VSEBINA 7. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
-	predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov, । dne 20. junija 1985
-	pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov v občini Murska Sobota
-	spremembe bilance sredstev skupne porabe in prispevnih stopenj
SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota za leto 1985
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO
40.	sejo Zbora združenega dela
40.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
40.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seje bodo
v četrtek, dne 20. junija 1985, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
Predsednik zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij;
2.	Potrditev zapisa skupnega zasedanja Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, z dne 16. maja 1985; ’
3.	Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov v občini Murska Sobota;
4.	Spremembe bilance sredstev skupne porabe in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota za leto 1985;
5.	Periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajev
nih skupnosti in Družbenega zbora Skupščine občine M. Sobota za III. trimesečje 1985;
6.	Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini M. Sobota;
7.	Osnutek odloka o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi;
8.	Osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1984;
9.	Volitve in imenovanja;
10.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja;
11.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila;
Delegati Družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 9., 10. in 11. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. in 4. točke je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika.
Informacija Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, ki obravnava pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov in delavcev je objavljena v 16. številki POROČEVALCA Skupščine SR Slovenije, z dne 8. 5. 1985.
Gradivo za obravnavo 2., 5., 6., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 10. točki dnevnega reda bo podana na seji.
STRAN 15 VESTNIK, 6. JUNIJA 1985
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV V OBČINI MURSKA SOBOTA
I.	UVOD
Za izrazito kmetijsko območje za kakršno velja občina M. Sobota, je bila vključitev kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja posebnega pomena. Po sprejetju zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejela Zvezna skupščina 22. aprila 1982 (objavljen je bil v Uradnem listu SFRJ št. 23/82), uporablja pa se od 1. 7. 1983, se je tudi v Sloveniji začela temeljitejša razprava o oblikovanju Republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ugotavljamo, da so bile tako o osnutku kakor tudi o predlogu zakona v občini M. Sobota temeljite razprave. O določbah zakona, ki govorijo o vključevanju kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o njihovih pravicah in dolžnostih, je razprave organizirala Občinska konferenca SZDL, pri tem pa so bili zelo močno angažirani: delegacije po KS, Kmetijska zadruga »PANONKA» s svojimi temejnimi zadružnimi organizacijami in tudi Strokovna služba pokojninskega in invaliskega zavarovanja v M. Soboti.
Že pri samem oblikovanju zakona je bilo danih več predlogov za dopolnitev posameznih določb, tako glede popolne zagotovitve pravic iz minulega dela vseh, ki so opravljali kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, ne glede na to, po kakšni osnovi so bili zavarovani v preteklosti, kakor tudi o drugih, za kmete pomembnih vprašanjih, kot so obveznosti glede plačila prispevkov, pridobitve pravic in drugih vprašanjih. Rezultati razprav so bili posredovani predlagatelju zakona neposredno ali preljp delegacij za zbore republiške skupščine in tudi preko Zbora delegatov SPIZ občine Murska Sobota. Republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je sprejela Republiška skupščina dne 20. julija 1983, uporablja pa se od 1. 1. 1984 (objavljen v Ur. listu SRS št. 27/83)
II.	GLAVNE ZNAČILNOSTI ZAKONA, KI ZADEVAJO KMETE
Do 1.7. 1983 so bili združeni kmetje pokojninsko in invalidsko zavarovani le prostovoljno, če so se zato sami odločili in so izpolnjevali tudi nekatere pogoje kakor je n. pr.: določen ekonomski učinek v
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 7
LetoV
6. junija 1985
2-DELEGATSKI VESTNIK
kooperativnem odnosu z organizacijo združenih kmetov. To zavarovanje je bilo urejeno s posebno pogodbo sklenjeno med Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS in Republiško zadružno zvezo. Zanimivo je, da je na tako izrazito kmetijskem območju kakor je občina M. Sobota tovrstna zavarovanje do 30. 6. 1983 uveljavilo le 47 kmetov — kooperantov. To pomeni, da je velika večina kmetijkih proizvajalcev bila zavarovana v sistemu starostnega zavarovanja kmetov, ki je slonel na sistemu ena kmetija, en prispevek in ena pokojnina.
Republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v skladu z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uvedel obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse združene in druge kmete ter člane njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic.
Po 10. čl. republiškega zakona se obvezno zavarujejo kmetje, ki imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov. Zavarovanje je obvezno ne glede na stopnjo združenosti dela in višino ustvarjenega dohodka, od višine izbrane zavarovalne osnove pa je odvisen obseg zavarovanja. Združeni kmet, ki se zavaruje po zavarovalni osnovi, ki ni nižja od zneska od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (to je 4. zavarovalni razred), je zavarovan za vse zavarovalne primere, če pa se zavaruje od nižje zavarovalne osnove (1, 2, ali 3. zavarovalni razred) je zavarovan le za primer starosti, izgube delovne zmožnost in smrti (starostna, invalidska oz. družinska pokojnina).
Po 11. čl. republiškega zakona se obvezno zavarujejo tudi vsi drugi kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini in glavni poklic. Ne glede na višino izbrane zavarovalne osnove in višino plačanega prispevka, imajo ti kmetje pravico le do starostne, invalidske oz. družinske pokojnine.
Zavarovanje kmetov je obvezno po dopolnjenem 15. letu starosti.
Pogoji za pridobitev pravic do pokojnine, tako starostne, invalidske oz. družinske so enaki kakor za delavce, s to razliko, da zavarovanec — kmet tako po 10. kakor tudi po 11. členu republiškega zakona, nima pravice ^io predčasne pokojnne. Zavarovanec — kmet po 1. in 11. čl. republiškega zakona lahko uveljavlja pravico do starostne pokojnine, ko dopolni moški 60 let, ženska pa 55 let starosti in imata, tako moški kakor tudi ženska najmanj 20 let pokojninske dobe, ali z izpolnitvijo pokojninske dobe moški 40 let,ženska 35 let, ali moški star 65 let oz. ženska stara 60 let, če imata najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravico do invalidske pokojnine pa kmet pridobi, če postane pridobitno nesposoben (invalid I. kat. — delovna zmožnost zmanjšana več kot polovico) in ima delovna leta (od 20. leta starosti naprej) najmanj z 1/3 pokrita s pokojninsko dobo.
Pokojninska doba kmeta je prav tako lahko:
—	zavarovalna doba,
—	posebna doba.
V zavarovalno dobo se vštejejo vse zaposlitve na ozemlju SFRJ v kateremkoli obdobju, zaposlitve v tujini pa le, če so dokazane z zavarovanjem.
V posebno dobo se vštevajo obdobja izven delovnega razmerja (udeležba v NOB, v mladinskih delovnih brigadah, služba v JLA itd.) in zaposlitve v tujini pred vojno in med vojno, ki se dokazujejo s pričami.
V zavarovalno dobo se po novem zakonu šteje tudi članstvo v KDZ (prej je to bila posebna doba), ter obdobja starostnega zavarovanja kmetov od 1. 1. 1972 do 30. 6. 1983 oz. 31. 12. 1983, če so bili za to obdobje plačani prispevki, ali so bili pfedpisani prispevki zmanjšani ali odpisani. Prav tu pa je največ polemike, kdo je bil zavarovanec v sistemu starostnega zavarovanja kmetov. Zavarovana je bila nedvomno kmetija, nosilec zavarovanja ali zavarovanec (zavarovanec je lahko le fzična oseba) pa oseba, ki je bila zavezana za plačilo davkov in prispevkov iz te kmetije. Zakon torej nedvomno določa, da se lahko v pokojninsko dobo prizna obdobje starostnega zavarovanja kmetov le osebi, ki je bila zavezanec za davke in prispevke na zavarovani kmetiji (160. čl. zakona), ker pa je zakonec z zavarovancem izenačen glede pravic, se to obdobje prizna tudi zakoncu za davke in prispevke na zavarovani kmetiji. 165. čl. republiškega zakona pa določa pogoje za vštevanje obdobja starostnega zavarovanja kmetov prevzemniku kmetije, če mu je bilo delo na zavarovani kmetiji edini glavni poklic. Tudi, če je več prevzemnikov kmetije, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko to obdobje prizna le enemu prevzemniku, to je praviloma tistemu, ki po prevzemu kmetije postane zavezanec za davke in prispevke.
Zavarovancem — kmetom, ki po letu 1965 niso bili zaposleni je omogočeno, da dokazujejo pokojninsko dobo tudi s pričami. Tako zahtevo so morali vložiti pri strokovni službi SPIZ najkasneje do 31. 12. 1984.
Osnova za zavarovanja in osnova za odmero pokojnine je osebni dohodek kmeta, če se ta ne ugotavlja, pa osnovo zavarovanja določi skupnost, vendar tako določena osnova ne morebiti nižja od polovice zneska najnižje pokojninske osnove. Ker se dejanski osebni dohodek pri kmetu še ne ugotavlja, so kmetje zavarovani po zavarovalnih osnovah, ki si jih sami izberejo, s tem pa si izberejo tudi osnovo za
odmero pokojnine. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je določila osnove, ki znašajo:
—	1. zavarovalni razred — 50% najnižje pokojninske osnove, — 2. zaarovalni razred — 60 % najnižje pokojninske osnove, — 3. zavarovalni razred — 70 % najnižje pokojninske osnove, — 4. zavarovalni razred — 85 % najnižji pokojninske osnove, — 5. zavarovalni razred — najnižja pokojninska osnova,
—	6. zavarovalni razred — 25 % najvišje pokojninske osnove, — 7. zavarovalni razred — 40 % najvišje pokojninske osnove,
—	8. zavarovalni razred — 60 % najvišje pokojninske osnove, — 9. zavarovalni razred — 80 % najvišje pokojninske osnove, — 10. zavarovalni razred — najvišja pokojninska osnova. Zavarovalni razredi oz. osnove v zavarovalnih razredih so določene v odstotnem razmerju do najnižje oz. najvišje pokojninske osnove zaradi praktičnosti. Najnižja oz. najvišja pokojninska osnova je namreč odvisna od povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v SRS in jih določa skupščina skupnosti pokojninskega jn invalidskega zavarovanja s posebnim sklepom vsako leto.
Po sedaj veljavnih predpisih je izbira zavarovalnih osnov v predhodnem obdobju do leta 1988 delno omejena, tako so si lahko kmetje v letu 1984 izbrali največ 6. zavarovalni razred, potem pa lahko izberejo vsako leto en razred več, to je v letu 1985 7. zav. razred, v letu 1986 8. zav. razred itd.
Ker se obdobja dela na kmetiji, za katera niso bili plačani prispevki ne vštevajo v pokojninsko dobo, imajo osebe, ki so opravljale kmetijsko dejavnost, kot svoj edini in glavni poklic v letih od 1945 dalje pravico do dokupa tega obdobja. Osnova za dokup je povprečni bruto osebni dohodek vseh zaposlenih v SR Sloveniji iz preteklega koledarskega leta, cena dokupljenega leta v 1984 letu pa je bila 42.564.— din. Plačilo je mogoče po obrokih, mora pa biti plačano v celoti v 12 mesecih po priznanju pravice do dokupa. Za plačilo tega prispevka daje tudi Hranilno kreditna služba pri KZ PANONKA posojilo. Tako posojilo lahko dosega do 50 % določenega zneska za dokup, za triletni odplačilni rok znaša obrestna mera 22 %, za petletni pa 18%.
Zaradi primerjave navajamo višino bruto in neto osnov s prispevki po zavarovalnih razredih. Določena osnova za leto 1984 s prispevki so znašale:
Za zav.	Mesečno	Mesečno	Letni
razred	bruto osnova	neto osnova	prispevek
L	8.211,00 din	5.934,42 din	13.834,00 din
2.	9.850,50 din	7.121,30 din	16.601,00 din
3.	11.495,50 din	8.308,19 din	19.368,00 din
4.	13.959,00 din	10.088,51 din	23.518,00 din
5.	16.422,00 din	11.868,84 din	27.668,00 din
6.	19.579,50 din	14.150,72 din	32.988,00 din
7.	31.327,50 din	22.641,16 din	52.781,00 din
8.	46.991,00 din	33.961,74 din	79.170,00 din
9.	62.684,50 din	45.282,32 din	105.560,00 din
10.	78.318,50 din	56.602,90 din	131.951,00 din
Določene osnove za leto 1985		s prispevki znašajo:	
Za zav.	Mesečno	Mesečno	Letni
razred:	bruto osnova	neto osnova	prispevek
L	13.837,00 din	10.250,00 din	25.305,00 din
2.	16.604,00 din	12.300,00 din	30.365,00 din
3.	19.372,00 din	14.350,00 din	35.428,00 din
4.	23.523,00 din	17.425,00 din	43.019.00 din
5.	27.674,00 din	20.500,00 din .	50.610,00 din
6.	29.045,00 din	21.516,00 din	53.117,00 din
7.	46.472,00 din	34.425,00 din	84.988,00 din
8.	69.707,00 din	51.637,00 din	127.480,00 din
9.	92.943,00 din	68.850.00 din	169.974,00 din
10.	116.178,00 din	86.062,00 din	212.466,00 din
Prva tabela pomeni bruto osnove, neto osnove in prispevke, ki so veljali v letu 1984, druga pa za leto 1985.
Bruto in neto osnove so določene mesečno, prispevek pa je letni, mesečni prispevek znaša torej 1/12.
III.	IZVAJANJE ZAKONA
Z uveljavitvijo republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ie odpravil gostoto zavarovalne dobe, so pridobili pravico do starostne pokojnine tudi nekateri kmetje, ki so dopolnili starost 60 oz. 65 let moški, ali 55 oz. 60 let ženske, in dokazali 15 oz. 20 let zavarovalne oz. pokojninske dobe, brez tega, da bi se morali zavarovati po novem zakonu. V zavarovalno dobo za pridobitev te pravice se jim je štelo tudi obdobje zavarovanja v starostnčm zavarovanju kmetov. Takih zahtevkov je bilo v občini M. Sobota 68, ki so v glavnem tudi vsi rešeni.
STRAN 16 VESTNIK, 6. JUNIJA 1985
DELEGATSKI VESTNIK-3
Republiški zakon je obvezno zavaroval kmete, ki do 31. 12. 1983 še niso dopolnili 60 let starosti. Tistim kmetom, ki so 31. 12. 1983 dopolnili 60 let starosti, pa je zakon dal izbirno pravico, da ostanejo še naprej zavarovani v sistemu starostnega zavarovanja kmetov, ali pa se zavarujejo po novem zakonu. To izbirno pravico so lahko uveljavili do 30. 9. 1984. Vsi tisti, ki se do tega datuma niso prijavili v novi sistem, so ostali zavarovani po prejšnjih predpisih veljavnih po starostnem zavarovanju kmetov. Opredelitev do 30. 9. 1984 je dokončna in se ne da več spreminjati. Po podatkih Skupne strokovne službe SIS Družbenih dejavnosti M. Sobota je v občini M. Sobota na dan 31. 12. 1984 bilo še 770 kmetov, ki nadaljujejo zavarovanje po sistemu starostnega zavarovanja kmetov. Zaradi primerjave navajamo, da je v občini M. Sobota na dan 31. 12. 1984 skupaj 4318 upokojencev starostnega zavarovanja kmetov.
Za vse druge kmete je bilo potrebno opraviti obširno delo, od evidentiranja zavarovancev do predpisov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To delo je bilo do konca 1984 v glavnem končano, pri tem pa so sodelovali:
1.	Kmetijska zadruga PANONKA, ki je opravila vsa dela v zvezi z vlaganjem prijav, tako za združene kmete, za katere je sicer po zakonu obvezna, kakor tudi za druge kmete, ki bi se morali prijaviti sami.
Do 31. 12. 1984 je bilo vloženih 6263 prijav v zavarovanje, od tega 5247 za združene kmete in 1016 za druge kmete. Zavarovanci so iz 3371 gospodarstev, kar pomeni, da ima v povprečju vsako kmetijsko gospodarstvo skoraj 2 zavarovanca.
Prijavljeni zavarovanci So:
november	24
december	146 '
Iz navedenega je razvidno, da je večina prijav začela dotekati šele v drugi polovici leta, prav tako pa je bilo potrebno precejšnje število prijav zaradi pomanjkljivosti dopolniti (podatki o zavarovancih, šifre ...).
Zato se je predpis akontacij močno odmaknil od zakonško predpisanih rokov. Uprava za družbene prihodke je zato predpisala 1. in 2. akontacijo le v pavšalnem znesku za posamezno gospodinjstvo v višini 4.000.— din, 3. akontacija pa je bila predpisana že na podlagi vloženih prijav.
Zajete so bile vse prijave, ki so prispele na UDP do konca avgusta 1984, predvidevamo pa, da ni bilo zajetih cca 600 prijav. Vse poznejše prijave so bile upoštevane šele pri 4. akontaciji, ki je bila predpisana januarja 1985.
Iz navedenega torej izhaja, da smo v letu 1984 uspeli predpisati le 3 akontacije okoli 5.000-im zavarovancem. Pri 4. akontaciji, predpisani v letu 1985 smo naknadno zajeli še približno 800 zavezancev, opažamo pa, da to število še vedno ni dokončno, ker še vedno občasno pritekajo prijave za leto 1984.
Prav tako ugotavljamo, da nam je precej dodatnega dela povzročilo veliko število različnih sprememb v prijavah oz. odjavah (spremembe razredov). Do tega pa po našem mnenju prihaja zaradi nezadostne informiranosti zavarovancev.
Iz podatkov skupne strokovne službe SIS Družbenih dejavnosti občine M. Sobota je razvidno, da do 31. 12. 1984 še 348 kmečkih zavarovancev ni vložilo prijav v pokojninskO-invalidsko zavarovanje, čeprav so bili po določilih zakona to dolžni storiti. Tem zavarovancem zaenkrat še ne moremo predpisati prispevka, ker nimamo vseh potrebnih podatkov iz matične evidence (registrske in matične številke). To evidenco pa je dolžna dostaviti prijavno-odjavna služba zdravstvene skupnosti.
4.	Od 1 do 3 točke so bile navedene obveznosti, ki jih zakon nalaga kmetom, njihovim organizacijam in drugim dejavnikom (strokovna služba SIS, Družbenih dejavnosti, Uprava za družbene prihodke), da lahko uveljavljajo svoje pravice. Za uveljavitev pravic je pristojna strokovna služba SPIZ — ODE M. Sobota. To so v glavnem sledeče zahteve:
Kmetje v preteklosti niso bili zainteresirani za ugotavljanje pokojninske dobe oz. obdobij zavarovanja, ker jim to v sistemu starostnega zavarovanja kmetov ni koristilo.
Z uveljavitvijo novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je kmetovo delo v celoti izenačil z drugim delom, pa je potrebno pred uveljavitvijo drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ugotoviti tudi pokojninsko dobo, od katere je odvisna pravica do pokojnine in njena višina. Za uveljavitev pokojninske dobe je bilo vloženih 3570 zahtevkov, od tega 70 % takih, ki poleg obdobja zavarovanja v starostnem zavarovanju kmetov uvelja-vljajotudi druge zaposlitve in to pretežno s pričami. Od vloženih zahtevkov je bilo v letu 1984 rešeno sicer malo, to je le 170, vzrok za to pa je v dejstvu, da je za vsako rešitev potrebno dobiti določena potrdila, to je o zaposlitvi, zavarovanju, plačilu prispevkov in povprečno na zahtevek zaslišati poleg stranke še tri priče.
Kmetje-zavarovanci, ki so opravljali kmetijsko dejavnost pred obvezno vključitvijo v zavarovanje, to je pred 1. 7. 1983 oz. pred 1.1. 1984, si lahko zagotovijo vštevanje tega obdobja v pokojninsko dobo z dokupom. To pravico so v letu 1984 uveljavili 304 kmetje.
V letu 1984 je bilo vloženih 320 zahtevkov za starostno pokojnino. Zahtevki so od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984. V tem obdobju je bilo vloženo tudi 15 zahtevkov za družinsko pokojnino in 30 zahtevkov za invalidsko pokojnino. Od vseh teh zahtevkov je bilo v letu 1984 rešeno le 80, od tega 62 starostnih, 5 družinskih in 3 invalidske, iz območja občine M. Sobota. Vzrok za tako malo število rešenih zahtetkov je lahko ugotoviti iz dejstva, da se je predhodni postopek, to je prijava, obdelava teh prijav, predpis prispevkov in plačilo teh prispevkov zavleklo, pri vsakem zahtevku pa je potrebno predhodno rešiti še zahtevo za pokojninsko dobo.
Podatki so zbrani iz poročil KZ »Panonka« M. Sobota, Skupne strokovne službe SIS Družbenih dejavnosti M. Sobota, Uprave za družbene prihodke občine M. Sobota in Strokovne službe SPIZ — ODE M. Sobota.
4-DELEGATSKI VESTNIK
SPREMEMBE BILANCE SREDSTEV SKUPNE PORABE IN PRISPEVKIH STOPENJ SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE M. SOBOTA ZA LETO 1985
BOD dom. 12.718.123.000
zdr. 12.450.825.000
zaposl. 12.126.963.000
Zap S ! S	Dovoljena skup, po-	Valorizacija OD od	Korigir. dovolj, skup. por.	Združ. sred, po	Skupna poraba	Indeks	VIRI SREDSTEV 1985			Indeks	Nbve prisp. stopnje		Veljavne prisp. stop.		
št.	raba 1984	140-147.3	1984	prispev.	1985	7 : 5	solidar-	Drugi	zdr. sred.	11 : 6	iz	iz	iz	iz	sredstva
			4 + 5	stop. 1984			nost	viri	po pr. st.		BOD	DOH	BOD	DOH	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13.	14	15	16	17
1. DEJAVNOST: 1. SOV SRS	62.434			62.434	62.434	132.930	212,9					132.930	212,9 :	1.10			1.10		
2 Ks SRS	31.556	—	31.556	31.556	46.608	147,7	—	—	46.608	147,7 ‘	0,50	—	• 0,50	—	
SKUPAJ	93.990	—	93.990	93.990	179.538	191,0	—	—	179.538	191,0	1,60	—	1,60	—	
3. SOV	271.051	4.562	275.613	166.683	486.589	176,5	22.134	165.254	299.201	179,5	—-	—	—	—	56.779
— dejavnost	122.600	4.117	126.717	118.451	191.157	150,8	—	9.472	181.685	153.4	1,55	—	1.13	—	6.118
— den. pomoč	148.451	445	148.896	48.232	295.432	198,4	22.134	155.782	117.516	243,6	0,98	—	0,98	—	50.661
4 OIS	495.478	36.805	532.283	376.730	866.145	162,7	165.448	36.639	664.058	176,3	5,65	—	5,01	—	86.543
— dejavnost	492.467	36.805	529.272	373.719	858.080	162,1	165.448	36.639	-^655.993	175,5	.—	—	—	—	
— skup, in v. p. SRS	3.011	—	3.011	3.011	5.219	173,3	—	—	5.219	173,3	•—	—	—	—	
— tehnična kultura	—	—	—	—	2.846	—	■ —	—	2.846	—	—	—	—	—	
5. OKS	32.575	917	33.492	31.147	57.619	172,0	—	3.102	54.517	175,0	0,45	—	0,45	—	1.363
— dejavnost	30.603	917	31.520	29.175	48.169	152,8	—	3.102	45.067	154,5	0,37	—	0,37	—	
— Zavod za ČRD	1.972	—	1.972	1.972	9.450	479,2	—	—	9.450	479,2	0,08	—	0.08	—	
6 TKS	22.911	297	23.208	23.019	37.059	159,7	—	—	37.059	159,7	0,31	—	0,31	—	442
- obč TKS	20.047	297	20.344	20.155	32.641	160,0	—	■ —	32.641	161,9	—	—	—	—	
- TKS SRS	2.864	—	2.864	2.864	4.418	1Š4.0	—	—	4.418	154,2	—	—	— •	—	
7 SSS	98.712	980	99.692	87.100	149.906	150,4	16.813	4.838	128.255	128,7	1,08	—	1,08	—	1.456
— obč. progr.	92.578	980	93.567	80.975	135.669	145,0	16.813	4.838	114.018	140,8	—	—	—	—	
— skup. prog. SRS	6.125	—	6.125	6.125	14.237	232,4	—	—	14.237	232,4	• —	—	—	—	
8. OZS	1.016.969	31.951	1.072.421	847.044	1.672.153	155,9	138.054	134.300	1.399.799	165,3	0,60	10,88	0,60	10,88	82.850
— po prisp. stop.	941.396	23.501	996.848	847.044	1.559.853	156,5	138.054	22.000	1.399.799	165,3	—	—	—	—	
— kmečki prispev.	75.573	—	75.573	—	112.300	148,6	—	112.300	—	■—	—	— •	—	—	
9. Skup, za zaposlov.	28.949	907	29.856	23.310	55.801	186,9	16.386	5.221	34.194	146,7	—	0,29	—0,29		5.605
Skupaj obč. SIS	1.966.645	MS 31.951	2,066.565	1.555.033	3.325.272	160,9	358.835	349.354	2.617.083	168,3	10,62	11,17	9,5611,17		235.038
		OD 67.969													
Skupaj SRS-!-obč. SIS 10 ORS	2.060.635	—	2.160.555	1.649.023	3.504.810	162,2	358.835	349.354	2.796.621	169,6	12,22	12,61	11,16	11,17	
	5.220		5.268	5.071	10.413	197,7	—	—	10.413	197,7	—	0,04	—	0,04	
VSEGA SKUPAJ	2.065.855	99.968	2.165.823	1.654.094	3.515.223	162,3	358.835	349.354	2.807.034	169,7	12,22	12,65	11,16	11,21	
II. INVESTICIJE	95.847	—	95.847	95.847	151.609	158,2	—	—	151.609	157,6	0,61	0,60	0,61	0,60	10.174
SKUPAJ 1 + II	' 2.161.702	99.968	2.261.670	1.749.941	3.666.832	162,1	358.835	349.354	2.958.643	169,1	12,83	11,81	11,77	11,81	245.212
ŠTEVILKA. 335/1985-11-2/1
DATUM: 22/5-1985
STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA
— Izvršni svet ugotavlja, da je samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti v občini Murska Sobota potrebno zagotoviti dodatna sredstva v skupnem znesku 245.212.000.— din, zato podpira predlog korigirane bilance sredstev in predlagano povečanje prispevne stopnje pri občinski izobraževalni skupnosti za 0,64 % ter pri skupnosti otroškega varstva za 0,42 %, z veljavnostjo od 1/7 — 1985.
— Izvršni svet predlaga da se rast osebnih dohodkov v negospodarstvu sproti usklajuje z rastjo v gospodarstvu občine, delavcem na področju osnovnega šolstva pa je zaradi večjega zaostajanja v letu 1985 potrebno zagotoviti 10% hitrejšo rast osebnih dohodkov od stopnje rasti v negospodarstvu občine.
—	Za I. polletje v letu 1985 izvršni svet predlaga v negospodarstvu 35 % rast, v osnovnih šolah pa 40 % rast osebnih dohodkov glede na poprečje v letu 1984 in opozarja na dosledno spoštovanje danih usmeritev.
—	Občinska izobraževalna skupnost, naj prouči veljavna merila,
ki omogočajo šolam različen materialni položaj in bistvene razlike, v osebnih dohodkih za opravljanje enakih del in nalog ter pripravi ustrezne spremembe, ki bodo zagotavljale bolj izenačen materialni položaj šol in zaposlenih delavcev.
— Izvršni svet podpira predlog, da se je v republiki potrebno zavzemati za enotno prispevno stopnjo za zagotovljeni program osnovnih šol. Sistem solidarnosti je potrebno usmeriti v zagotavljanje manjkajočih sredstev tistim občinskim izobraževalnim skupnostim, ki po enotni prispevni stopnji ne bi zbrale dovolj sredstev za financiranje zagotovljenega programa. Prav tako podpira tudi prizadevanja v okviru zdravstvene skupnosti, da bi preko sistema solidarnosti v zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavljali vsem občanom uresničevanje zagotovljenih pravic pod enakimi pogoji ne glede na gospodarsko moč občine.
—	Izvršni svet bo ponovno razpravljal o gibanju skupne porabe v mesecu septembru in glede na dosežepa gibanja po potrebi predlagal spremembe bilance oziroma prispevnih stopenj.