gr; s> v < y ^f^s a y ~-.S»5»s*» ¦ ^*.,.' -ii^^i^r JBoroevic Ko fe stopil, prišedši od Komarowa, ns, čelo 3. armade, ki je od začetka vojne težko krvavela, je to storil z naslednjim poveljem: ,,Vojaki! Kot zrangovaleo prihajam k vam in prevzjemam z današniimtlnem poveljstvo 3. armade." Tako je nasiopil Boroei\ic vojno proti premoči. »Seriaj se borimo eden proti trem", 38 rek«l za časa naibolj vročih bojev z Rusi v zafietku, Mkasneje se bomo borili -eden proti dvem, a ko si bomo stali nasproti po eden in eden, bo zmaga naša . . ." Ali pa je menil: ,,Da< ako bi imeli Rnsi našo infanterijo, potem bi morda prišli na Dunaj!" Ta vera je približala generala srcem prebivalstva, predno še je izvršil svoja traina dejanja. Boreovič, mož z železno pestjo, je bii pzlljubljen med ljudstvom prej, nego so bilp. njegove bitke. Potem pa ga je postavila zgodovina večkrat na točke, kjer je bilo jedro avstro¦ogrskih življenjskih živcev: Limanova, Dukla v Karpatih in Soča. Vsakokrat je mona.rhiji v neodoljivi grozi zastala sapa. Vojsko\odja Svetoz^ar pU Boroevi<5 se je posmehljal s svojim kratl^m uasmehom, je molčal in stal neomajno. In ko so menili italijanski trapci, da bodo z lahkim navalom kakor za šalo utrgaJi ,,nereSeni svet" — Trst, tedaj so s svojimi glavami udarili ob zrid pri Soči, ki ga je zgradil Boroeyi5 iz krvi in železa. Redkofoedaj sta zgoidovinsko poslanstvo in osebnosf tako soglašala kokor tukaj. Mišičasto telo z glato, katere črte so kakor iz kiamna izklesane, krafkih besed in naraven do odurnosti, a pri tem šegav, in strog nasproti sebi in vsem odgovornim, silno skro¦men v svojih osebnih potrebab. in nikdar truden — vse le lastnosti tega hrvaškega generala sporainjajo :aa najpoljudnejše vo^skovodje ,,velike soldateske." A, kar ga dvtiga nad vojskovodje starega sloga, kar ga v tej moderni borM šele usposablja za reševanje odločilnib »alog, to je njegovo nenavadno, sijajno znanje. Svetozarju Boroeviču ie tekla zibelka v UmetijCu na Hrvaškem, kjer je bil rojea leta 1856. Njegov oče, nadporočnik v graničarskem polku št. 11, in nj«gova mati, stotnikova hfierka, se nista upirala njegovemn aeugnanemu vojaškemu nagnenju, ki ga je Že V it dečka oslepilo za vse dnige radosti življenja. Vojaka se je čutil — vojai. je moral postatil Prvi pouk j« užival v kiseškem s. odnjem vzgojnem zavodu, nakar je obiskoval pehotno kadetno šolo v Gradcu in slavil leta 1872 kot kadet pri 52. pešpolfau svoj vstop v c. in kr. armado. ViSek poročniških let ^e doživel v okupacijski vojni leta 1878. Hrabro se je boril mladi Boroevič j;ri Kokanju, Kolotiču, Visokem in si zaslužil pri zavzetju Saraieva vojaški zaslužni križec z vo.i.nim okraskom. Kasneje je odlično dovršil vojno šolo, bil povišan za nadporočnika in pričel svojo generalštabno r;ot, ki ga je kot, stotnika pripeljala k 15. zbornemu j.ovel.stvu. Nato deluje Boroevič kot učitelj vojne vede na Terezijanski vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1892 je postal major. (V tem fiimi je deloval na.:f>re.i kot generalštabni načelnik 19. pehotne divizije v Plznn, potem 18. v.Mostarju in končno 27. v Košicali. JjOta 1805 je postal podjiolkovnik ter j;oučeva] na zborni častaiški šoli v Košicah.") I^eta 1896 pa ga \idimo kot fjoveliuika 3. batal.jona slavnega 17. pešoolka, I^eta 1898 je postal polkovnik in bil obenem imenovo.m za generalštabnega načelnika 8. zbora. Po šestletem delovanju na važnem shižbenem mestu v. Pragi je prtfvzel Boroevič kot generalni major poveljstvo 14. gorske brigade ter dajal v letih 1907 do 1912. v p^-jr^stvii zagrebškega 7. kraljevega ogrskega domobrj..u'1-I>;^a okrožja \zgled krepkovoljne, v dolžnosti neuii..,- J zneste delaviiosti. Leta 1908 je postal jjodmaršal, leta 1912 je bil imenovan za poveljnika C, zbora in poveljujočega generala v Košicah, kraaln niito za. tajneg:]. sveftiika in generala peliote. Tn s tem svojim zborom je odrinil tndi na bo;išče, ko je jjoklicala vojna voditelje k pajvišji, znrdnji izkušnji: pred resničnost. Le v velikih, splošnih potezah je mog<i:"-e n-aznačiti silno delo tega vojskovojdie. Njegov zbor je pri Komarovu, v j)rvih napa.ctajnib sunkih generalov Dankla in Auffenberga profi Rusom, v zvezi 4. armade, l-:rej)ko pomagnl. Istočasni dogodki dalje izhodno. ld so nalagali Bruderraannovi armadi težke žrtve, so preprečHi pouolno izkoriščenje teh zmag in ko je stopil Boroevič na čelo 3. armade, je veljalo dati zboru, ki se ,je junaško izkrvavel, novo silo, tiovo zaupanje. Kclo bi bil xa to primernejši mož, kakor hrvaSki general z žpleznimi živoi? Bitka pri Grodeku, zbiranje za Sanom, pritisk za prvo osvolfoditev Prz©m.vsln so ga pokazali na \isku svoje naloge. V nharnih karpatskili bojih se je zdelo, kakor bi se bil mogočni gorski- nasip vielesil v osel/t tega nikdar omagujočega vojskovodje. Limanova vstaja v našem spominu. Trdo so se borili hrabri junaki, ki so varovali krilo nnže pri Lapanovu zmagovito prodirajoče 4. nrrnade. BorooviC je ostro pazil. Komaj je videl, da sovražne množice, ki so ])ritiskale na njegovo armado, [jopuščajo, je prešel iz brambe k aapadu, In ko je prišla odločilna ura, so prodrle zmagovite 5eto 3. armnde pri Novem Sandeou iz Karpatov proti Grybiji, Jaslu in Krosnu, ogrožujoč krilo in hrtjet y trdem boju oslabljeneg t sovražnika, ki se je začel hi(ro umikati. V dolgotrajni ziraski karpatski bitki je imel Boroevič zapirati najlažji prehod duklanske nižave. Poveljnik 3. araiade se je udeležil bitke pri Gorlicah in velikih predornil? zmag mesca maja do kratko pred osvojitvijo Przemysla, nakar ga je izdajstvo Italije [jostavilo na drugo mesto. Ali smemo povedati, da so vsa srca v monarhiji spremljala tega izkušenega voditelja, ko je prevzel poveljstvo 5. armade in brambo Soče? Svetozar Boroevič ni varal zaupanja, nadkrilil se je. Le malo črnovojniških baitaljonov je bilo na mestu, kj je s svojim generalštabnim nafielnikom doSjjel na svoje no^o mesto, pa ui obapal, trdsir. se zanašajoč na svojo sjiosobnost in svojo vojno srečo. Ostala mu je zvesta in mu dovolil.:, kratek čas za pripravo, ki se je marljivo izkoriatil. Cloveška odporna moč se je združila z najveCjo umetnostjo novodobnega utrjevanja na ojdprtem bojišfiu ter ustvarila nezavzeten zid. V štirih mogočnih napadalnib bitkah so. naskakovali Italijani protr Boroevičevim primorskim utrdbam in štirikrat so pustili pred njegovo neomajno fronto grmade rarličev in v kose raztrgane svojo odreševalne sarije. Zvesto iu trdno stoji straža ob Soči! Le enkrat je treba pogledati v oSi duševnemu voditelju soške straže, genemlu Boroevifiu, da veŠ popolnoma zanesljivo: To se ne bo nikoli izpremenilo. Kier je taka volja, tam ni poti za noberega sovražnika.