Vsi radi pijemo kavo
Vsak dan zjutraj se nam na mizi prijetno posmehlja posoda bele kave. Res je, da bo to večinoma ječmenova kava, ki ji pridenemo še nekaj cikorije. Toda nič ne de, bolj je koristna taka, kakor bi pa bila skuhana iz prave kave. V pravi zrnati kavi se nahaja strup kofein, ki ga s kavo vred zaužijemo. V zrnati kavi je srednja količina okoli 1 %, torej v 1 kg zrnaie kave je 1 dkg čistega kofeina. Iz tega lahko spoznate, da je količina kofeina majhna v primeri s kavo. Če si skuhamo eno čašo črne kave iz 15 zmletih zrn, tedaj bo v njej nekako 0.1 g kofeina. 1 do 2 g čistega kofeina povzroča že prav hude posledice. Vendar bi bila množina, ki bi učinkovala smrtno, še precej večja. Konji in govedo pogine šele po zaužitih 100 g kofeina, kar je prav toliko, kot 650 čaš prav močne črne kave. Kofein tedaj v splošnem ni tako hud strup kot je alkohol ali nikotin. Male količine zaužitega kofeina v kavi poživijo pri zdravem človeku njegove duševne zmožnosti, zlasti zmožnost mišljenja in sprejemanja novih predstav ter preganjajo ¦tudi utrujenost. Zato pijejo kavo zlasti oni ljudje, ki morajo dalj časa vztrajno misliti, delati ali učiti se, in oni, ki morajo zaradi velikega in neodložljivega dela premagati spanec. Pri večji količini kofeina (0,5 g do 1 g) se pokažejo pri človeku znaki srčnega vznemirjenja, trepetanja, očesnega migotanja, pa tudi delirija, t. j. visoke stopnje vznemirjenosti in blodenj. Pri občutljivih in živčno bolnih ljudeh pa že ena čaša kave preprečuje spanje in povzroča nemirnost. Taki se morajo povsem odreči uživanju kave in čaja, posebno zvečer. Prav isto velja tudi za mladino. Ljudem, ki so bolni na srcu, ledvicah, ožilju ali živcih, je kofein prepovedano uživati. Za te ljudi je ječmenova ali figova kava, pa tudi kava brez kofeina (n. pr. Hag), iz katere so s pomočjo bencola izločili kofein.

Kje pijejo največ prave kave
* Poraba kave se večinoma ravna po navadah in običajih prebivalcev posamez-nih dežel, pa tudi po gospodarski moči kake države. Čim bogatejši so prebivalci, več kave izpijejo, revni tako nimajo denarja niti za mleko, kaj šele 60 ali 90 din za kilogram dobre prave kave. Razpredelnica nam pokaže tole razdelitev:
Anglija             0,9                   USA               12,0
Kanada             2,1                    Rusija             0,02
Avstralija         0,9                    Nemčija          5,2                      • .
Nizozemska     10,3                    Francija          9,2
Vse te številke pomenijo količino porabljene zrnate kave na 1 prebivalca v enem letu v angleških funtih. Koliko je to v kilogramih, lahko sami izračunate, če povem, da je 1 angleški funt 0,454 kg. V Jugoslaviji je poraba kave, prave nam-reč, malenkostna. Znašala bi le nekaj gramov na 1 prebivalca. Tako si vsaj ne kvarimo zdravja in ne nosimo težko prisluženega denarja za kavo v tuje države.
Domovina kave
Danes je znano, da je prvotna domovina kavovca, grma ali drevesa, v Abesi-niji. Tam se še sedaj imenuje neka pokrajina Kafa. Tu so jo spoznali Arabci, ki so jo prenesli v Egipt in v Turčijo. V 17. sioletju so jo začeli pridelovati Nizozemci na Malajskih otokih, Francozi pa v Braziliji, ki je še danes središče vsega kavi-nega pridelka. Sedaj pridelajo v Južni in Srednji Ameriki devet desetin vsega svetovnega pridelka. Ker pa na vsem svetu ne morejo porabiti ioliko kave, ko-Iikor se je pridela, so pričeli kavina zrna uničevati na ia način, da mečejo polne vreče kave v morje, kurijo z njimi parnike in lokomotive, celo za tlakovanje cest je baje dobro uporabna. Čuden je svet, kave je preveč, uničujejo jo, revni ljudje pa nimajo toliko, da bi si vsaj ob praznikih privoščili čašico prave kave. Vendar so že v prejšnjih časih tudi uničevali na ta način razne pridelke. Tako so Holandci leta 1760 zažgali za več ladij cimetovih skorij in muškatnih orehov.             B. D.