osebne dohodke v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi 22 Službene novine, Zakon o radnim odnosima, št. 53, 1957, str. 1044. 23 Slovenija 1945–1975, Ljubljana, 1975, str. 33–34. 24 Prav tam, str. 60. 25 Izra čunano na osnovi podatkov dobljenih iz Petit na petit. 132 akti, ki so morali biti usklajeni z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka. 26 Ker vsi metodološki in usmerjevalni ukrepi za urejanje osebnih dohodkov niso bili dovolj uspešni, je vlada z ve č zakoni omejila obseg sredstev za osebne dohodke, pa tudi višino osebnih do- hodkov. Ker so nominalne pla če zaradi inflacije tako hi- tro naraščale, jih nima smisla navajati z vsotami. Tako imenovana zamrznitev pla č je trajala od oktobra 1987 do decembra 1988 in od decembra 1989 do julija 1990. 27 Plače so mese čno valorizirali za odstotek sprememb sre- dnjega te čaja dinarja do nemške marke na dan izpla čila plače. Razdelitev dobi čka po zaklju čnem računu za leto 1989 je bil delavcem izpla čan v obliki delnic in obveznic. V prehodnem obdobju uvajanja tržnega gospodarstva, ki se je za čelo z Zakonom o temeljnih pravicah iz de- lovnega razmerja z dne 6. oktobra 1989, so kolektivne pogodbe za čele urejati pla če in dolo čati njihovo višino. Tudi v sistem kolektivnih pogodb je vlada posegala z in- tervencijskimi zakoni in omejevala pogodbeno dolo čene plače. 28 26 France Kres al, Osebni dohodek, Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1994, str. 185–186. Vladka Komel , Pregled zakonodaje na podro čju pla č v Republiki Sloveniji od leta 1987 dalje, Elaborat Ministrstva za delo, rokopis. 27 Uradni list SFRJ, 76/43, 15. 11. 1987. 87/43, 31. 12. 1987. 24/54, 27. 4. 1988. 31/54, 15. 5. 1988. 32/54, 18. 5. 1988. 87/54, 27. 12. 1989. 20/46, 13. 4. 1990. Uradni list SR Slovenije 87/45, 27. 12. 1989. 20/46, 13. 4. 1990. 28 France Kres al, Mezde in pla če na Slovenskem, str. 16–20.