KRONIKA
Piše: Matija Škraba
Razvoj OF v letu 1941 za Barje
Četrtidel               .         " .      '¦
V vasi Matena so bili štirje punkti: družina Vinka Ukmarja, Martina Pirca, Kramar Janeza p.d. Jurčka in družina Podlipec. Kakšne grozote, mučenja, so počeli Skalarjevci nad Vinkom in Jero Ukmar, nad njunima hčerama Otilijo in Romano, nad Milko Kajzerjevo in Matinom Pir-cem ne bom opisoval, ker je to že opisano in dokumentirano v knjigi J. Vidica »Po sledovih črne roke«. Do-dam naj samo to, kar še ni bilo ob-javljeno.
Ko se je moj brat Peter vrnil iz Skalarjevega zapora, nam je povedal tole: »Ko so me prignali v postojan-ko-v šolo, so me zaprli v klet, ki je bila temna. Videl nisem ničesar, sli-
šal sem le ječanje. Preteklo je nekaj časa, da sem spoznal, po glasu, da v kotu leži Ukmarjeva Romana. Ko je zvečer prišel domobranec, z lučjo, sem videl, da ima Romana zmrcvar-jen obraz in da je napol gola. Zeblo me je. Slekel sem suknjič in z njim pokril Romano, ki so jo po treh dneh odvlekli, ker ni mogla hoditi.«
Družine v teh štirih punktih so bile povezane med seboj. Martin Pirc (pozneje je bil predsednik gospodar-ske komisije terenskega odbora OF v vasi) je zbral ob razpadu jugoslo-vanske vojske mnogo vojaškega ma-teriala, predvsem eksploziva. Spora-zumno z Ukmarjem in rajonom je Pirc prenesel eksploziv k Ukmarju.
Bilo je koncem oktobra, ko so štirje zaledni frontni delavci v treh vrečah odnesli eksploziv v Podpeč. Pirc je bil aktiven frontovec vse do svoje smrti. Umorila ga je črna roka.
Aktivna je bila tudi družina J. Kramarja. Sin Ivan je odšel v parti-zane marca 1942. Njegova sestra Meri pa je morala 1944. leta v ilega-lo, oziroma v operativno enoto. Ja-kob Podlipec je vojno preživel kot rajonski kurir. Aktiven član NZ je bil Franc Uršič, ki je umrl v Laškem taborišču. V partizanih sta padla Franc Kumše in Martin Strle.
Razvojna povezava za vasi pod Turjakom: Smrjenje, Vrh in Gradi-šče je potekala takole:
Lovšin Lojze, član ROOF-Barje in član partijske celice je stanoval na Rudniku. Ker pa je bil doma iz Vrha je dobil od rajona nalogo, da je po potrebi držal vezo s Tonetom Zu-pančičem-Silvom, domačinom iz Smrjenja. Konec avgusta 1941 je bil na Pijavi gorici ustanovrri sestanek terenskega odbora OF, v katerem so bili: sekretar Anton Dolinšek, Jože Bukovec, Franc Bukovec (odgovo-ren za Gradišče), Janez Dolenc, To-
ne Zupančič-Silvo-masovik. V tem času so organizirano delali: Pepca Dolinšek, Ančka Svete, Anton Ka-stelic, Ivanka Kastelic, Manca Škrjanc, njena hčerka - borka NOV - je revolucijo preživela. Naj nave-dem primer, ko sem se po nalogu vračal iz Smuke nazaj na Barje, prav v času roške ofenzive.
Mimo fašističnih zased sem v mra-ku prispel nad Pijavo gorico. To je bilo osmega avgusta 1942. Z menoj je bil Adolf Zevnik iz Ižanske ceste in Ivica Potnik, ki sem jo moral za vsako ceno spraviti nazaj v Ljublja-no. Ker je bila hiša Mance Skrjanc blizu grmovja, sem z njo hitro dobil stik. Sla je in pripeljala sekretarja Toneta Dolinška, ki mi je dal podat-ke, v katerih vaseh je okupator in njegove zasede. Zevnik se je odcepil in odšel v Želimlje k tastu. Kljub temu, da sva s Pptnikovo imela na-svete, sva le morala čakati v travi za reko Išco, da je proti jutru odšla z mostu italijanska zaseda. Moja ma-ma in sestra Alojzija Podlipec sta Potnikovo srečno spravili preko za-pore na Ižanski cesti v mesto.
„                   (se nadaljuje)