2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 19.	V LJUBLJANI, 7. NOVEMBRA 1936.	KNJIGA 9»
POSLEDNJI ХД8ТХ PADAJO

ZAKONSKO ŽIVLJENJE V ŽIVALSKEM SVETU
N;! osocrag nosi rog, navzlic temu ali pa morda bai zavoljo tega i je zvest soprog, celo najzve-
u-__I stejši v živalskem svetu, kakor
trdi švedski prirodo sloveč dir. Lind-blaad na podlagi dolgoletnega opazovanja. Tudi v živalskem svetu je namreč kakor v človeškem: niso vsi zakoni vzorni ki si niso vsi zakonci zvesti.
Nosorogov zakon pa je tako vzoren, da bi mu ne mogili očitati ničesar niti z zrelišča najbolj strogih človeških maralk. Te živali se v zakone družijo za vse življenje in žive potem v dvojicah ločene od ostale črede. Toda tudi cela vrata drugih sesalcev posnema nosoroge. Tako živi n. pr. orangutan v najstrožjem enoženstvu. O tem so znani mnogi ganljivi primeri, nikoli pa še niso poročali o kakšnem primeru nezvestobe med temi opicami To bo med drugim v zvezi s tem, da potrebujejo mladiči teh živali posebno dolge in skrbne nege
A tudi v živalskem zakonu so znani primeri začasnega enoženskega zakona. To se pravi, da so si zakonci zvesti in ostajajo drug z drugim samo za dobo množitve, tako rekoč za eno sezono. Seveda je tudi to v premnogih primerih zakon za vse življenje, kajti posebno žuželke, ki prakticirajo to vrsto zakonov, preži ve večinoma le to sezono. Toda vsak čut skupnega življenja premine, čim je zakon dosegel svojo svrho, razmmožitev.
PrežvekovaM eo tiste živali, ki so najbolj vnete za mnogožemstvo. Tu imajo samci prave »hareme», čim močnejši je n. pr. jelen, tem večje je Število samic, ki se zbira okrog njega, do-čim se morajo slabotnejši samci zadovoljiti z manjšim številom žen. A do-čim prakticirajo jeleni mnogoženski zakon samo za eno sezono in se ta zakon po dobi parjenja konča (tako žive med drugimi tudi sloni, antilope in divje ovce), dajejo divji konji in cebre prednost mnogoženskemu zakonu za vse življenje. Samci ostajajo trajno skupaj s svojimi samicami, skupaj potujejo ž njimi in si iščejo hrane. Naravnost razuzdano pa žive, če vzamemo z našega gledišča, mroži in tulleni, ki žive v čredah in smatrajo svoje žene tako rekoč za skupno last. Podobne uganjajo pavi-
ani, ki žive v nasprotju z nad vse »moralnimi« orangutani, v velikih skupnostih, skupno potujejo, skupno kradejo in skupno — ljubijo.
Zanimivo je, da so pači najbolj ne« zvesti tiči. švedski učenjak naziva štr-ka naravnost za najbolj nezvestega in najbolj nemoralnega zakonskega moža v živalskem svetu. Ti samci so že po naravi lahkomiselni in delajo stranske skoke tako rekoč iz navade. Je pa te mnogo drugih ptičjih samcev, ki vdore jo včasi v tuje gnezdo in kazijo tam z mirno vestjo zakonski mir. To so n. pr. labudi, žerjavi in čaplje.
Končno je omeniti še »najsigurnejši enoženski zakon«, ki ga pozna narava. Najdemo ga med črvi. Znanost imenuje vrsto črvov, kjer sta samec in sami« ca dobesedno priklenjena drug na drugega, »dvojno žival«. 2e v mladosti se po dve živali združita za vse življenje S tem, da se prisesata druga na drugo in se ne spusti ta več.	kgb
Fr. Walther: DOMOV
IZ ZGODOVINE PSIHIATRIJE
Sef primarij v p. DR. FBAN G O 8 XL
^^ trah in groza, ki še dandanes Г prevzemata mnoge plasti naro-^ da, ko čuje o blaznicah — v
^ katerih žaiostno životarijo po J njegovi misli »živi mrliči« — - imata svoje korenine v razmerah davno minulih časov. Ker pa se stare sodbe le polagoma poizgubljajo, se ne smemo čuditi, da kljub vsemu pouk* prevladuje še obilo povsem napačnih nazorov.
Četudi so v starem veku že zpoznali obolenja uma, četudi so jih skušali zdraviti, je postala s propadom rimskega cesarstva usoda umobolnih zelo žalostna. saj je propadla tudi veda in vse njene pridobitve. Umobolnosti so bile tedaj nele relativno, temveč tudi absolutno redke. Bolezni so skušali razlagati z različnimi kologičnimi in filozo-fičnimi razlogi.
Ker se je hudiču pripisovala velika oblast nad človekom, zlasti nad grešnikom, so smatrali bolnike največkrat za obsedence, kar nas ne preseneti, ako pomislimo, kako pogoste so ideje o za-grešenosti in zaradi tega o preteči kazni razžaljenega božanstva, aH o premoči peklenskega duha Saj še danes pri po vsem drugačnem ljudskem naziranju (s katerim se spreminjajo tudi bolezenske ideje > čujemo včaai pri nekaterih bolnikih trditve, da so obsedeni. Tako je neka bolnica v Gorici zatrjevala, da je obsedena in da se jo more rešiti pogubljenja samo. ako jo peljejo na kako božjo pot. kjer ji bo duhovnik izgnal hudiča- Italijanske redovnice so menda tudi verovale v istini-tost njene navedbe, kajti nagovorile so goriškega kanonika Wolfa, da je prišel, seveda' skrivoma, v zavod ter ondl napravil vso proceduro velikega eksorciz-ma — in to še pred 25 leti! — as tem ni dosegel nameravanega uspeha. Bolnica je še vedno bila prepričana, da je obsedena ter se mi je pritoževala, da je bila zakletev hudiča brezuspešna, ker se ni izvršila na posvečenem kraju. Tako sem zvedel, kaj se je zahrbtno zgodilo, in tudi redovnice so mi morale priznati svojo nerednost. Izgovarjale so se na cerkveni obred od katerega so upale uspeh in ozdravljenje.
Da so bile prej ideje o obsedencih pri bolnikih pogostejše, je brez dvoma in tako si tudi razlagamo, da so to verovali oni, ki so čuli te tožbe. Ker so pri ženskah po klimakteriju pogoste depresivnosti, so se pri njih često pojavljale te ideje. Tako si po mojem mnenju tudi lahko razlagamo, zakaj je bilo v čarovaiških procesih *) toliko starih žensk obsojenih. Religiozna filozofija je razvila popoln sistem moči, obvladanja in seksualnega občevanja hudičev s čarovnicami (poslednje je bilo tudi blodnja zaradi raznih bolečim in čutov v maternici ob klimakteriju), in tako je bila med nesrečnimi žrtvami na grmadi tudi marsikatera umobolnica. Se naš Valvazor in njegov »učeni« sotrudnik E. Francisci obširno razpravlja o hudičevih zlodejstvih s čarovnicami Tako dolgo se je ohranila kljub marsikaterim ugovorom duhovnih in posvetnih učenjakov ta vera celo v izobraženih in učen jaških krogih, »kaj šele v nazorih preprostega naroda«.
Ce so razburjeni bolniki močno besneli. so jih zapirali v ječe ter jih oko« vali. Dolgo se je ohranila navada, da so tudi v umobolnicah še verižili in vezali take bolnike Šele za časa velike francoske revolucije (1789) je v blaznid Bicêtre pri Parizu rdravnik Pin et odvzel bolnikom verige Med oproščenimi je bil eden 45 let uklenjen! Pinelova prizadevanja se seveda drugod niso izvršila tako hitro Esquirol ie 1818 tožil, dq blaznike trpinčijo huje nego zločince. Bila so v uporabi razna mučila: privezovali so jih na stole in na postelje, na prisilna stališča, oblečene v ovirnice ali prisilne jopiče, tmeli so vrtilke, na katerih so jih vrteli do omotičnosti. V usta so jim zatikali zagvozde itd. Šele 1839 je bil v takratni največji angleški umobolnici uveden tzv. »non restraint« odprava vseh prisilnih sredstev; le ovirnicp aH prisilni jopič se je še ohranil v mnogih zavodih. Ko sem pred dobrimi 35 leti obiskal zavod Feld-hof, katerega ml je razkazoval mlad zdravnik po naročilu znanega mi rov*
• ) gL Dr. Vt Travnar »ОагтошШКо ia iarovmJSki procesi« 2le knj. V. ln VI. '
natelja dr. Sterza, ki je bil tedaj v Gradcu, me je odpeljal po dolgem hodniku, kjer so bile celice druga poleg druge. Odpre mi prvo: vidim bolnico povsem tiho, privezano na postelj v ovir-nici. Odpre mi drugo: isti pogled. Vajen na moderno ravnanje z bolniki na Dunaju in Klosterneuburgu sem izrazil svoje ogorčeno začudenje. »A kaj naj storimo, če pridejo razburjeni bolniki v zavod«, me naivno vpraša. »Pomirimo jih v trajni kopeli ali če treba medikamentozno (z injekcijo), sem mu odvrnil ter ga zagotovil, da nikdar ni-
FARAON -
! van Grozni, car vseh Rusov, je bil poslal moskovskega trgovca Vasilija Poznjakova z
I mnogimi darovi patriarhom v Carigrad, Jeruzalem, Antiohijo in Alekiandrijo. Poznjakov je v novembru 1559 dospel v samostan Sinaj in os ta v il točen popis svojega potovanja. Njegovo delo je porabil neznan prepisun, da je
1. 1593—94 očrtal potovanje nek' ga Trifona Korobejnikova, ki pa se nikoli ni izvršilo. Ta opis je kmalu postal ljudska knjiga, od katere se je ohranilo nič manj ko 40 izdaj in 200 prepisov. Sele 1. 1884 ee je Rr. M. Loparevu posrečilo dognali vir tega plagiata. V izvirniku in posnetku «e tudi opisuje prehod Izraelcev fcez Rdeče morje, veekako po kaki legendi, ki >o je Poznjakov spoznal na svoji
smo uporabljali prisilnih sredstev in da smo brez njih vedno dosegli najboljše uspehe. Molče me je vodil dalje, a odprl ni nobene celice več. Sedaj je tudi v Feldhofu vse drugače- Opustili so ko-ridorske celice, ki so jih spremenili v dvorane. Prizidali so več modernih paviljonov in z bolniki ravnajo po modernih humanih načeiih. Nič ai čudnega, ako se je spcenin na nekdanje čase ohranil med narodom in ako še iak nejeverni Tomaž meni, da se še vedno tu in tam uveljavljajo sta~4. metode. DALJE
vožnji Tu čitaš med drugim; »Faraon pa je utonil z vsemi svojimi vojščaki. In Faraonovi ljudje so зз spremenili v ribe. Te ribe pa imajo človvške glave, a telesa nimajo... k^er je tilnik, tam je rep...« Tukaj se očividno jemlje na misel neka določena vrsta rib Rdečega morja, ki je s svojimi glavami, člove« ški podobnimi, dala povod za to legendo. Iz mnogih ustnih eporoči.1, ki jih je Loorits skrbno nabral pri Islandcih, Dancih, Norvežanih, Laponcih, Švedih, Fincih, Estoncih, Livoncih, Letoncih, Poljakih, Rusih, Srbih, Romunih, Ciganih, Judih itd., se jasno kaže, da se je legenda na severu drugače tolmačila Človeku slična glava, t u i é-n o v ali morskih psov je dala povod ne samo za pravljico o morskih deklicah z ribjim repom, ampak je tudi rpli-
KASÛNIKA
KRALJ TULÉN0V
vala na pravljico o Faraonovi vojski, tako, da se morskim psom pravi Fara» onovo ljudstvo ali skratka faraonci in se njihovo vreščanje (»varava«) tolmači kot krik po Faraonu. Iz učenega vira nastala ljudska vraža se kajpada pogosto meša z raznimi pravljicami o povodnih možeh ali orkljičih, vilah povodinjah ali rusalkah in celo s pripovedjo o Meluzini ter je tako razšir« jena, da cirkuški ljudje in imetniki panoram svojim živim, naslikanim ali
rezljanim »morskim deklicam« pravijo Faraonove hčere.
Norvežan Heltberg pripoveduje v svojem dnevniku 4. julija 1718, da Rusi mesa morskih psov ne jedo, ker vé-rujejo da so tuleni Rdečega morja potopljeni Faraonovi vojaki. Eggert Olafssonj ki je z deželnim fizikom Biarnejem Pavelsenom 1. 1772 prepotoval Island, piše v pismu istega leta, da Islandci tulene imenujejo mornarje in verjamejo, da ti pomorščaki živijo e svojimi kravjimi čredami na morskem dnu, včasih pa ob vedrem vremenu pridejo na suho in vržejo e sebe tu-lenjo kožo ter se sprehajajo po obrežju. Nadalje se pripoveduje, da rro= ški tupatam ulovijo njihove žene in se poročijo z njimi. K Maurer in J6n Ar nason prinašata v svojih zbirkah islandskih pravljic iz 1. 1860 in 1862 be< sedilo. kjer se poroka islandskega kmeta z morsko deklico podrobneje opisuje. K. Maurer pripoveduje:
Morske pse štejejo Islandci za ljudi, ki žive na dnu morja in imajo tam tudi svoje črede. Na kresni večer smejo odložiti svojo tulenjo polt in v človeški podobi priti na kopno, plesati, se igrati in peti veselo kakor ljudje. Ne ki kmet jih je videl pri plesu, si vzel tulenovo kožo in pozneje, ko je krdelo poekakalo v vodo, je našel na obali nago dekle. Vzel jo je v zakon, a tulenovo kožo je imel zaklenjeno v zaboju. Po treh letih je šel na božič v cerkev,
a pozabil je e seboj vzeti ključ od zaboja. Po njegovi vrnitvi je bila žena že izginila. Njeni otroci so kasneje na sprehodu po obrežju često zapazili v vodi tulena, ki jim je metal pisane ri« be in školjke. V tej pravljici je prvotna legenda o pomorščakih spojena * dvema drugima motivoma: najprej z vražo, da se v nekih nočeh čudno ljudstvo (vešče, rusalke, hostniki, mrtvi grešniki, hudiči itd.) sme zabavati e plesom in petjem, drugič pa z motivom o labodjih mladenkah, na katerem sio« ni tudi pripoved o Meluzini.
Kje in kdaj je nastala ta legenda in kako je prodrla na zapad, bo Oskar L o o r i t s menda v naslednjem svojem zvezku obrazložil Svoje čitatelje prosi, naj mu pošljejo svoje morebitne podatke o pravljici, ki je iz egiptovskega Faraona naredila vladarja morskih psov, na tale naslov: Festi Rahraluu-le Arhiiv Tartu, Estonie K članku, ki ga je objavil V. Tille v »Prager
Pressi«, dodajam, da najdeš v Streklje-vi zbirki »Slovenske narodne pesmi« dve inačici >Jezua in svet noseča riba«, imenovana faronika. Eno je ponatisnil (z napakami!) N. Bartulovid v
ČUDE
vetovna statistika ribjega lova kaže, da se ta lov pomika v zadnjih časih čedalje bolj pro-_ ti severu, kar je v zvezi z naraščajočim ogretjem Arktide. Že dalj časa se bavi znanost s tem skrivnostnim ogretjem.
Kjer je Se pred nekoliko desetletji vladal sam mraz, da niti človek, niti žival in rastlina niso mogli za stalno vztrajati, je opažati »dih pomladi«, če smemo tako reči, ozemlja večnega ledu dobivajo polagoma drugačno lice.
Tako se je ledovje Barentovega morja zmanjšalo za 13 odstotkov, če ga primerjamo s stanjem 1. 1910. Ko je Nan-sen plul po polarnem morju, je ležala spodnja meja mrzle polarne vode na-, tančno za 100 m nižje nego danes. To ima seveda ugodne posledice za plovbo. Posebno značilno je, kako se manjšajo ledniki. Celo s prostim očesom iahko ugotoviš njihovo nazadovanje v Nanse-novi deželi, na Grumantih, na Novi zemlji V zadnjih 20 letih so trije veliki ledniki Smeerenburškega zaliva nazadovali za cela dva kilometra. V zvezi s tem so se tudi atlantski toki v Arktidi nekaj ogreli Njih povprečna temperatura je danes za 1 stopnjo višja nego prej. Ob bregovih Islanda in Grenlanda ni led v morju tako obilen kakor prej, povprečna zračna temperatura je za sedem stopinj nad povprečno normalo. Celo tako zvana »večno zmrzla tla« Sibirije se umikajo proti severu. Dočim v sibirskem mestu Meznu pred sto leti niso mogli izkopati nobenega vodnjaka, ker so bila tla zamrzla, danes večno zamrz'ih tal tukaj ne poznajo. Naletiš pa nanja 40 km bolj severno.
To ogrevanje Arktide, za katero znanost nima prave razlage, je imelo svoj vpliv seveda tudi za živalstvo in rastlinstvo. Tako dobivajo v zadnjem času v severnih morjih ribe. ki jih prej v njih nikoli niso videli. Nad vse važno pa je vse to za morsko plovbo. Predeli, po katerih nI mogrla prej nobena ladja ali pa le z nevarnostjo, tako n. pr. slovita se-
»Jadranski. antologiji«. Poslal sem jo na omenjeni naslov in g docent O. L. mi je z obratno pošto poklonil dve svoji knjigi.	A. D.
verna pot od Murmana do Vladivostoka, so postali nenadno uporabni za plovbo. V mesecih julij — oktober vozijo tu ladje lahko brez nevarnosti. Celo ob 79. severnem vzporedniku so lahko vozili .skozi polarno morje brez pomoči ledolo-milcev.	zkb
KOLIKO PRENESE ŽELODEC
Na Angleškem je nadavno v blaznici preminul kmet ki je v 28 letih pogoltnil celo vrsto predmetov: 218 žebljev in vijakov, 36 igel, 6 žlic za čaj, 8 ročajev od žlic, troje vilice, 3 pipce (nože zaklepalni_ ke), 37 fonografskih igel, 3 ključe, 45 var. noetnib igel. 12 kovinskih obročev, 1 no. vec za Šiling, 6 novcev iz bakra, 1 pipo lz medovine, 1 naboj za samokres, 117 stek. lenih in kovinskih koščkov in toliko gumbov, da bo vsota vseh naštetih stvari 503. Predmete, ki tehtajo 3 funte im po1 hra. nljo v kirurškem muzeju.
E. Sperling: MORNAR
21 V ARKTIDI
MUTA — MARBEG — MARIBOR
A. DEBELJAK
N A D A L J
aslednje jutro je bilo eno najlepših, kar jih je ustvaril Sta-rodnevni. Ob 6. nas je vlak povlekel do bližnjega St. Janža. Restavracija »Kafel Vinko« nas je s kavo postregla, kolikor nas ni prej dobilo te nasladnine, domače v južni Abesini-ji, posebno v pokrajini Kafi. Meni ni kdo ve koliko do nje, že več let se ni-
E У A N J B
sem omrsil z njo in ne bi jokal kakor petletni Petkov sinček: »Mamica, kruhek mi je vso kavico posnedel!«
Vzemimo torej pot pod noge po tem razsekanem ozemlju, koder so otroci že pred vojno hodili v šolo na svojevrstnih smučeh- Nahrbtnik dobro greje, okovanka poje po kamenju. Ze nas je vsrebal trg Vuzenica (etimol. loznica?).
TRUE MUŠKETIRJI
aleksander dumas st. ® ilustriral nôrretranders q, pokat1s ni dovoljeh
DVANAJST STEKLENIC VINA
D'Artagnan se je kmalu pomiril ter je menil, da je zdaj rešen nèvarnosti, saj je eden njegovih nasprotnikov padel, drigi pa mu mora biti vendar hvaležen.
Čez nekaj dni je prejel iz Villeroia, kjer so taborili njegovi prijatelji, pismo, ki se je glasilo: Spoštovani gospod!
Gospodje Athos, Porthos in Aramis
so bili pred nekaj dnevi pri meni in so napravili tak hrup, da jih je strogi grajski stotnik vtaknil za par dni v luknjo. Naročili so mi, naj Vam pošljem dvanajst steklenic anjouskega vina, leto dni starega, ki jim je posebno všeč. Gospodje prosijo, da pijete to vino na njihovo zdravje.
Vaš najvdanejši ^""qbnik GOBEAU, branjevec gospodov mušketirjev.
kjer je 1838 nastopil nadžupnik A. M. Slomšek (v Nar. Ene. ga najdeš na str. 245 namesto na 162!)1 G. Mravljak, kmet s srednješolsko maturo, nam razlaga kot temeljit poznavalec domače zgodovine pomen te ali one starine na cerkvi, kjer vidiš vzidan grb koroških vojvod, a tudi grb DANKL ASANG — imovitega tržana iz 15. stoletja. V Vuze-nici so do nedavna izdelovali šajke za plovbo po motni Dravi. Znani so spla-varji, ki vozijo les proti Zagrebu in Beogradu. Danes opaziš kedaj pa ke-daj na splavu bicikelj, s katerim spla-var prikolesari nazaj na izhodišče.
Poslovivši se od točke Slomškovega dekanovanja srečaš ob potu znamenje s sliko sv. Uršule in celo vrsto deviških glav. »Enajst tisoč jih pa ni«, meni so-besednik. »Saj jih tudi nikoli ni bilo. Kje naj bi se bilo vzelo v slabo naseljeni Kolinski pokrajini 1. 453- kar 11 tisoč devic. Grobni napis pravi лсег XliVi virgines, toda M pomeni tu ne mili a (tisoč), temveč m ar tir es (mučenice). A človek je že tako ustvarjen, da rajši verjame nespametne stvari. »Filozof meni, da vse kar sega v neskončnost po prostoru ali času spada v božanstvo«, dopoveduje abbé J,
GOSPOSKI SLUŽABNIKI »Tako naj se zgodi!« se je razveselil d'Artagnan. »Ti trije ne pozabijo name. Srčno rad bom pil na njihovo zdravje, toda sam ne!«
Poiskal je dva gardista, s katerima se je bil nekoliko spoprijaznil, ter ju prosil, naj prideta poskusit izvrstno kapljico. Ker pa sta bila oba zaposlena, je zadevo preložil na drug dan. Tega dne je poslal d'Artagnan že ob devetih zjutraj Plancheta v gardno bra-
njerijo, kjer naj bi opoldne kosili. Planchet naj bi igral vlogo dvornega upravnika, na kar je bi! zelo ponosen. Dva služabnika sta pomagala pri njegovem težkem poslu. Prvi je odpiral steklenice, drugi, ranjeni vojak Brise-mont, ki je hotel umoriti d'Ârtagnana, pa je točil vino.
m
Coignard Jakobu Vrtiražnju pri Anato-lu France-u in nič manj čudovito, ne-umljivo se mu ne zdi razmišljati si vesoljstvo brez mej ali pa ugotoviti neizmernost človeške neumnosti.
'Most nas je privedel na drugi breg Drave in jeli smo se vzpenjati po nerodovitnem, naplavi j enem svetu. Za nami je ostal med drevjem Kamen, znamenita božja pot, ovita z legendami.
Trg Muta. Ime spominja na bivšo mitnico. Žitarice niso kdo ve kaj obrodile, pa še to je pred malo dnevi toča oklestila, nevihta je podrla debelo jablano, strela zažgala cerkveni zvonik.
Imoviti posestniki imajo v hribih svoje »hube«, kamor pošiljajo čez poletje upravnika.. Na takem odročnem zemljišču si je pred vojno sezidal hišico slikar baron Pister: umakniti se je moral svojcem, ker si je dovolil morganatični zakon — zakon na levo roko — z domačo deklo. Pokojni portretist je svoje dni razstavil svoja dela pri Majerju v Ljubljani.
Na Muti stoji železarna in livarna. Lesna industrija menda bolj spi — kakor po vsej Sloveniji. Ena tvrdka nosi naslov Skazedonig, kar je bilo nekdaj pač Skočidolnik. Nekateri ljudje ne mo-
Ï
VSEBINA Brisemont, ki ni bil prideljen nobe nemu oddelku, Je postal d'Artagnanov. ali bolje rečeno Planchetov služabnik, ker mu je d'Artagnan podaril življe nje. Ko so prišli gostje, se je pričelo kosilo. Planchet jih je sprejel s prti-čem pod pazduho.
Vino se je med prevozom najbrž pokvarilo, kajti v prvi steklenici je bilo mnogo usedline. Brisemont je vlil ostanek v čašo in ga pokazal d'Artagnanu,
ki mu je rekel, naj ga izpije. Brisemont je bil še slaboten in dober poži-rek bi mu ne mogel škoditi.
Gostje so baš použili juho ter vzdignili kozarce, ko so padli topovski stre» li iz utrdb Louis in Neuf.
rejo pustiti svojega priimka pri miru. Prvotni Počivalček je v Ptuju postal Potschewautschegg, sin njegov na Mu-ti pa je mutiral v Schober. Tu smo v jezikovnem pasu, kjer je bilo pred vojno veliko narodnostno trenje, večni spori in boji, kakor je to naznačil blagi Sofoklej, mili prijatelj bogov in ljudi: phthonos, Eris, stasis, machai, pho-nos. Dr. J. Rus mi je pravil zgodbico iz svojih dijaških let, kako so slovenski delavci zahtevali na postaji vozovnice v nemškem jeziku, on pa je ni dobil, ker jo je želel po slovensko. Sele ko je ponovno vpraševal po pritožni knjigi,
so prepir prenehali na ta način, da Je nastopil nižji uslužbenec in tolmačil slovenščino uradniku, ki jo je nemara bolje znal od tolmača samega. Mar ni bila stvar ista v Idriji, kjer je predstojnik P., Slovenec po rodu in vzgoji, jemal za posrednika rudarja in ga vpraševal: »Was sagt der Mann?« Bili so kaj hudi časi, ko je za marsikaterega gospodarsko dobro podprtega našega rojaka veljal izrek, prosto predelan po Kose-skem:
Biti slovenske krvi, bôde Slovenca pod nos.
VZBUNA
Gardista sta takoj skočila od mize in prijela za meč, prepričana, da gre za nenaden napad. D'Artagnan je sto* ril isto in vsi trije so hiteli na svoja mesta.
Komaj pa so zapustili branjerijo so že vedeli, kaj se je zgodilo. Z v „.'h strani so se čuli klici: »2ivio kralj! — Živio kardinal!«
Kraljevo zdravstveno stanje se jc «boljšalo m ker so vsi vedeli, da bi se
kralj rad osebno udeležil obleganja, so vsi mislili, da bo gotovo prišel, kakor hitro se bo mogel povzpeti na konja.
Saj pa je bil tudi pritisk od zgoraj krepak. Aii ni 1. 1915 rekel nekdo nekje na Štajerskem: »Ruse imam rad« — menil je ribe — pa so ga vtaknili pod ključ? In ko so ženjice na njivi vpile in kazale srp, so postale orožniku sumljive, češ da so hotele namigovati na ime Srb.
Sožitje dveh govoric na Muti se zrcali v izrazih kot Graschinkogel, graščinski vrh, to je grad, ki je imel skrit podzemski rov do Drave. Dalje naziv »Faj-stric« poleg »Bistrica«. Samostan je predelan v šolo, ki je bila menda Ciril-metodova. Na njej je učiteljeval g. Hren, vreden svojega imena: pred vojno so ga orožniki med poukom vzeli iz razreda ter odgnali, ker je vrnil oblasti tri nemško pisana poročila.
Medtem ko izletniki korakajo po glavni cesti in kupujejo češnje od dveh kmetic, prihaja po stranskih stezah v trg ženska kanonske starosti, vodeč kravico na vrvi, za njo pa stopa gospod s tonzuro.
»Kam pa, kam?« poizveduje radovedna trška gospa.
»Na veselico. K biku!« se odreže navihani svečenik, doma iz Prlekije. Ostala nam je vsaj dobra volja, če že ni bogastva in blagostanja. Pa se lahko pripeti takemu okoliškemu dušebrižniku, da se oglasi pri trški mamki, češ: »Vse vzamem, kar se dobi: krompir, koruzo, kolerabo, korenje, konopljo, koline...« Potem pa hajdi za mršavo kravico in gôni jo z gorjačo, po stari navadi: saj novi izum francoskega inženjerja — električna bodica za pogon živine — se že dolgo ne bo uveljavil pri nas.
Tako večkrat potrka pri velikih kmetih — pravih kraljih na Betajnovi — ki lahko dajo, saj imajo često poceni delovne sile, uboge pare. bebe in bebce, kakršne srečuješ po teh predelih. Rad se pojavi sam od sebe, ni ga treba vabiti s prleško polilalijo: »Unti1 pa te! te ' venda4 deno5 le ali enok ' kaj k nam prišli!«
2e dolgo nisem oblezel toliko cerkva kolikor v teh 4 dneh ahasverjenja po naši severni meji. Komaj smo se izmotali iz Mute, pa smo krenili k okrogli starinski cerkvici, okrašeni z mlaji: on-dan je bila namreč »lepa nedelja«, ka-kakor pravijo tod in še kod Droščenju. cerkvenemu godu, opasilu, žegnanju ali cerkvenemu posvečevanju StavJba me
« Anti, » bodete, tedaj, 4 morda. s vendar (nemško dennoch), «kedaj, enkrat.
je domislila miniaturne kapelice pri Aleksandrovu na otoku Krku iz 3. stoletja. Ljubezniva legenda pripoveduje, da sta tukaj božjo službo opravljala sveta brata Ciril in Metod: enako se veruje o vseh svetiščih, ki segajo daleč nazaj ali nam je njih zgodovina neznana
Stopivši še nekoliko dalje ob motni Dravi, smo na levi strani pota obiskali nov hram božji, zanimiv za arheologa po latinskem napisu s keltskimi imeni.
DA	L	J	E
Pri vzgoji ni telinei'Se stvari nego prido» hiti ei pojem človeškega dostojanstva in enakosti. Vsak otrok, ki se v mladosti nauči spoštovati dobroto in sredstva preproste ženice, bo svoje žive dni spoštoval ljudske sloje. Najboljši način, kako zabrisati razlike med sloji, ni v tem da jih ovajamo '_
to dalajo prekucuhi _ ampak v tem- da ee ne menimo za nje.
Chesterton
W. Giese. V GRADU
IZ LITERARNEGA SVETA
OB STOLETNICI SMRTI PESNIKA „MAJA"
Letos slave Čehi stoletnico smrti svojega pesnika K. H. Mache, ki je znan tudi pri nas, ker je bil 1. 1834 v Ljubljani in je bil skupaj s Prešernom, pa tudi zato, ker se v začetku maja tudi pri nas ponavljajo njegovi verzi »z pesmi »Maj«.
Bil pozen mrak je — prvi maj...
V Pragi stoji spomenik tega pesnika sredi zelenja ob stezah, ki vodijo na Petrin, in je ob njem vedno zelo živahno- tu je zbirališče otrok, ki se igrajo na kupu peska tik pred spomenikom, okoli po klopeh pa posedajo zaljubljeni pari. Saj je to pesnik mlauosti in ljubezni. Pod Petrinom se vali Vltava in ob njenih bregovih se dviga stara Praga. Tam doli v Karmelitski ulici se je rodil Mâcha 1. 1810. V bližini je zdaj slavni Tyršev dom. Ob Vltavi so še stari mlini. Tam je bil njegov oče mlinar. Tu je preživljal pesnik svojo mladost. Praga se je takrat šele prebujala iz stoletnega spanja. Mladina se je že zavedala svoje dolžnosti. Privi pesniki, znanstveniki, vzgojitelji, umetniki so se zbirali na delo za obnovitev stare češke slave. Med to mladino je rastel Mâcha, ki je po dovršeni gimnaziji postal jurist na praški univerzi. L. 1830 je razburila Evropo julijska revolucija v Parizu in poljska vstaja, ki je bolestno odjeknila posebno v slovanskem svetu. Pa tudi na jugu Evrope se je bil velik boj za svobodo: Grčija je po težkih bojih 1. 1830 dosegla svojo samostojnost, v Španiji se je vršil boj med Karlisti in njihovimi nasprotniki, v Italiji je mlada generacija, skrita v uporniških krožkih, pripravljala upor proti Avstriji. Vsi ti dogodki so odmevali v vrstah visokošolske mladine, posebno one, ki je čutila sužni jarem lastnega naroda. Ljubljenec te mladine je bil angleški pesnik Byron. glasnik svobode in odpora, ki je 1. 1824. padel v Grčiji na čelu svoje lastne čete, ki jo je vodil v boj za svobodo grškega naroda. Njegova pesem je bila revolucionarna: borila Se je proti nasilnikom in starokopitnežem ter proslavljala naravno svobodo človeka in človeštva. Naravno je, da je postal Byron vzor pesnika svoje dobe in da so posebno zatirani narodi v njem videli velikega oznanjeval-ca novega časa. Za njim so se pognali pesniki, ki so hoteli svojemu narodu v njegovem jeziku razodeti nove misli, ki so oznanjale upor proti zastatelim zakonom in nazorom, proti nasilju in krivici proti laži in sužnosti.
Tak pesnik je bil Mâcha Dasi še mlad, komaj dvajsetleten, je 1. 1830. stopil s polno zavestjo v službo nove poezije, ki jo je Prešeren krstil »Nova pisanja«. Že prve
KAREL HYNER MACHA
njegove pesmi nosijo pečat divje romantike, za katero se skriva revolucionaren poet. Dočim so se drugi pesniki predajali domorodni in rodoljubni poeziji in zato želi priznanje vsaj v onih krogih, ki so se zavedali že svoje narodnosti, se je predal Mâcha — kakor vsi byronisti — čisti poeziji, ki je imela služiti samo svobodi človeka in je bil zato smatran kot divjak, ki ne ljubi domovine. Razvratne misli teh pesnikov so se zdele skoraj nevarne in po-hujšljive. Kot samozavesten pesnik je živel tudi Mâcha nekako čudaško življenje: ovijal se je v črn plašč, kot italijanski kar-bonarji, ni ljubil družbe in javnosti, iskal je skritih zakotij, kjer se je predajal svojim mislim in celo ponoči pohajal in posedal po divjih gozdovih in starih razvalinah, kjer je sanjaril o starih časih. A obenem je že zapazil neenakost med ljudmi, krivice, ki se gode ubogim in nesvobodnim, siromaštvo tisočev, ki od njih žive visoki in bogati. Od tod njegova ljubezen do ubogih in ciganov.
Tak je bil ta češki pesnik, ko je prišel 1. 1832. s svojim prijateljem Strobachom na poti iz Italije v Ljubljano, da obišče Prešerna, katerega ime mu je bilo znano iz Prage, saj je češki pesnik Celahovsky prav za prav prvi opozoril na lepoto Prešernovih pesmi. O njegovem bivanju v Ljubljani in o njegovih razgovorih s Pre-šerpom nimamo drugih podatkov, razven kar je češki pesnik s kratkimi besedami zabeležil v svoj dnevnik. Iz tistih nejasnih besed sklepamo, da je prišel s svojim prijateljem od Trsta peš preko Krasa in po stari tržaški cesti proti Ljubljani. Ker nista bila bogata, sta se pač preživljala čim
cenejše. Pot v Italijo se je zdelo takrat nekaj nujhega za vsakega pesnika in umetnika. Saj je dal sani Goethe, s svojim potovanjem najlepši zgled. In on je bil vzor velikega pesnika. Italija je bila domovina klasične umetnosti. Toda zdi se. da Mdeha ni šel gledat samoto klasične umetnosti, ampak da so ga zanimali tudi italijanski revolucionarji. Njegov sestanek s Prešernom nam je popisala lika VVaschtetova. ki je skušala napisati roman o Prešernu. Gotovo je, da je naš pesnik sprejel češka gosta in da so potem v veseli družbi pili, kakor je bila to naša stara navada. Čeha nista bila vajena na'ega močnega vina in je Mâcha najbrž čutil posledice kranjske gostoljubnosti. Kaj so govorili, ni znano, a tudi Prešeren je moral biti precej navdušen, če je na poti iz gostilne zabavljal čez Nemce in vpil: »Prekleti Švabi!« Da bi si bila pesnika pozneje dopisovala, nimamo dokazov, a zanimivo je, da je Prešeren, ki je bil, kar se tiče dopisovanja »zanika-ren pisar«, poslal Mdchi svoj »Krst«. Skoraj istočasno s »Krstom« je izdal tudi Mdeha svoj »Maj« ki pomeni višek njegovega dela. Ob tem času je bil Mdcha že na službi v Litomericah. Na večer dne 20. oktobra je nastal v mestu požar. Macha je šel pomagat gasit, pri tem se je prehladil in 5. nov. umrl.
MACHOV GROB V LITOMERICAH
Njegov grob je ostal v Litomericah.
Litomerice so kljub svojemu lepemu slovanskemu imenu in kljub starodavnemu Radobylu, ki čuva nad njimi, še danes po večini nemško mesto. A danes se v njem že čuti češki živelj. Pred 100 leti so bile popolnoma ponemčene. V tem nemškem mestu je izginil njegov spomin. Tudi njegovo delo je bilo pozabljeno. Sele pozneje je mlada generacija oživila njegov spomin in 1. 1858. izdala almanah »Maj« Prav ta pesem »Maj«, katere prevod imamo tudi v slovenščini, je oživljala spomin na pesnika tudi pozneje, dokler ni novejša doba odkrila v njem prvega pravega češkega pesnika in mu ob stoletnici smrti postavila tudi v Litomericah spomenik, ki je bil odkrit letos 27. septembra. Značilno je, da je ob odkritju pozdravil pesnika tudi nemški govornik. Saj je med tem delo in slava pesnika že davno segla v evropski svet.
Letos je »Maj« dosegel svojo 100 izdajo. Njegovi verzi spremljajo vsako pomlad mladino na njeni poti v novo prebujeno življenje in Macha bo ostal za vselej kot zvezda na jutrnjem nebu češkega literarnega sveta.	Dr. Ivan Lah
NEDELJIVI MIR
(Za dan miru — 11. novembra)
»Ako Hitler jutri navali na Francijo*, sta pred malo meseci izjavila dva francoska teo. retiika miru (Challaye in Michon), »bova de-zertirata«. Proti takemu stališču se je uprt 701etni Romain Rolland, ugledni mterna-eionalec, pacifist in marksist, ki predlaga zvezo Franoija-Anglija«Rusija v tednika »Vendredi«. S tem je pisec dela »Audeesue de la mêlée« opustil evoie dosedanje stališče nasproti vojaški službi. Spoznal je, da pasivni upor nič ne zaleže; Grandhijev poskus to dokazuje. »Ah, priseči ne morem, da bo krepk» zid treh zavezniških narodov zmožen preprečiti nastanek vojne: kajti no. nobena stvar ne more ustaviti prenapetih Fiihrerjev in Ducejev, da se ne bi zakadili proti zidom No, pa se bodo vsaj na njih razbili«.
J. Marteau se protivi temu stališču. Sprava med narodi je po njegovem mišljenju mogoča le tedaj, če predrugačimo svoje gledanje na mednarodni položaj. »Vidilte, bo treba reči Nemcem ali drugim sosedom, »nobenega slabega namena nimamo zoper vas. Ne bomo kritizirali vašega režima, ki nas ne briga. Pripravljeni smo sporazumeti ee z vami glede naših skupnih koristi ia pretehtati točke, kjer ste bili po svoji izja» »i prikrajšani. Vam in nam bo v prid, ako svoj spor mirno poravnamo. Ce pa nočete nič slišati in nas napadete, boste trčili na blok narodov, odločenih iti do skrajnosti«.
STOLETNICA ADAMOVEGA POSTILJONA
Primer francoskega skladatelja Adolpha Charlesa Adama (1803 — 1856), ki je uglas-bil 52 oper, pa si je priboril svetovno slavo samo s svojim znamenitim »Poetiljo-nom iz Lonjumeaua«, ki je pred sto leti, 13. oktobra leta 1836., v pariški Komični operi doživel sijajno uspelo krstno predstavo. v zgodovmi operne glasbe ni osamljen. Omenimo tu samo dva: Pietra Masca-gnija (roj. 1863), slavnega očeta »Cavalle-rie rusticane«, po vsem svetu neštetokrat uprizorjene opere, ki z drugimi svojimi oderskimi deli Prijatelj Fritz, Nero itd) ne more preko italijanskih meja, in Ruggiera Leoncavalla (1858 — 1919), ki je zaslovel s svojimi nesmrtnimi »Glumači«, njegovih številnih drugih skladb pa skoro ne izvajajo več.
Plodoviti Adam je bil sin Alzačana Lou-isa, uglednega pianista in glasbenega pedagoga. Na pariškem konst-rvatonju se je šolal pri znanem komponistu Francoisu Adri-enu Boieldieuju (1775 — 1834), avtorju Bele dame in Bagdadskega kalifa. Poleg 52 oper (Pierre et Catherine. Si j'étais roi, Le Toréador, Giralda. Le roi d'Yvetot, La poupée de Nuremberg itd) ter številnih baletov, ki so pa vsi doživeli le malo predstav, je Adam zložil tudi več klavirskih skladb in pesmi. Prirejal in izdajal je tudi skladbe starejših mojstrov (Grétrya, Lullya). Njegova glasba je sveža, lahka, zelo melodiozna, a ne omledna.
Opera »Le postillon de Lonjumeau«, ki se je prvotno imenovala najprej »Tenorist«, potem pa »Glas« in ki te dni doživlja stoletnico, slika v komičnih, sočnih prizorih, kako preprost kočijaž po mnogih zaprekah postane slaven pevec. To prikupno, veselo operno delo so v preteklih sto letih z uspehom izvajali po vseh operah sveta. Samo v Nemčiji je med letom 1896 in 1926 doživelo 2500 predstav. Zanimivo je, da sta romantično kariere po vzorcu Adamovega Poetiljona pozneje v resnici napravila dva berlinska pevca, slavni tenorist Theodor Wachtel in baritonist berlinske opere Bernhard Botel. Naša opera je imela Postiljona na programu že davno pred vojno. Po .vojni se je proslavil z njim nepozabni Pepik Drvota.	P. K.
PREBIVALSTVO V RAJHU
Zadnje štetje na Nemškem ugotavlja za Itfrv decembra 1935 L 67 milijonov duš. leto leto so zabeležili 650.581 porok in 1,261.273 rojstev, kar predstavlja za 6»/o večji prirastek kakor L 1934 to 30*/. več ko 1933,
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Brezovi listi in koprive Pri celi vrsti obolenj ee doeaja, da voda zastaja v tkivu in naetajaio otekline nog, ki so Šesto zelo neprijetne. Posebno obistn« in srčne bolezni vodijo do takšnega nabiranja vode. Tudi pri tolščavosti temelji del prekomerne teže na nabiranju odvišne vode v telesu. V vseh časih je ljudska kakor znanstvena medicina iskala pripomočkov, ki bi takšno vodo odpravljali i7 telesa. Pokazalo pa ee je, da ee dado vsi ti pripomoč. ki uporabljati poljubno, ker nekateri med njimi utegnejo imeti včasih nevarne 6tran« eke učinke. Med čaji, ki jih ljudska medicina priporoča za odvajanje vode, eta kopriv-ni in brezov čaj. Klinična preizkušnja je dognala, da imata v resnici tiste učinke, id jima jih pripisuje ljudstvo, škodljivih posle, dic pa niso opazili. Učinkujeta primerno bla« go. Njiju posebna vrednost pa je v tem. da omogočata menjavo v uporabi, kajti včasih ee telo že po kratkem času privadi nanju in nimata potem tako velikega vpliva. Posušeni t&ti Koprive ee zdrobijo in jih kuhaš za žlico pet minut v 200 kubnih cm vode. To množino pijemo v treh porcijah dnevno Caj iz brezovih listov ee pripravlja isto tako, ali pa ga v drobno zdrobljeni ob. liki mešamo z malo vode.
Buče in trakulja Star pripomoček za odpravo trakulje so bučnice. V ta namen uporabljamo oluščena semena buče. Zjutraj snemo na tešče 30 do 60 g takšnih jedrc, to je 100 do 200 kosov Po dveh urah vzamemo še dve žlici ricinusa V mnogih primerih je imela ta kuri čez nekaj časa uspeh.	zd
P. Wartenberg; NOVEMBER
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v novembru K«j je s tvojo sobno rastlino? se boš vprašal. Doslej se je bohotila v najlepšem Ustnem oblačilu, od kar pa si jo z balkona spravil v sobo, ji odpadi list za Matom. Sedaj je že podobna »vitezu žalostne postave«.
Vzroki so raz lačni. Prvič trpi gotovo za lejo, kajti čeprav prebije zimo v hladni •obi, ji je vendar potrebno, da jo od časa do čaša za pol ure položiš v polno vedro vode, da se lahko pošteno napije. Poleti je namreč svoj lonec napolnila s koreni-
nami in njeni veliki listi oddajajo mnogo vtla^e. Drugič ji ne godi suhi sobni zrak- Zato poskrbi, da bodo z vodo napolnjene posode oddajale vedno dovolj vlage na zraku. Predvsem pa ljubi rastlina svetlobo. Ne zadostuje ji, da more iz sobnega kota mežikati proti oknu. Tudii pozimi hoče stati tesno pri oiknu. Prav tako na svetlem hočejo biti vse rastline, ki nosiio bnste in cvete, kemelije, .azaleje alpske vijolice, jegliči, kakteje itd. Daj tem rastlinam, naj »gledajo« vedno z isto stranjo proti oiknu. Da si to stran zapomniš, vtakni na njej košček lesa ob rob cvetličnega lonca. Posebno kemelije in božične kafcteje odvržejo sicer kaj lahko srvoje brste. Da ne morejo ostaiti hiacinte tako dolgo časa v cnraku, dokler se niso njih kozarci priliôno napolnili s koreninami, in da smeš šele potem sneti papirne klobučke ž njih, ko si jih same dvignejo, to boš menda že vedel.
A vse sobne rastline, ki so hočejo pozimi malo odipočiti, so po drufli strani zadovoljne, če ne stoje preblizu oken.. Sem spadajo skoraj vse listne rastline, kakor filodendron, pailme, aralije. gumljevec, praproti, okrasni betuši, aspidistra in podob-m пиШш Kadar pa т sobi prah txiteè,
tedaj obriši z mehko gobo in mlačno vodo tudi zgornjo in spodnjo »bran listov teh rastlin.
Dokler ne začne aime s hudim mrazom in snegom, je na vrtu še vedno dovolj dela. Opraviti je treba še prekopavanje, obrezovanje dreves in grmov, prve ukrepe- zimskega boja proti številnim rastlinskim škodljivcem lin še marsikakšno drugo važno delo- Ne pozabi tudi očistiti ruše listja, ki leži ne njih. Vrtnic ne po-krij prezgodaj. Bolj« je, da dožive prej še malenkosten mraz, da ustavijo obtok svpjih sokov in odvržejo liste. Dokler ne zmrzuje, lahko sadiš tuda večino dreves in grmov. Ko pa postane po vseh pravilih mrzlo, pomisli na tvoje operutene prijateljice, ptice, da bodo Imele tudi po zi* mi dobro obloženo mizo na nezoaneženera prostoru.
PRAKTIČNE NOVOTE
Avtomatično časovno stikalo
Če si želiš zaspati ob zvokih radio glasbe, se ti ni treba več bati, da boš zaspal, radio pa bo igral dalje. Če si želiš slišati kakšno radio predavanje, ki bi ga ne hotel zamuditi, bo majhna priprava ob pravem času vključila radio sprejemnik. Prav tako poskrbiš lahko za to, da ti bo posteljni grelec ogreval noge za natančno določen čaa in boš lahko pri tem mirno zaspal.
Potrebna je le priprava, časovno stikalo, ki se zveže z električnimi aparati in v poljubno izbranem času tok vključi ali izključi. Pod njegovo nadzorstvo postaviš lahko na podoben način, kakor zgoraj omenjeno, tudi električno svetilko, kuhalnik ali katerokoli drugo električno pripravo. To časovno stikalo se vtakne kakor vsako navadno vtikalo v kontakt lučne napeljave. Vtikalo poljubnega električnega aparata pa vtakneš v časovno stikalo. Zgornja plošča tega stikala ima naravnalni gumb, skalo za ure in minute ter vzvod, ki s svojo premaknitvijo vključi ali izključi tok. Zavrtlš gumb In naravnaš s pomočjo časovne ikale zaželjeni čas. Nato premakneš vzvod na »odprto« ali »zaprto« in se lahko zaneseš, da se bo tok ob določenem času točno vključil ali izključil. To je vse. Mala naprava je urejena za istosmerni in izmenični tok, naravnaš jo pa lahko na čaa de U k.
KRI2ALJKA ,ATLANTIDA4
C r a s s u s 1234 6789
жж
№m
10 il
У%|
Vodoravno: 1. glagol »biti« v dvojini — čin, uradni spisek, 2. moško ime v novem romanu Radivoja Reharja, natisnjenem avgusta 1936 — vas, naselje, 3. egiptovski bog — mati vseh živih po biblijskem nauku — vernik, 4. september, 5. lij, loj, lakomnica, 6. dalmatinski otok, znan po vinu — tla, spodnji del posode,
7.(passé	simple od franc, glagola »citer«,
8.	cerkvena zastava (iz goitske »hrunga«, drog, Krležev »Kerempuh« ji pravd: ho-rugva), 9. tukaj — vrsta krompirje, tudi gora v Frigiji in na Kreti — nada, upanje, 10. staroegipt. bog modrosti, pogosto imenovan v Reharjevem romanu — velika reka v istem romanu, tudi učeno ime za afriško rastlino zamtedeskijo, 11. karanje, tudi ozir. zaimek — Saksonec (obratnica).
Navpik: 1. mlečni izdelek — zraven, poleg, 2. slednji, sleherni — predlog — cigara, nazvana po velikem otoku—franc, mesto ob Mami, tudi »lenivec« v franc— del Zagreba — kemični znak za iridij, 4. naslov že napol omenjenega Rehairjevega romana o Atlantidi, 5. gib vode aH zraka — po tej poti, 6. vodja arteške karavane v Rehacjevem romanu, 7. doba, starost (etaioframcosko od lat. »aetas«) — deležnik od »ekniti«, primerjaj srbsko »eknu-ti« — rimski novec, tudi prvak v siportu, 8. krik, poziv — medmed in predlog — Teža (latin), 9. zvok — preveza, opasilo-
Za pravilno rešiltev raztpisujemo nagrado v obliloi slovenske knjige. Rešitve je treba poelati najkasneje do 9. novembra. Pravico dko nagrade imajo samo naročniki.
ZA BISTRE GLAVE
281 Kocke
Igralec je vrgel tri kocke, ki So pokazale vsaka drugo število pik. Če pomnožimo naj« manjše število pik z 2. dodamo produktu 7 in pomnožimo se enkrat s 5 ter dodamo srednje število pik pomnožimo število, ki ga dobimo, z lo in dodamo končno najvišje število pik, dobimo 596. Katere strani kock so bile na vrhu?
282 Sod
Neki sod ima prostora za neko določeno število veder vode. To število dobimo, če poiščemo dvomestno število, ki nam da, če ga delimo z 2. kvocient enak vsoti obeh številk.
Rešitev k št. 275 (Staroet)
Petrček je štel 12, njegova mati 45, njegov oče 60 let
Rešitev k št. 276 (Problem s kartami)
Karte morajo biti postavljene tako:
9 2 7
4	6 8
5	10 3
Rešitev k št. 277 (Koliko je bilo rekrutovT)
Bilo jih je 36.
Rešitev k št 278 (Lovci)
Prvi lovec je ustrelil 7, drugi 13. tretji 6, četrti 20 zajcev.
Rešitev k ât 279
(Problem e številkami) 7
6 в в в в
2 2 2 2
Rešitev k 5t 280 (Številčni kvadrat)
Pravilna rešitev je:
№ \ Л H (25
Rešitev problema 180 L ТаЗ—a4
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON вТ. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAGA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RŒNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZER8EK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafjeva ulica S — Mesečna naročnina Din 4«—» po raznaSalcih dostavljena Din "