OBRTNI VESTNIK
Sfrokouni list za pouzdigo in napredek obrtništua Drauske banouine.
»OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
celoletno..................Din	40--
polletno	Din	20‘-
posamezna številka . . Din !•-
Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveie obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.800.
XIV. letnik.
V LJUBLJANI, dne 27. marca 1931.
Štev. 13.
Obrtniški dan lO. marca 1931.
Slovensko obrtništvo je praznovalo letošnji veliki obrtniški praznik, obrtniški dan, na Jožefovo 19. marca posebno svečano. Po vsej dravski banovini so se vršila v okviru obrtnih društev, včlanjenih v Zvezi obrtnih društev za Dravsko banovino v Celju, velika manifestacijska zborovanja, katerih se je udeležilo obrtništvo v takem številu, kakor še nobeno leto preje. Naše obrtništvo je s tem pokazalo svojo ponovno stanovsko zavednost, solidarnost in živahen interes za važna aktuelna gospodarska, kulturna, pa tudi nacijonalna vprašanja. V kaki smeri so se gibali manifestacijski govori in sklenjene resolucije, nam kaže sledeči oomembni govor častnega predsednika Zveze obrtnih društev g. Jakoba Zadravca, ki ga je imel
na Obrtnem dnevu v Mariboru ter resolucija, ki je bila nato sprejeta.
Država in obrtništvo.
Države opredeljujemo po interesih, radi katerih so ustanovljene. Ti interesi so nacionalni, kulturni, socrjalni, gospodarski in obrambni.
Nekatere države slonijo le na enem 'zoied navedenih interesov, druge recitirajo iz več navedenih in zopet nekatere* na vseh navedenih interesih, fadnja vrsta držav .je najboljša tvorba 'n ima vse predpogoje, da se razvije v jako silo ki na vseh poiljih v splošno korist in dobrobit državljanov in da 'zavzame v svetu oni položaj, ki jo usposobi v uspešnem mednarodnem tekrnovan ni.
IV to vrsto držav z vsemi močnimi predpogoji spada iudi naša država,
'Kraljevina Jugoslavija.
Obrtništvo in nacijonaino vprašanje.
V prvi vrsti je ona nacijonalna. Nad 97?o v s ah državljanov je jugoslovenske narodnosti. Skoro ves jugosloven-ski narod je :združen v naši državi, z izjemo onega dela, ki ječi še onkrat mej, odcepljen proti lastni volji in vselej krivičnih momentov, ki izhajajo fz stoletnega nasilja in velike sebičnosti po gospodstvu nad drugorod-ci. Ako bi veljala narodova volja, bi danes ne govorili več o izasužnjenih bratih in naša pljuča, širno morje bi dalo jugoslovenskemu narodu dihati svobodneje in krepilo njegovo gospodarstvo.
Vzlic neresničnim trditvam naših nasprotnikov ni v naši državi nobenih narodnih manjšin, ne na severu in ne na jugu. Skoraj vse ono, kar se danes pri nas še smatra za drugorodca in bi rado bilo izven jugoslovenskega življa, je naše po krvi, a zapeljano, .zaslepljeno in odtujeno vsled nekdanjih (morebitnih osebnih koristi in velikega zgodovinsko dokazanega pritiska tuje invazije.
Ce je naša država v prvi vrsti nacijonalna, se mora tudi njena zakonodaja gibati v strogo jiigoslovenskem nacijonalnem pravcu.
Ker smo že ugotovili, da je jugoslo-venska država nacijonalna, mora biti tudi vse naše kulturno stremljenje usmerjeno v strogo nacijonalnem duhu na podlagi stoletne zgodovine 'razvoja ter po kulturnem zlitju v smeri edinstvenosti jugoslovenskega naroda. Zadržanje državljanov jugoslovenske narodnosti napram državljanom druge narodnosti, ki živijo v državi kot posamezniki in če priznavajo upravičenost strogo nacijonalne usmerjenosti države, naj bo lojalno, strpno in kole-gijalno, zahtevati pa moramo, da se vzdrže rovarjenja proti državi s sovražnimi elementi izven mej jugoslovenske države.
Obrtništvo ob strani kmetskega stanu.
Sccijalni in gospodarski interes ju-goslovenske države bazira globoko na temelju 80 procentnega kmečkega življa z močnim poudarkom obrti, trgovine in industrije. Vsi sloji v državi izhajajo iz kmetskega ljudstva in se nanašajo v vseh gospodarskih panogah na tega. V jugoslo venski državi ni izrazito meščanskega sloja, kakor ga
opazujemo po nekaterih državah, kjer ta sloj prevladuje.
Gospodarski sloji, to so obrt, trgovina in industrija, morajo in bodo imeli v jugoslovenski državi polno podporo in možnost za osamosvojitev od inozemskega valiva. Postati morajo važen faktor jugoslovenskega gospodarstva, upoštevajoč potrebe kmetskega prebivalstva. Le ob upoštevanju slednjega dejstva je podana dovolj močna in trdna podlaga za njih obstoj napram vsem eventualnim in cesto zelo močnim vplivom mednarodne in svetovne konkurence.
Obrtnik in delavec.
‘Naše delavstvo ima, kakor vsi drugi sloji, velik socijalen in gospodarski interes. Tudi obrtništvo ima interes na tem, da se gospodarski položaj našega delavstva izboljša, da je njegova soci-jalna podlaga trdna in zanesljiva. Nobenega interesa nima obrtništvo, da se delavstvo proletarizira, ker isto izhaja iz kmetskega življa in vsebuje v sebi veliko ljubezen do domače grude. Zaščitni zakoni za delavstvo pa morajo biti v pravični skladnosti z gospodarskim položajem gospodarskih slojev.
Naše kulturno stremljenje.
Kulturno stremljenje v nacijonalnem smislu je treba gojiti predvsem v osnovnem šolstvu, v srednjih šolah pa ga usmeriti v pravec za izobrazbo nacionalnih borcev in voditeljev, ker narod brez sposobnih in nacbraženih voditeljev nazaduje in propada. Izven šolstva je polagati največjo pazljivost na mladino, ki je kaj rada dovzetna slabim vplivom. Dovajati 'jih je v strogo nacijonalne strokovne organizacije, kjer naj imajo poleg zdrave telesne vzgoje tudi priliko napredovati duševno in se razviti v dobre in zavedne državljane.
Obrtništvo in obramba države.
Obrambni interes naše države sloni na naši narodni vojski, katero je treba varovati vseh slabih vplivov, zlasti z že prej omenjenimi predpripravami v nacijonalnih organizacijah. Obrambni interes jugoslovenske države je strogo združen z nacijonalnim interesom. Jugoslo venska država sloni na principu miroljubnosti in 'mednarodne pravičnosti. To so merodajni faktorji poudarjali in dokazali že neštetokrat. Jugosio-veni ne zahtevajo niti pedi tuje zemlje in nikakih tujerodnih narodnih manjšin, hočejo pa, da se uresniči popolna združitev vseh Jugoslo venov, tudi onih, ki še danes prebivajo preko mej kompaktno v pokrajinah, katerih zgodovinska preteklost in sedanja kultura, socijalna in gospodarska bitnost dokazuje upravičenost tega neovrženega postulata. Jugoslovenski narod je trdno uverjen in prepričan, da bo ta postulat prej ko slej uresničen in to na podlagi mednarodne pravičnosti in miroljubnosti.
Jugoslovenska ideja in obrtnik.
Orisal sem na kratko bistven značaj jugoslovenskega naroda in države. V tej državi vidimo vse predpogoje zadovoljitve stanov in uspešne kon-
kurence na mednarodnem gospodarskem polju.
Obrtništvo, ki je zelo važen faktor v državi, vidi v jugoslovenstvu svojf bodočnost in se zaveda svojih dolžnosti napram narodu in državi. Ono hoče dati obema na razpolago vse svoje ustvarjajoče sile, pričakuje pa tudi, da bo upoštevano po principu enakosti in pravičnosti.
Država izdaja zakone in ti zaupni morajo biti taki, da bodo varovali nacionalni značaj obrtništva na eni strani, na drugi pa zaščitili obrtništvo gospodarsko in ga usposobili v pravcu največje možnosti razvoja in napredka.
Zaščita in strokovni podvig domače obrtnosti.
Velike važnosti za vse narodno gospodarstvo je carinska politika, ki mora zaščititi domačo obrt napram močni inozemski industriji, vendar je gledati na ,to, da se omogoči ugodnostni uvoz onih sirovin, katere nam v državi primanjkujejo. Previsoke carine podražijo izdelke in kmetsko ljudstvo, ki tudi ne živi v izobilju, je slab odjemalec, kar povzroča gospodarske krize. V prvi vrsti je igledati, da se ustvarijo doma vsi predpogoji za pridobivanje sirovin.
Domačo obrt je vsestransko pospeševati tako od strani države in njenih ustanov kakor od privatne inicijative. Oddaja državnih del inozemskim tvrdkam naj bi bila v največji meri onemogočena. V tem smislu bi morala imeti obrtna zakonodaja izrecne in stroge določbe. Veliko pažmjo je polagati na usposobitev domače obrti in treba je pripomoči talentiranim obrtnikom in pomočnikom, da se strokovno izpopolnijo v inozemstvu. Pospeševalni uradi in zavodi morajo biti v te svrhe primerno finančno dotirani.
Strokovna šolska izobrazba.
Kakor že omenjeno, je polagati največjo važnost na obrtni naraščaj. Obrtna zakonodaja bi morala vsebovati izrecne določbe glede naraščaja. Obrtno šolstvo je še slabo. Razun par obrtnih srednjih šol in dobrih obrtno-nadaljevalnih šol postojijo po podeželju obrtnonadaljevalne šole, ki ne odgovarjajo svojemu namenu. Kaj pomaga, da izide iz dobrih obrtnonada-Jjevalnih šol nekaj še precej uporabljivih naraščajnikov, ko pa prihaja masa naraščaja iz šol, ki ne nudijo vajencu onega, kar mn je za poznejše življenje potrebno. Obrtna zakonodaja bi morala v tem oziru izdati za vse obrtnonadaljevalne šole enotne predpise in enotne učne načrte, kakor tudi enotne učne pripomočke. Vzdrževanje obrtno-nadaljevalnih šol ima biti stvar države,^ kateri bodo naraščajniki pozneje služili s svojim znanjem in pridnostjo.
Izven šolske izobrazbe naj se nudijo naraščaju prilike, da se strokovno spopolni in usposobi tudi družabno za poznejše življenje. To delo naj prevzame privatna inicijativa s podporo od strani države in banovine. Bližje vezi med našimi intelektualci in našim srednjim in delavskim stanom bi za-mogle nmogo koristiti v prid konsolidaciji miselnosti.
Obrtništvo in javna bremena.
Obrtništvo upošteva upravičenost delavstva, da je socijalno zavarovano in to v vseh panogah socijalnega zavarovanja, vendar ne sme iti to zavarovanje oziroma dajatve za tega od strani obrtništva na rovaš prekomerne že sedaj težke obremenitve gospodarskih slojev.
Bodoča davčna zakonodaja mora upoštevati upravičene želje obrtništva in gospodarskih slojev, ki se nahaja v zelo perečem in težkem stanju. Zaščititi je treba zlasti malega obrtnika in v bodočem novem zakonu uvesti eksistenčni minimum in zaščitne klavzule. Gospodarsko močno obrtništvo je za državo neusahljiv Vir dohodkov, a treba mu je dati prilike, da si zadostno opomore in okrepi.
Obrtniška kreditna politika.
Obrtništva si brez zadostnega in cenenega kredita ne moremo predstavljati. Skrbeti je, da se bo ta kredit nudil vsem obrtnikom, ki ga potrebujejo za s veje obratovanje. Imamo v Beogradu Zanatsko banko, katere filijala se je nedavno v Ljubljani ustanovila. Ta filijala mora biti do voljno dotirana. obresti pa je znižati vsaj na ono mero. kakor jo imajo domače hranilnice in posojilnice. V tem pogledu je treba zjednačiti obrtniške kredite s kmetskimi krediti agrarne banke, ker nikakor ne moremo pojmovati, da stane denar pri Zanatski banki 10%, pri agrarni pa izdatno manj. Filijalka Zanatske banke v Ljubljani ima veliko nalogo, ustanavljati na podeželju Zanatske kreditne zadruge v svrho hitrega in elastičnega poslovanja.
Važno vprašanje iz obrtne zakonodaje.
Za bodoči razvoj jugoslovenskega obrtništva je silno važno vprašanje obligatnih mojstrskih izpitov. Brez tega izpita ne sme postati v bodoče nik-do mojster in obrtniški proletariat bo izginili sam od sebe.
Za naraščaj je treba uvesti odvisnost vajenskih izpitov od uspeha v obrtno-nadaljevalnih šolali.
Zavarovanje obrtnika.
Za samostojne obrtnike se naj uvede bolezensko in starostno zavarovanje s posebnim zakonom. To zahteva socijalna pravičnost napram obrtniku, ki je često gospodarsko slabejši od svojega pomočnika.
Naš stanovski tisk.
Važen faktor v pravou podviga strokovne izobrazbe in stanovske zavesti je stanovski tisk. Brez dobrega stanovskega tiska je vsak uspeh na polju organizacij in bodočega dela nemogoč. Vse delo je pomanjkljivo, ako ni v ozadju dobro urejevanega in strokovno usmerjenega stanovskega tiska. Obrtništvo posveča temu vprašanju premalo pažnje in zanimanja in si daje s tem precej slabo izpričevalo. Dolžnost vseh obrtniških organizacij, zlasti pa odborov teh organizacij mora biti, da zainteresujejo vsakega posameznika za stanovska glasila in pridobivajo naročnikov. Stanovsko glasilo naj bo legitimacija zavednemu obrtniku. Kdor zaveden, ta naročnik stanovskega lista.
Pomen obrtniške organizacije.
Vse te najvažnejše postavke pomenijo za obrtnika program države v (kulturnem, socijalnem, gospodarskem in inacijonalnem praven. Obrtništvo se zaveda, da mora tudi s svoje strani vršiti v tem pogledu velika dela, ako hoče, da bodo vsi ti postulati izvršeni.
Obrtništvo, ki ima močne in dobre organizacije, ne sme pustiti, da bi te organizacije razpadle in oslabele, temveč jih mora negovati, poglobiti in razširiti. V obrtniških organizacijah je dana obrtništvu velika možnost, da pokaže svojo neomejeno voljo, da se udejstvuje in si pridobi upoštevanje od strani ostalih stanov v državi, upoštevanje pa tudi od strani države same.
Organizacije so ono torišče, na katerem se goji nacijonalna misel, kulturni podvig in gospodarska strokovna usposobljenost obrtništva in naraščaja. Obrtništvo mora stremeti za teni, da bo postalo povsem enako drugim stanovom, da se usposobi za vsa važna vprašanja jn da bo sposobno zavzemati tudi odgovorna mesta v javnih korporacijah.
Dvigniti morajo organizacije stanovsko zavest obrtništva, ki je cesto na zelo slabih nogah. Z vsemi sredstvi je treba stremeti, da se privzgoji obrtništvu ponos ustvarjajočega človeka in občutek enakovrednosti in upravičenosti do odgovarjajoče eksistence.
Kakor že omenjeno, so torišče obrtniškega gibanja njegove stanovske organizacije, katerih se mora obtrništvo oprijeti z vso ljubeznijo. Te organizacije morajo biti agilne in žive, ako hočejo izvrševati svoje programe. Važne so osrednje stanovske organizacije Zveze obrtnih zadrug in Zveza obrt-niih društev. Nobene zadruge in nobenega društva ne sme biti, ki ne bi bilo članica ene teh Zvez, kajti le v skupnem delti je uspeh mogoč in zajamčen. Največja napaka na polju organizacij je, da ne prispevajo za vzdrževanje svojih centralnih organizacij do-voljnih prispevkov. Kako naj take organizacije živijo in delujejo, ako se vsled finančnih težkoč obsojene na hiranje in počasno umiranje.
■Poživljamo vse obrtništvo, da se oklene svojih organizacij in da jih podpre v delu za napredek in procvit vsega obrtništva.
Naše smernice za bodoče delo.
Predimenovane točke naj bodo smernice za bodoče delo v obrtniških organizacijah in ako bo obrtništvo v tem pravcu delovalo, si bo pridobilo popolno pravico do vseh svojih postulatov in teženj, ki jih pričakuje od države. Država in obrtništvo sta tesno spojena in država bo gotovo storila svojo polno dolžnost, ako bo videla, da ima ob strani zavedno, nacijonalno, kulturno in strokovno izobraženo obrtništvo.
iV okviru naše Jugoslavije je dana možnost za gospodarski procvit naroda, za medsebojno ljubezen vseh stanov in mirno uživanje sadov dela, ki je na svetu edina stalna sreča.
Živela Jugoslavija, živelo zavedno obrtništvo in njegove organizacije.
Vajenec in delavnica. %
V vrsti predavanj, ki jih prireja Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vsak ponedeljek za vajence, je prošli pone* deljek izpregovoril številnemu obrt* nemu naraščaju v Mestnem domu tudi predsednik Zveze obrtnih zadrug in elan Zbornice TOI g. Josip Rebek mnogo lepih in poučnih besed. Preda* vanje, ki bi se radi svoje praktične in vzgojne vsebine moralo ponoviti po* vsod, kjer je več našega naraščaja, je vidno učinkovalo na navzočo mladino in uverjeni smo, da bo ta pot vzgoje našega naraščaja rodila še lepe sado* ve. Predavateljeva izvajanja povze* mamo v sledečem.
Vsak vstopi v delavnico z name* nom, da se izpopolni v ročnega, spret* nega in sposobnega rokodelca. V de* lavnici vajenci pridobe ročno usposob* ljenost, predavanja naj pa pokažejo svet in njegov napredek. Pri tem spo* znavanju so pa tudi mojstri vedno učenci, saj tudi stari pregovor pravi: Mojster je, ki zna in ve, pomočnik, ki že nekaj ve, vajenec pa vsak do sod* nega dne. Vsi smo torej vajenci in tu* di dober mojster se mora učiti vse življenje. Na to naj vajenec pomisli, kadar se mu milo stori, ko mora po*
Resolucija.
(Enake resolucije so bile sprejete tudi na drugih zborih obrtnega. dne.)
Obrtništvo, zbrano na zborovanju v Mariboru ob priliki praznovanja Obrtniškega dneva, dne 19. marca 1931, ugotavlja sledeče:
1. da hoče in je pripravljeno sodelovati in pomagati pri urejevanju kraljevine Jugoslavije po smernicah Ni. Veličanstva kralja in kraljeve vlade v močno, nacijonalno, kul turno, socijal-no in gospodarsko državo.
2. da se zaveda, da so obrtništvu ne-obhodno potrebne močne in živahne stanovske organizacije, katerih se hoče okleniti z vsem srcem 'in 'ljubeznijo. Dvigniti hoče svoje organizacije v kulturna in strokovno sposobna središča celokupnega -obrtništva.
3. da se zaveda svoje velike dolžnosti oapram obrtnemu naraščaju, katerega mora voditi po potih, ki naj ga usposobijo za koristnega člana človeške družbe in nacijonalno prežetega •državljana kraljevine Jugoslavije.
4. da ima popolno zaupanje v kraljevo vlado, da bo upoštevala obrtniške težnje po pravični ureditvi davčne razdelitve, zaščitnega carinskega zakona, zakona o socijalnem zavarovanju obrtništva in obrtnega šolstva.
5. da je dolžno podpirati in pospeševati z vsemi sredstvi svoj stanovski in 'Strokovni tisk in poziva vse tovariše, da se temu delu priključijo.
6. da priznavajo veliko važnost centralnih organizacij, katere smatrajo za vodnice v velikem obrtniškem pokretu.
7. da odklanjajo v svojih organizacijah vsakonšno cepljenje in želijo odkrito skupnega dela z vsemi voditelji obrtništva.
S. da pozdravljajo ustanovitev podružnice Zanatske banke v Ljubljani in želijo, da ta podružnica z vsemi silami pospeši ustanovitev zanatskih kreditnih zadrug, kjer so potrebne.
9. da se zavedajo velike važnosti obrtnega stanu v državi in hočejo to zavest razširiti med vse obrtništvo.
Gladitni kamen.
Za vzdrževanje ostrine raznih rezil nam služi gladilni kamen. Uporaba teh sega v stari vek, kar pričajo najdbe v Pompejih in okolici. Najsta* rejši je levantinski ali turški kameri; ki se še danes pridobiva v Mali Aziji in je poznan že ca 2000 let.
Pri gladilnem kamnu je najvažnejša brusilna moč kamna. Ta je odvisna od velikosti in trdosti posameznih kri* stalov, iz katerih kamen sestoji. Z ozirom na to dejstvo razločujemo mehke in trde kamne.
V splošnem imamo naravne in umetne gladilne kamne. Naravne kamne imenujemo po kamnolomih, iz katerih se dobivajo. Tako n. pr. saški kamen, belgijski, levantinski, vvashita, arkansas ali misisipski kamen. Umet*
magati pomočniku pri najpriprostej* šem delu, saj se tudi v 1. razredu osnovne šole učenček mora učiti stva* ri, ki jih morda zna že od doma. Tudi delavnica je le strokovna šola z učite* ljem*mojstrom, vendar je pa na žalost dosti še tudi takih mojstrov, ki se te* ga svojega vzvišenega poklica ne za* veda jo. Mojstri so kovači vajenčeve usode, zato ga vajenci morajo tudi spoštovati kakor šolarji svojega učite* lja. Neotesanost je, če se vajenec smatra za enakovredega svojemu moj* stru in ga po domače ogovarja »Sliši* tc, mojster . . .«, mojstri naj pa svoje vajence vzgajajo, da bodo vredni ime* na »gospod mojster«.
Vajenec, ki se je v šoli slabo in ne* rad učil, tudi v delavnici ne bo napre* doval, saj je osnovna šola predpogoj uspeha v delavnici. Imejte spoštova* nje in ljubezen do svojega poklica in glejte, da izpopolnite tudi svojo izobraz* bo, predvsem pa glejte, da lepo pišete in gladko berete, res je namreč, da skoraj vsi grdo pišete. Spominjam se, kako je bilo v vojni. Mlad fant sem bil in starci so prihajali k meni, naj jim čitam in pišem pisma. Namesto, da bi se bili zabavali, so stari moža* karji z veseljem pristali, da so se učili pisati in čitati. In kako pridno so se učili, saj je na starost najhujši obču*
ni kamni sO zmes smirkovih ali kar* borundovih zrn z vezilno primesjo, ki je prešana in oblikovana v razne veli* kosti in oblike in se nudi pod imeni: »Rubinit«, »Rapid« in »Misarka«. Pri nabavi kamna se odločimo za narav* ni kamen in pri tem zopet za trši raje, kakor za mehkejšega.
Vsi prej omenjeni kamni se dobijo v več stopnjah trdosti, posamezne vr= Site se razlikujejo med seboj tudi po barvi.
Saški kamen se dobi v treh stop* njah trdosti. Je rumenkaste barve in najboljša vrsta se dobiva iz kamno* loma v okolici Sonnenberga. Tržna oblika teh kamnov je različna, nedo* ločena.
Belgijski, tudi francoski kamen ime* novan, je ostrega zrna, trdi kamen je zelenkaste, mehki sive barve. Oblika je različna, kakor pri saškem kamnu.
Levantinski ali turški kamen je temnosive do črne barve, dostikrat progast. Kamni svetle barve so pri* kladni za ostrenje raznega orodja za lesno stroko. Črni kamen je trd in služi za ostrenje graverskega orodja. Tržna oblika teh kamnov so enako* merno brušeni prizmatični kosi.
Washita kamen se dobi v raznih stopnjah trdosti, ki se med seboj lo* čijo tudi po barvi. Tako je beli ka* men najboljši in tudi najtrši; označen »White*Washita«. Temu sledi sivi, srednjetrdi in mehki rdečkasti ka* men, imenovan »Red Washita«. Wa* shita kamni se odlikujejo z neobičaj* no ostrino zrna. Tržna oblika so pri* zmatični kosi.
Arkansas in misisipi kamen je bol in se nudi v dveh stopnjah trdosti. Slovi kot najboljši in najtrši naravni kamen. Z ozirom na različne potrebe se dobijo ti kamini prirezani in raz* lično oblikovani. Tako tri in četvero* stranične prizme, cilindri in stožci, poleg tega tudi v surovih kosih (lom* Ijen kamen).
Brusilna sila teh kamnov je odvis* na od pravilnega prepariranja kam* nov in od uporabe primerne maže. Nikdar ne moremo pravilno presoditi njegovo ostrino zrna na ta način, ko skušamo na kamnu, omočenem z vo* do, kar v trgovini ogladiti ostrino no* ža. V tem slučaju, nas bode momen* talno drsenje noža preko najboljšega kamna varalo tako, da se največkrat odločimo za najslabšo vrsto kamna, ker- ta dozdevno najbolj prime. Šele pri poznejši uporabi pridemo do pre* pričanja, da je tak kamen mehek in da ne napravi zadovoljive ostrine.
Brusilna sila kamna se mora vzbudi* ti. To se doseže, ako se novi kamen vloži za 2—3 dni v petrolej. Šele se* daj pride prava ostrina zrna v velja* vo. Važno je nadalje, s čim se kamen maže pri uporabi. Najprimernejša maža je zmes enakih delov petroleja in repnega olja. Samo petrolej ne da Nadaljevanje na 3. strani.
tek spoznanje, da smo zaostail v iz* obrazbi . . .
Ponovno sem že omenil, da je pod* laga vse strokovne izobrazbe šolska izobrazba, kjer se deček nauči račun* stva, pisanja in čitanja, posebno pa tudi risanja, ki ga zahteva vsaka obrt* na stropa za napredek. Če je deček šolsko izobražen, se lahko posveti vsaki stroki in vsaki spretnosti. Kro* jaški vajenec ima v pričetku samo ma* lenkostna dela, vendar pa že tedaj vi* di, da vse delo pomočnikom pripravi mojster. Vajenec vidi, da mojster riše in potem šele reže. Pri mizarju vidi vajenec, kako dobi pomočnik od moj* stra razne načrte in detajlne risbe. Vajenec vse to vidi, vendar pa navad* no ne sledi delu. Ako mu proti kraju vajenske dobe mojster da priprost načrt v izdelavo, tak vajenec le debe* lo gleda.
Glavni pogoj vsega dela hi vsega znanja obrtnika je delo po risbah in načrtih. Danes imamo že lepo število kvalificiranega delavstva, ki mu lahko izročimo najkompliciranejše načrte in vendar bodo dela točno izgotovljena. Zavedajte se pri svojem učenju ved* no važnosti dela po načrtih, saj je de* lo po njih tako lahko kakor muzika po notah. Ne samo stavbnik, arhitekt, mizar, ključavničar in drugi, temveč
Huj je novega ?
Borze: Tuje valute so veljale prošli teden v dinarjih povprečno:	Berlin
(nemška marka) '13.56, Budimpešta (madžarski pengo) 9.92, Dunaj (avstrijski šiling) 8. - London (angleški funt) 277. Curih (švicarski frank) 10.96, Pariz ^francoski frank) 2.22, Newyork (dolar) 56.82, Praga (čelioslovaška krona) 1.69, Trst dira) 2.98.
Avstrijsko - nemško carinsko unijo ustvarja posebna pogodba, ki jo je sklenila prejšnji teden Nemčija z Avstrijo in ki predvideva, da se medsebojno ne bodo več pobirale carine od uvoza in izvoza; ta pogodba je seveda zadela na lvud odpor pri Veliki in Mali antanti, ki vidita v tej pogodbi korak k politični združitvi obeh nemških držav z Veliko Nemčijo.
Zadružništvo v Jugoslaviji izkazuje po statistiki Zglavnega zadružnega sa-veza za leto 1930. 604.640 zadružnikov, organiziranih v 6294 zadrugah, ki so včlanjene v 34 zadružnih zvezah in H podzvezah; kreditnih zadrug je 3974, nabavtjalnih 1107.
Podpredsednik vlade dr. Srskie se je mudil prošli teden v Ljubljani, kjer je imel v banski palači konferenco z uglednimi osebnostmi ob navzočnosti ministra inž. Semeca in bana dr. Draga Marušiča.
Novi obrtni zakon, katerega načrt je iže izdelan, pride baje že v najkrajšem času pred vrhovni zakonodajni svet.
Tarifa skupnega davka na poslovni promet je objavljena v Službenih No-vinah ter jo bomo v izvlečku, kolikor se nanaša na obrtnike, objavili v našem listu, pripominjamo pa že sedaj, da mnoge stroke tega davka ne bodo plačale, n. ipr. krojači, čevljarji, mizarji, ker se bo pobiral že od sirovine.
Ljubljanski proračun, ki je bil sprejet v zadnji seji občinskega sveta, izkazuje na izdatkih 50,590.868 Din, na dohodkih pa 49,494.199 Din.
Obrtniško filmsko predavanje o avtogenem varenju, ki ga je priredil pro-šlo nedeljo \Zavod P. O. Zbornice za TOI v Ljubljani, je uspelo izredno lepo in so kovinarski obrtniki in naraščaj napolnili Kino Dvor do zadnjega kotička.
Cene železu v Išibicah, betonsko, tračno in fasonsko, so naše železarne zopet znižale, da se na ta način prepreči uvoz tujega železa.
Čekovna zakonodaja se namerava izenačiti za vse evropsike države ter je tozadevno konvencijo podpisalo že 26 držav.
Glede preferenčnih carin napram naši državi namerava Cehoslovaška izpremeniti svoje dosedanje odklonilno stališče, ker je carinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo pokapala, da Ce-hoslovaški ni potrebno samo politično prijateljstvo Male antante, temveč da neobhodno potrebuje tudi gospodarsko prijateljstvo in zvezo z Jugoslavijo in Romunijo.
Ali ste že poravnali naročnino?
tudi šivilja, brivec in dimnikar delajo danes po načrtih. Čemu brivec? Mod* ne liste mora imeti in po njih obliko* vati frizure, dimnikar zopet mora iz načrtov spoznati izpeljavo dimnikov po stavbah, sploh le delavec, ki mu načrti ne delajo nikakršnih težav, je kvalificiran in sposoben za napredek. V naši državi živi mnogo kvalificira* nih delavcev*tujcev, ki so v resnici še nenadomestljivi, a naša želja je, da se izpopolni naš človek in da naš de* nar preživlja našega obrtnika.
Moderni stroji so pomočniki, ki o njih navadno mislimo, da odjedajo delavcu kruh. Stroji so pa živa bitja, ki brez njih ni napredka. Niso za de* koračijo v delavnicah, temveč za iz* gotovitev čim popolejših izdelkov. Zato naj sc vajenec uči izkoriščati stroj za kvalitativno in kvantitativno najpopolnejše delo, da bo premagal konkurenco. Izkoristiti ga pa mora tudi na vseh straneh. Saj vrtalni stroj, ki stoji že skoraj v vsaki ključavničar* ski delavnei, ni samo za vrtanje, tem* več tudi za skobljanje in struženje, ši= valni stroj ne samo za preprosto šiva* nje, temveč tudi za umetno vezenje itd. Moderna tehnika človeku nudi popolno jakost in silo, a vse te lastno* sti strojev niso nič brez duševne sile človeka.
tako čiste- ostrine; sušilno olje ('lane« no, makovo in orehovo) se ne sme uporabljati, ker zapolni luknjice kam* na in napravi njegovo površino glad« ko. Arkansas« in misisipiskamen je najboljši, ako je stalno v petroleju.
Kakor povsod, tako se tudi pri gla« dilnem kamnu uveljavlja pregovor: »Kar je poceni, je drago!« Resničnost tega pregovora potrjuje praksa sama, ki nam nudi najboljši dokaz, da se ne more primerjati ostrina orodja, na« pravljena na škrilju, ostrini, dani n. pr. na levantinskem kamnu.
OB V ••	*
Cecaji m predavanja.
Ljudska univerza za obrtniške vajence
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 30. marca 1931 ob V 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg XIV/M. (vajensko predavanje. 'Predava gosp. profesor Janko Mlakar 0 itemi: »INaše planine« s skioptionimi 'slikami. — (Vistopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
Šoštanj. Na prizadevanje zadruge lesnih, kovinarskih in sorodnih strok v Šoštanju po načelniku g. Ivan Nova« ku, je Zavod za pospeševanje obrta zbornice TOI priredil tečaj za luženje lesa dne 7. in 8. marca. Tečaja se je udeležilo 23 mizarjev. Otvoritvi je pri« sostvoval zadružni komisar g. Založ« tik iz Maribora. Zbornico pa je zasto« Pal domačin g. Volk. Po kratkem po« zdravu načelnika zadruge, je zbornic« ui zastopnik pozdravil navzoče in strokovnega učitelja g. Delaka iz Ljubljane, nakar je v daljšem, lepem izvajanju o potrebi izobrazbe govoril g- Založnik. Nato pa je sledil pouk g. profesorja. Tečaj je lepo uspel v sploš« no zadovoljnost posetnikov, za kar gre zahvala Zbornici TOI.
3% organizacij.
OBČNE ZBORE IMAJO TE-LE ZADRUGE:
Dne 29. marca: Zadruga kovinskih ob rto v v 'Ljubljani ob pol 10. uri dop. v posvetovalnici Zbornice za TOL
iDne 28. marca: Zadruge kamnoseških mojstrov v Ljubljani ob 3. uri popoldne v gostilni g. Sedeja v Kolodvorski ulici št. 28.
Dne 12. aprila: Kolektivne zadruge ' obrtnikov v Radečah ob pol lfl. uri dopoldne v Sokolski dvorani v Radečah.
Nove članice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani:
Tekom letošnjega leta so na novo
pristopile kot članice k zvezi poleg ze ■ukazanih zadrug:
Druga naloga vajenca je spoznava« nje racionalizacije dela. Racijonaliza« cija pomeni, da s pravilno razdelje« nim delom in s pravilno uporabo ma« terijala dosežemo največji učinek. Pravilno torej ni, če kleparski pomoč« nik sedi na strehi in kadi cigareto,^va« jenec se pa vozi spodaj na kolesu, češ, saj mostra ni zraven in tudi nima ško« de, ker stranka plača. To pa ni res, ker s takim postopanjem bo vaš moj« ster izgubil delo, propadel in tudi vi boste imeli škodo. Nikdo vaših sil ne zlorablja, vendar pa vsakdo zahteva od delavca, da za delo odmerjeni čas izpolni s pravim delom. Tudi pri nas se počasi uvaja racijonalizacija in stremi za tem, da se vsako delo naglo, lepo in dobro izgotovi.
Večkrat čujete pritožbe, češ, čemu naj delam, če sem tako slabo plačan, da niti pošteno živeti ne morem. Pri taki pritožbi si oglejte moža in pomis« lite, če naj mojster plačuje lenobo in slabo delo. Zakaj dobrega delavca vsak mojster tudi rad in lahko dobro plača. Konkurenca je sicer huda, ven« dar pa vsaka konkurenca pomeni zdrav napredek in razvoj ter izpopolnitev kvalifikacije delavstva.
Pri racionalizaciji naj vajenec pazi tudi na blago, namreč na les, sukno, zelezo in sploh na tvarino, ki jo pre«
Zadruga čevljarjev v Radovljici. Zadruga zidarskih mojstrov m stu-denčarjev v Ljubljani in Zadruga sedlarjev, j er men ar je v in bičarjev v Ljubljani, še Krojaška obrtna zadruga v Brežicah (na občnem zboru dne 15. marca t. 1.) in Zadruga stavbnih obrtov št. III v Kamniku (na občnem zboru dne 19. marca t. 1.).
Zadruge, ki še niste včlanjene pri zvezi, posnemajte!
Šoštanj. Obrtniški praznik se je pri nas lepo in dostojno obhajal. Ob 9. uri se je vršila v nabito.polni mestni cerkvi od obrtnikov naročena sv. ma« ša z lepim cerkvenim govorom o obrt« ništvu in sv. Jožefu. Po dohodu obeh vlakov ob 10. uri se je zbralo v dvo« rani hotela Kunst nad 130 obrtnikov iz Velenja, Šmartnega, iz mesta Šo« štanj in okolice. Ker obljubljenega re« ferenta ni bilo (vzroki nam niso zna« ni) je domačin g. Volk pozdravil na« vzoče in podal svoj referat. Razvila se je lepa in stvarna debata o vseh perečih vprašanjih. Posebno pa je nad vse lepo in stvarno govoril tovariš Klančnik iz Šmartnega o kuluku. Spre« jela se je resolucija o vseh teh pere« čih vprašanjih. Izvajanja tovarišev Novaka, Tajnška in drugih so bila vseskozi stvarna in so žela mnogo odobravanja.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani
je imela dne 8. marca 1931 svoj redni občni izbor, ki se ga je udeležilo 41 članov. Zbornico za TOI je zastopal zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar. Načelnik g. Milko Krapež je podal po otvoritvi in pozdravnem .govoru obširno poročilo o delovanju zadruge ter o vseh važnejših akcijah in ukrepih, ter navedel važnejše vloge, spomenice, resolucije itd. ter deputa-cije in intervencije, k-i jih je podvzela, ozir. odposlala 'zadruga v preteklem letu. — Zadružni tajnik pa je podal podrobno in izčrpno tajniško poročilo o zadružni statistiki ter o notranjem poslovanju izveze. Obe poročili je vzelo članstvo z odobravanjem ma znanje. — O. dr. Pretnar je pozdravil zborovalce ter v daljšem govoru orisal današnje neugodno stanje obrtništva v splošnem. Obravnaval je različna važna gospodarska vprašanja, ki se tičejo posameznih obrtnih strok kakor tudi obrtništva v splošnem. Poudarjal je važnost primerne naohrazbe vajenskega naraščaja in dobrih strokovnih šol. — Blagajniško poročilo, ki izkazuje 756,— Din preo.stanka, se je vzelo na ■znanje brez debate. — (Proračun za leto 1931, ki izkazuje 13.660.— Din dohodkov in 13.900.— Din izdatkov, je bil soglasno sprejet. Članska doklada ostane tudi za leto 1931 za člana po Dim 12.— mesečno. V tej dokladi je upoštevana tudi .naročnina za »Obrtni Vestnik«, ki ga dobiva vsak član na račun zadruge. Mesečni prispevek po
delujemo. Racijonalizacija zahteva ekonomično uporabo tvarin, to je ma« lo odpadkov, ki so še vedno kolikor toliko uporabljivi. Pri nas je les naj« večji vir dohodkov. Vendar so pa na« še; žage tako primitivne in starover« ske, da vrednost žaganja, trska in dru« gih odpadkov gre v ogromne milijone, ki bi si jih lahko prihranili, če bi našo lesno industrijo najmodernejše izpo« polnili. Na odpadke mora paziti vsak in že učenka pri šivilji mora znati ce« niti njih vrednost.
Vajenčeva naloga je tudi snaženje strojev. Poglejte lokomotivo ali stroje v elektrarni in velikih tovarnah. Vsi se svetijo. Snaga je prvi pogoj obra« tovanja, saj stroj zahteva prav tako postrežbo, kakor žival. Vajenec pri snaženju stroja vidi njegovo sestavo, obrabo in je prav za prav njegov oskrbnik, zato stroj negujte z ljubez« nijo, kakor dobrega konjiča.
Stari mojstri so dejali: Dobrega po« močnika spoznaš po tem, da najprej pogleda orodje, potem se šele loti de« la. Torej pazite vedno na orodje. In če ni kaj prav, takoj opozorite moj« stra. Tako bo mojster spoznal vašo sposobnost in voljo do dela. Saj s sla« bim orodjem lepo delo ni mogoče.
Vajenec vzdržuje v delavnici tudi red. Ni hlapec, niti pometač, vendar
5,— Din za zadružni (podporni fond se v letu 1931 ne bo pobiral. — V zadevi vprašanja 'ločenih ali -skupnih gospodarskih zbornic se je soglasno sklenilo, da glasuje zadruga za sistem skupnih zbornic z avtonomijo odsekov. — Predlog, da bi se vršili zadružni občni zbori v bodoče v delavnikih, je bil z večino glasov odklonjen. — Sprejet je 'bil predlog, da skliče zadruga v času Ljubljanskega velesejma prijateljski sestanek svojih članov. — Sklenilo se je nadalje, da pobita zadruga na prošnjo Šolskega odbora obrtno-nadalje-valnih šol v Ljubljani prostovoljne prispevke za gradnjo move obrtno-nada-Ijevalne šole. — Vprašanje potrebe za sestavo in izdajo slovenskih imen za urarske potrebščine in sestavne dele raznih ur, delavnega orodja itd., ki jih rabimo še vedno v	nemščini,	se	je	odstopilo -zadružnemu	-odboru,	da	o	tem
odloča. — Istotako	zahteva,	-da	se	obveznost hrambe predmetov,	ki	se	iz-
roči v popravilo in jih stranke ne pridejo, več iskat ali pa jih zahtevajo po preteku več ‘let nazaj, določi za krajšo dobo, n. pr. -dobo treh let. Tozadevno vlogo je pa zadruga napravila že v letu 1929 na ministrstvo pravde, vendar izgleda, da ni dosti upanja, da -bi uspela. — Razmotr-ivalo se je vprašanje glede prodaje ur po raznih trgovcih, konzumnih društvih itd. — G. načelnik je poročal o vajenskem pokretu, t. j. o poučnih predavanjih, sestankih itd., ki jih prireja Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in priporoča Članom, da to vzgojno delo vsestransko podpirajo. — Sledile so še razne druge debate in strokovna vprašanja, nakar se je g. načelnik udeležencem zahvalil za obisk, jih spodbudil k složnosti in solidarnosti v organizaciji in v zadružnem delovanju ter zaključil lepo uspelo zborovanje ob 5. uri popoldne.
Občni zbor Zadruge mizarjev v Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 22. marca 1931. Od 51 zadružnih članov se je udeležilo zborovanja 30 članov. Zvezo obrtnih zadrug je zastopal zvezin tajnik g. Kramaršič. Zadružni načelnik g. Lojk je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče zborovalce ter podal načelstveno in tajniško poročilo, ki so ga vzeli zborovalci na znanje. — Zvezin tajnik g. [Kramaršič je podal obširno poročilo o pomenu in delovanju obrtniških organizacij, zlasti Zveze obrtnih zadrug, o pomenu zadružnih občnih zborov, o današnji splošni gospodarski krizi, ki jo v največji meri čuti obrtništvo in glavne želje in zahteve obrtništva, da bi se vsaj deloma olajšal njihov težki položaj. Poudarjal je potrebo po močni in skupni obrtniški organizaciji, ki bi lahko dosegla veliko uspehov. Zal pa naš obrtnik še ne zna ceniti organizacije v tisti meri. kakor jo cenijo drugi sloji. (Odobravanje.) — G. načelnik Lojk je podal blagajniško poročilo, ki se je vzelo na znanje, odboru pa se je izrekel soglasno absolutorij. Sprejet je bil proračun za leto 1931, v katerem ostane zadružna doklada, kakor v letu 1930.   Iznesla se je želja, da hi sc v »Obrtnem Vestniku« oglašale različne zadružne zadeve, sklepi, poročila in obvestila,
naj se pa zaveda važne naloge, da je vsako orodje na svojem mestu in se pri iskanju ne izgublja čas.
Pomembno vprašanje je tudi vajen« cev odnos napram pomočniku, ki je na žalost navadno ožji, kakor razmer« je med vajencem in mojstrom. Ne odrekam pravice in še celo poudarjam, da je prav, če ste prijatelji s pomoč« niki. A v prvi vrsti bodite prijatelji mojstra. Nikdar ne delajte za njego« vim hrbtom proti njemu in nikdar ne bodite hinavski ali neodkritosrčni, saj vaš poklic mora biti neomadeževan, da lahko vsakemu z mirno vestjo po« gledate v oči. Bodite prijatelji med se« boj, a ne verujte vsakemu, ki vam obeta, da si z nepokorščino dosežete nebesa. Ne zaupajte zapeljivcem in -iz« koriščevalcom mladih duš in zaupajte mojstru, saj vendar tudi vi želite po« stati mojstri. Prva je zvestoba gospo« darju. Če ta trpi škodo, trpi še večjo delavec. Zato naj vlada med nami spoštovanje, zvestoba in ljubezen, bo« dimo dobri prijatelji, vedno pošteni in odkritosrčni in vsem se bo dobro godilo.
Marsikak vajenec ima že malo pla« čo in dobi kako nagrado. Zapomnite si, da ta denar ni vaš zaslužek in ved« no mislite, da ga dobite le zato, da se učite šteditr. Ne zapravljajte, temveč
ker so vsi elani naročeni na ta list. — V zadružni odbor sta bila določena še gg. Praprotnik in Lancoš. — G. Ferda Primožiča je zadružni zbor soglasno izvolil za častnega člana z ozirom na njegovo zaslužno in požrtvovalno delovanje pri zadrugi. — Za člane, ki se občnega zbora brez oprostitve niso udeležili, se je določila denarna globa po Din 200— Zelo obširna in zanimiva je bila debata o šušmarstvu v mizarski stroki ter o zaposlenju prekomernega števila vajencev v tovarniških podjetjili in drugih privatnih zavodih ter izdelovanje in razpečavanje mizarskih izdelkov v teh zavodih. V tem vprašanju bo zadruga v bodoče najstrožje in brezobzirno postopala. — Za ustanovitev »Produktivne zadruge mizarskih mojstrov« se je prijavilo večje število članov in se bodo predpriprave za ustanovitev v najkrajšem času pričele. — Zadruga je dobila zagotovilo Zavoda PO Zbornice TOI, da bo priredil poseben tečaj za luženje, če se bo prijavilo zadostno število članov in pomočnikov. — Zadruga bo priredila razstavo del svojih članov na Ljubljanskem velesejmu. Sledile so še razne druge debate in razgovori o raznih strokovnih in zadružnih zadevah, nakar je načelnik g. Lojk zaključil po triurnem trajanju lepo uspelo zborovanje. — Imeli smo priliko ugotoviti, da se je pričelo v zadrugi živahno zanimanje odbora in članstva za napredek in razvoj mizarske obrti in njenih interesov. — Agilni zadrugi želimo obilo uspehov in lepih sadov.
Občni zbor Zadruge stavbnih obrtov št. III v Kamniku
se je vršil dne 19. marca 1931. Zborovanja se je udeležila ca 70 članov. Zvezo obrtnih zadrug je zastopal zve-z!n tajnik g. Kramaršič, obrtno oblast pa vladni komisar g. C e t m a k. Zborovanje je otvoril zadružni načelnik g. Tomo Mornar, ki je pozdravi! navzoče članstvo in zastopnike ter podal izčrpno poročilo o zadružnem poslovanju v letu 1930, ki je brlo zelo obširno in uspešno. Tajnik g. Albin Justin je podal lepo poročilo o zadružni statistiki in o notranjem poslovanju zadruge. Obe poročili je vzelo članstvo z odobravanjem na znanje. Zvezin tajnik g. Kramaršič je pozdravil zborovalce v imenu Zveze obrtnih zadrug in želel zborovanju najlepše uspehe. V svojem izčrpnem poročilu je poudarjal važen pomen zadružnih občnih zborov. Obrtniško gibanje je postalo v zadnjih letih prav živahno. Temu so dale povod težkoče obrtništva, osobito v današnji gospodarski krizi, 'ki jo občuti ravno najbolj obrtnik. Obrazložil je pomen in namen obrtne zadruge, ki čuva interese svojih članov, skrbi za dober obrtni naraščaj, prireja vajenske preizkušnje, vodi evidenco članov iti pomožnih moči itd. 'Namen in pomen Zveze obrtnih zadrug pa je, da čuva interese celokupnega obrtništva ter da izvojuje v imenu tega njih upravičene želje in zahteve, ki jih posamezna zadruga sama ne more uresničiti. Navajal je glavne težnje in želje ■obrtništva n. pr. glede davčne preglejte, da si nabavite kaj koristnega. Vsak mojster bi bil srečen, če bi videl, da so si vajenci ustanovili čebelico. No in če že te ne, se zavedajte vedno, da je prva vaša dolžnost pomagati svojim staršem. Tudi vi postanete očetje in mojstri, a temelj bodočnosti je vedno zavest, da je kamen do kam« na palača. Ne maramo pohlevnih ov« čic, temveč cele može, — može bese« de, dela in ljubezni, kar je isto kakor lepe bodočnosti.
DNEVNO SVEŽ.E PRAŽENA .......
KAVA
L-PJ-JBL-ZJ A.NI A.
-VODNIKOV TRS ST. S.—
obremenitve, ustanavljanja produktivnih zadrug, znižanja carinskih in tro-šarinskih postavk, prepovedi oddaje del inozemskim tvrdkam, šušmarstva, zaščite 'raznih obrtnih strok, omejitve izdajanja obrtnih 'listov, omejitve števila vajencev, socijalnega zavarovanja obrtnika itd. Izvajal je pomen in potrebo organizacije in složne solidarnosti, ter primerjal druge stanove, ki vedno bolje ceniti moč organizacije, kakor pa obrtnik. — G. načelnik Homar se je g. Kramaršiču za izčrpno in vsestransko izvajanje najlepše zahvalil. Ker zadruga še ni bila včlanjena v zvezi, je bil predlog za pristop k Zvezi obrtnih zadrug soglasno sprejet. -članska doklada je bila določena za leto 1931 p.o 20.— Din letno za člana.
- Zadruga je sklenila prijaviti pri Poštni hranilnici lasten čekovni račun in bo poslala članom položnice za vplačilo članarine. Na okrožnico Zveze obrtnih zadrug se je sklenilo prirediti vajensko predavanje pod okriljem zveze za vse vajence v Kamniku in okolici. — Vladni komisar g. Čermak je poudarjal pomen in potrebo obrtniške organizacije ter izrazil svoje za-
dovoljstvo s tem, da je zadruga pristopila kot članica k Zvezi obrtnih zadrug, pri kateri je včlanjenih že nad tri četrtine naših zadrug.
Centralna organizacija je prepotrebna, da doseže to, kar posamezna zadruga ne more doseči. Obljubi zadrugi in navzočim članom, da jim bo šel vedno na roko ter da bo strogo varoval obrtniške interese, kolikor je v okviru izakona mogoče. — Sledile so še razne debate in razgovori tako o gradnji novega kopališča, o zatiranju šušmarstva, o podelitvi obrtnih listov in dispenznih dovoljenjih, o novem obrtnem zakonu itd., nakar je načelnik g. (Homar zaključil lepo uspelo zborovanje. — Na zborovanju je vladala lepa disciplina, red in mir, kakor je opažati le malokje. Agilnemu in požrtvovalnemu načelniku g. Homarju, odboru in članstvu iskreno čestitamo k lepemu napredku.
fHl3[3l3GI0C3I3[3Gl[3C3C3[3
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
j^aznc.
Urarski pomočnik, že več let prost, dober delavec, išče primernega mesta. Ponudbe na Zadrugo urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev im pasarjev v (Ljubljani.
Prometne olajšave za XI. Ljubljanski velesejem od 30. V. do 8. VI. 1931.
Generalna direkcija državnih železnic je dovolila udeležencem XI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani 50% popust v potniškem prometu za vse vrste in razrede vlakov izvzemši SOL. Olajšava velja za potovanje na velesejem od 26. maja do
8.	junija, za povratek pa od 30. maja do 12. junija. Na podlagi sejmske legitimacije kupi potnik pri odhodu celo vozno karto do Ljubljane, ki mu poltem velja za breplačen povratek, ako dokaže, da je velesejem posetil. Za prevoz razstavnega blaga velja olajšava, predvidena v tarifi 11. del odsek (BJCIII.
Že v S4 arah
kemično snaži, plisira in barva obledela obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši,, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Franc Fujan
krovstvo Ljubljana, Galjevica štev. 9
pri Dolenjskem kolodvoru
Izvršuje vsakovrstna krovska dela in v to stroko spadajoča popravila.
Cene solidne!	Cene	solidne!
| KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
< i
i	dovoljuje	posojila	na	menice	in	kredite	v	tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
PILARNA
TURP1JARN
11
IVAN FIG AR
LJUBLJANA
Gosposvetska c. ~ Vošnjakova ul. 3.
tv bližini restavracije „Novi sveta)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Prj yečjem naročil« primeren popust.
Plačam enostransko tovornine.
Strojno podjetje
R. Wfflitianii
LJUBLJANA Slomškova ul. 3> Telef. 2055
Beneški jaremniki, eirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.
železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvomice.
Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti.
Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom.
Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave.
Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.
Vsakovrstna popravila strojev.
Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
TV0RMICA KCM.M OtlBAtKIAKCntFIRHlU mniJOUUA s DRUŽBA Z.OZ.Lr UBUANA	/	/
ilLORIENT
ERPENTInI
W/''$/!
z
PRODAJALNA
DUNAJSKA C. 14 UUBUANA
POIEOTBGOVIN^^
SCHNEIDER tVERO
PRVOVRSTNI MATERUAl-NIZKE CENEJll
3
-S
•gp
o
L
§
L
a.
s
a
3
‘■M Sffc *
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
in
AGA-
udrnžene jugoslov. tvorniee acetiiena in oksigena d. d.
zadovoljujeta s svojimi prvovrstnimi
proizvodi:
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Sirom vse Jugoslavije na stotine
avtogenskih varilcev
in nudita tisočerim mirno, lepo in solnčnobelo
acetilensko
luč
Izkoriščajte tudi VI te njihove proizvode v svojo korist!
V KOOOO n«pf.vl«* -|
OBRTNA BANIKAV LJUBLJANI
Telefon št. 2508
CENTRALA! IKONC.BESNII TIRG 4
Telefon št. 2508	Račun	pri	poštni	hranilnici	v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan' Lombar. - Zs konzorcij »Obrtnega Vestnika. Ivan Mihelčič. - Tiska Narodna tiskam*. - Predstavnik Fran Jezeršek. - Vsi v Ljubljani.