328
Dopisi.
Iz Gorice 6. okt. —r— Prof. Haberlandt, ravnatelj tukajšnjega poskuševališča svilorejskega, nas zapusti in gre za profesorja na veliko gospodarsko učilišče na Dunaj. Težko da ga bode nadomestil sposoben mož, kajti italijanuhom tukajšnjim kakor nemčurjem vašim ni nič mar za pravi napredek domačega gospodarstva; oni v vsem uganjajo le politiko in najraji ono, ktera gleda čez meje avstrijske! Lepega vspeha za povzdigo slovenskega kmetijstva smo pričakovali, ko se je odprl slovenski oddelek na kmetijski naši šoli, in nismo se motili, kajti vrli gosp. profesor P o vse je s svojim tehtnim in lahko umevnim podukom vnel srca naših kmetov za umno gospodarstvo, za napravo vinorejskih društev, za povzdigo vinstva itd. Al zdajci žalibog! žuga vsemu temu propad, kajti kmetijsko šolo hočejo prenesti v Kormin, to je, na laško mejo, s to preselitvijo pa vzamejo slovenskemu učilišču učence in tako podvežejo žile temu zavodu. Zagovarjajo sicer to preselitev z dru-zimi razlogi; al kdor ni popolnoma gluh in slep, razvidi, da nimajo namere druge, nego to, pokopati slovenski oddelek šole kmetijske. Skušnja bode kazala, ali sem govoril v resnico ali ne.
Iz Zavca 4. okt. x-y. — Ako stara zarotnica: „eden za vsakega — vsi pa za enega" je resnična, morem misli nekterih delničarjev „Nar. tiskarne" razodeti. Te dni bila je kopica gorečih privržencev „Slov. Naroda" v Celji skupaj, ki so eno pa drugo ugibali; jedro vseh debat bilo pa je: „Dr. Costa mora pasti". Ko enega tistega zarotnikov vprašam, sukal se je , kakor da bi bil v zadevah Matičnih neveden Izraelec. „Kaj pa se tolikanj togotite zoper dr. C os to in dr. Bleiweisa?" „Zato — mi odgovori narodovec — zato, ker hočeta, da
bi Matica svojo tiskarnico imela; ako jo pa ona ima, je narodna tiskarnica v zgubi, in naš časopis „Slov. Narod" utegne poginiti, tem več, ako Matica, kakor slišimo, začne svoj list izdajati". „Najboljše bi bilo — pravi dalje — da bi Matica z našo tiskarnico se združila, in ona „Slov. Narod" izdajala, kajti njeni namen mora biti omika ljudstva!" — Na to odidem in si mislim: No! zdaj sem vendar na svoja ušesa na pravem studencu pravo zvedel; tedaj le grda sebičnost vodi take apostole„omike in svobode!" Res za vas brez-verne liberaluhe bilo bi tako že dobro in prav, a Bog se usmili našega slovenskega ljudstva! — Čuvajte toraj pošteni Slovenci, da Matica ne pride v roke brezver-skih janičarov. „Novice", „Danica", „Glas", „Gospo-dar" in drugi potegnite zvitim omikalčarjem šemo z obraza in bodite prepričani, da pošteni narod slovenski stoji za vami!
V Ložu 5. vinotoka. — Napačnih občinskih zadev ne morem več zamolčati. Popred je občinski zastop delil gozd po zemljiščih (gruntih), zdaj pa, ko so farno šolo popravili in jo vzdignili za eno nadstropje, jim pa kar na enkrat v glavo pride, da ti stroški, ki pridejo na našo občino, morajo se razdeliti po hišnih številkah; naj bode vže bajtar, polovičar, gruntar z enim ali z dvema, tremi ali štirimi grunti, vsi morajo enako plačati. To je vendar strašanska krivica! Zmirom smo slišali, da se od berača ne more toliko terjati kakor od bogatina, in da pri cesarskih davkih velja razmera, da ta plača več, kdor več ima Kdo tedaj je županom in njihovim svetovalcem dal pravico, pri občinskih davščinah drugač postopati, kakor tako, da se one razdeli po razmerah direktnih (gruntnih in druzih tacih) davkih?! Taka razmera je pravična, ker zadene vsacega toliko, kolikor more nesti. Ce je nekdaj morebiti bila navada taka, da se je po hišnih številkah razdelil davek za šolo itd., je moglo to le nekdaj veljati, ko so šole in davki bili vse drugačni. Dandanes bila bi stara navada le nova krivica. Zarad tega je šla tudi pritožba do si. deželnega odbora v Ljubljano, podpisana od 52 hišnih gospodarjev. Trdno se zanašamo na pravično rešitev pravične naše pritožbe.
V Motniku 2. okt. (Srčno zahvalo si. Matici) za naši šoli dobrotljivo poslanih 13 knjig različnega obsega za šolsko rabo izrekujem v imenu njenem. Tej očitni zahvali si. Matici slovenski pa dodajam prisrčno zahvalo blagemu gosp. Gr. Križniku, ki si je ljudomilo pri-zadjal, da je zasebna Motniška šola dobila to lepo pri-pomoč.                                 France Sajovic, učitelj.
Iz Starega Trga na Notranjskem 4. okt.   (Čitalnica
naša) obhaja obletnico 13. dne oktobra s tombolo in plesom. Tudi nova volitev odbora bode ta večer. Vljudno se vabijo udje pa tudi  rodoljubni  neudje v to veselico.
Odbor. Iz Ljubljane. — Da se dežela naša ubrani goveje kuge, ki se je iz Bosnije zatrosila v Slavonijo blizo Hrvaške, je c. k. deželna vlada ukazala zapreti mejo proti Hrvaškemu, da ne pride ne hrvaška goveja živina ne drobnica, pa tudi jnič druzega od zaklane te živine v našo deželo.    Tudi  Stajarska in Primorska vlada
i"e na svoji meji to ukazala. Huda kazen zadene tacega, :dor prelomi to prepoved  in prinese  veliko  nesrečo v svojo deželo.
— (Iz seje deželnega odbora 5. oktobra.) Obravnaval se je načrt o zdravstvenem nadzorstvu po občinah na deželi. Ta načrt, ki ima priti v razpravo deželnemu zboru, je izdelal c. k. deželni zdravstveni svet in c. kr. deželna vlada ga je z dodanimi mnenji okrajnih glavarstev poslala dežel, odboru v prevdarek. Dr. Jan. Bleiweis je v obširnem poročilu poročal o tem načrtu; odbor je soglasno sprejel vse njegove predloge, namreč
329
1) da je deželi potrebna bolja skrb za zdravstvene zadeve, 2) da pa ta načrt v nobenem oziru niti ni pripraven niti izpeljaven za deželo našo, in 3) nasvetuje, kako naj se drugač vredi bolje zdravstveno nadzorstvo. — Na odpis c. kr. deželne vlade, da ne pritrdi predlogu deželnega odbora, da bi se zarad pomanjkanja prostora v deželni norišnici dali mirni norci v poseben oddelek posilne delalnice, kjer bi prav v nobeno dotiko ne prišli z deialničarji, se je sklenilo, zastran tega obrniti se na ministerstvo in tudi prihodnjemu deželnemu zboru to stvar predložiti. — Po predlogu c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor sklenil, da se v podporo učitelja nove ljudske šole v Banjiloki postavi v proračun normalnega šolskega zaklada za 1. 1873. znesek 50 gold. — Vloga cestnega odbora Kočevskega za podporo iz deželnega zaklada za nadaljevanje nove konkurenčne ceste iz Kočevja v Črnomelj se bode predložila deželnemu zboru. — Vsled stanovitnega zanemarjanja skladnih cest v Bistriškem okraju na Notranjskem se je sklenilo, da se poda o tem deželni vladi sporočilo, da ona po svojih organih primora ljudi, da slabe ceste popravijo. — Deželnemu zboru se bode predložil načrt deželne postave o uravnavi pravnih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah in načrt postave, kako naj se napravljajo, zdržujejo in obiskujejo javne ljudske šole.
—  {Naznanilo dražbe Sufolskih presičev), ki jo napravi družba kmetijska v Ljubljani, bero gospodarji v današnjem ^Oglasniku".
—    {Veliko zgodovino v malo dnevih) imamo o šolskih zadevah danes povedati svojim bralcem. Videli bodo, da je ministerstvo Auerspergovo jako delavno o tem, da se zgodi, kar zahteva „Tagblatt", ki zdaj na vrhuncu svoje glorije stoji. Izvrstnega prof. Tušek-a, ki gaje deželni odbor predlagal za deželnega šolskega svetovalca, je očrnil za »narodnjaka klerikalca", tedaj - nesposobnega za tako mesto, in vkljub jasni postavi prišel je ravnatelj Mrhal na njegovo mesto. Potem je s srditostjo stekle živine napadal deželnega nadzornika ljudskih šol dr. Jarca tako dolgo, da je bil odstavljen in na njegovo mesto zdaj posajen tisti učitelj Pirker, ki ga „Tagblatt" „eine That" imenuje, kterega pa naši bralci iz delovanja v gemeinderathu in v konstitucijskem društvu tako narobe poznajo, da je mislil vsak, kdor je to novico slišal, da to nikakor ni mogoče. Al dandanes ie vse mogoče: zakaj bi tudi Pirker ne bil nad-zornik ljudskih šol? Njegovo ime je po deželi na takem glasu in tako brez veljave, da v narodnemTin verskem oziru on ne bode nič pokvaril. Kakor slišimo, se je vrli naš Močnik pri tej priči, ko je bil Pirker imenovan, odpovedal okrajnemu šolskemu nadzorstvu, češ, da s Pirker jem ne moreta skupaj orati. Da bi se dalje po ,,Tagbl." „konec storil gospodstvu (dem klag-lichen Getriebe) deželnega šolskega sveta", zopet pride dr. Wretschko kot »realist" na prejšnje mesto v naš šolski deželni vsvet, Holcingerja začasno vendar še suplira gosp. Šolar. Pod Hohenvvarthom sta dva vnanja inšpektorja — Wretschko in Holcinger „Castor in Polux" — bila nam nepotrebna spoznana, Auersperg pa zopet misli, da sta potrebna, čeravno kaj tacega nikjer ni. Tedaj prav kakor v kaleidoskopu: zmirom kaj druzega! Radovedni smo vedeti le to, kaj nazadnje bode iz vsega tega? Učiteljski zbor je unidan temeljito dokazal potrebo, naj pripravniki znanstveno blago v preparandiji kupujejo v tistem jeziku (slovenskem) , v kterem ga otrokom v ljudski šoli prodajajo, in „rajnki" deželni šolski svet je nedavno soglasno sklenil, da prirodopisje, zemljepisje in povest-nica naj se, kakor je že lani sklenjeno in od minister -
tva tudi odobreno  bilo,  učijo  slovenski;  al trojica
Hrovatova (Lesjak, Linhart in Gariboldi) modruje po „Tagblattu", da je to „offener Hohn dem Fort-schritte", in čujte! sklep postavnega deželnega šolskega sveta pade pod klop. „Tagblatt" jubilira: prav vse bode zdaj nemško v preparandiji, razun ubozega keršcanskega nauka! — Deželni zbor ima po takem na p o stavnih^ podlagah toliko gradiva za obravnave, da je veselje. Ce pa bode rogovilil, poslali ga bodo zopet domu, in to bode zopet po „Tagblattovcih" „eine That". Sel bo, al če zopet tak pride, kaj pa potem? Ga bodo pa zopet zapodili. Ce pa zopet pride tak? No! na to motovilo nam ne ostaja drug odgovor nego ta, ministri so od danes do jutri, narodi pa ostanejo.
—  {Črtice o novem šolskem letu,) V 1. razred ljubljanske gimnazije se je sprejelo letos 98 učencev: v slovenski razdelek 56, v nemški 36, — vi. razred realke se jih je sprejelo 134: v slovenski razred 42, v nemški 92. — V novo nemško Kočevsko gimnazijo so zbobnali skupaj — kakor slišimo — 12 učencev. — V 1. razred c. k. v a d niče za učiteljice, ki se je letos v Ljubljani vprvič začela, so dobili — celi dve učenki; vse nek je raje šlo v nunsko šolo.
—   {Za nadzornika ljudskih sol za okraj Radoljski) je po nasvetu deželnega šolskega sveta imenovan gosp. dekan Keše v Begnjah.
—   {Društvo v podporo šolsko „Solau) se iz Idrije preseli v Ljubljano.
—   {Katoliškega društva) dobrodelni oddelek že je začel priprave delati, da zopet letos se bode oblekla in obula množica revnih šolskih otrok; slišimo, da 100.
—  {Mestni zbor) je v poslednji svoji seji sklenil, prihodnjemu deželnemu zboru vložiti prošnjo, naj se mu na poti deželne postave ali 1) dovoli loterijsko posojilo, po kterem sme mesto na posodo vzeti poldrugi milijon goldinarjev, ali 2) če tega ne, da sme priklado za stanovanje poviksati in zraven tega na vse direktne davke naložiti priklado 10 gold. od 100. — Bodisi to ali uno, nov davek je pred durmi. Tudi je sklenil pomnožiti mestno policijo na 21 mož s plačo po 360 do 400 gold. in nastaviti jej komandanta s 600 gold. letne plače. Vsa policija dobi uniformo s sabljo.
—   (Gosp. Alesovec) je 6. dan t. m. zavoljo „Bren-celjnovega" članka o Rusterjevem psu šel pokoro delat na Žabjek; sv. Miklavž ga bode še le oprostil zapora.
—   {Poziv.) Pevska šola v ljubljanski čitalnici in pevske vaje za moški in ženski zbor začenjajo se pod vodstvom pevovodje g. Valente prihodnji teden, in sicer: pevska šola za gospode 11. dne t. m. ob 8. uri zvečer, pevska šola za gospodičine 16. dne t. m. ob 6. uri zvečer, vaje pevskega zbora gospa in go-spodičin vsak četrtek od 7. do 8. ure zvečer, vaje za moški zbor bodo vsak torek in petek od pol 8. do 9. ure zvečer. — Kdor želi se izuriti v pevski šoli, v kteri se podučuje brezplačno in pozneje pridružiti se pevskemu zboru Čitalničnemu, naj blagovoli oglasiti se v omenjenem času pri pevovodji.
Čitalnični odbor.
—   {Dramatično društvo) je v nedeljo začelo svoje predstave v deželnem gledišču. — Vsabotol2. oktobra se v predstavlja prvikrat nova veseloigra v 2 dejanjih „St!" po francoskem poslovenjena od V. Man-delca, potem pa že znana dobra šaloigra v 1 dejanji „Beli O telo". Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi od 10.—12. ure zjutraj pri gledališki kaši, lahko se pa že tudi poprej abonira na sedeže pri blagajniku dram. društva gosp. Žagarju, in sicer velja fauteuil (brez vstopnine) za 24 predstav 7 gold. 20 kr., za 12 predstav 3 gold. 60 kr., sedež v parterji (brez vstopnine) za   24 predstav 4 gold.  80 kr.,  za  12  predstar
2 gold. 40 kr. Kaša se bode odprla ob pol 7. uri, začetek je ob 7. uri zvečer. Za letošnjo saisono je pripravilo dramatično društvo več lepih resnih igrokazov, ktere bode kmalu spravilo na oder.
— (Pobirki iz časnikov.) Z veliko nevoljo je bral vsak posten domačin v podlistku 227. lista „Laibache-rice", kar je pod naslovom „Herbst-Revue" spisaril tujec, ki je nedavno prilazil v našo domovino, da je dobil kos kruha. V tem spisku skruni svetinji naše: narodni jezik v ljudskih šolah in vero našo na sv. pismo, rekoč: „Bog je rekel — kakor nam basen (eine Mahre!!) pripoveduje — pred 6000 leti te-le važne besede: „bodi naj luč!" Povsod v Avstriji sveti luč, in kaj le pri nas naj vlada duševna temota ? — 24. in 25. septembra je bil učiteljski zbor; in „črna temota se j e razprostrila ta dva dneva čez zbornico učiteljev in solnce svobode se je zatemnilo popolnoma". In tako nakopi-čuje ta mož — pravijo, da cel6 vrednik „Laibacherčin" — psovko na psovko, govori o črnih tičih itd. In vse to se sme v vladnem časniku pisariti!! — Imeli bi še odgovoriti 115. listu „Slov. Nar."; al prostora nam manjka danes; zato drugi pot in —zadnjikrat, kajti zdaj slovenski svet že dobro ve, pri čem da je.
330