Kmet osfani pri svojem pluju, čevljar pri svojem kopitu. Vse zlo na svetu izvira ponajveč iz lenobe posamež^ nih Ijudi in pravi raj na zemlji bi bil, ako bi vsak člove& skušal čim več proizvajati v dobrobit celokupnega človeštva. Toda kaj vidimo dandanes v mestih in tuintam tudi pri našem kmečkem Ijudstvu na deželi. Brez pravega povoda beži kmečki fant iz svoje rodne grude v mesto za domnevnim boljšim in lažjim zaslužkoin, dočim cele totpe meščanov itak nimajo drugega posla, kakor da mečejo žogo, ali pa zastavljajo pot po cestah in ulicah. Na deželi j^ večkrat veliko pomanjkanje na kmetijskih delavcih in kmet pogostokrat nima še toliko časa, da bi sedel k mizi ter se pošteno najedel, a mestna gospoda zapravlja dan za dnevom z raznimi brezplodnimi športi in igračkanji. Pri tem niti ne pomisli na to, da nekdo drug mora za njo ga»» rati in godrnja, ako kmetič ne da svojih pridelkov za cenof ki bi bila njej po godu. Človek je dandanes nezadovoljen z vsem, kar se mu ponuja. Ktnečki fant želi postati lepo oblečen rnestni gospodič, iki sedi v kakšni pisarni ter si za maflco da postreči s svežimi žemeljčkami in na^mejšo »Jadran< svalčicc-. Sodni kanclist (perovodja), orožnik ali strainik se da penzijonirati, češ, da ne more vršiti več svoje sliLžbe, a istcčasno se da nastaviti za oskrbnika na kakšnem veleposestvu. On je torej nesposoben za lahko državno slnžbo v pisarni, dovolj sposoben pa je za težavno in odgovornostil polno službovanje v kmetijskem obiahi. Ali ni to ironija prve vrste'^ V vsakem stanu moremo izhajati prav dobro, če smo skromni in zadovoljni. Tudi priprost čevljar more priti do lepih prihraakov za stara leta, ako je štedljiv in skramee v svojih vsakdanjih potrebah. Star pregovor pravi: Zado voljnost je polovica srečnega živijenja. Napiedek nemskega naroda se ima zahvaliti njegovi marijivosti in iznajdlJTVosti in noben narod ne more propasti, fcjer posamerni stanofi tekmujejo med seboj za napredet in strokovno izpopolnjevanje. Nič tudi ni škodljivejšega za napredek pojedinca, ka- , kor če pada iz enega ekstrema v drugega in na odgovor- Jnost bi bilo treba klicati vse one nestaine elemente-špe* kuJante, ki zapuščajo svoj poldic z namenom, da bi dra- gje brezdeino in udobno živeli. Obveznost vsesplošnega koristnega dela r*aj stopi na mesto današnjega ekstremnega političnega grizkanja ter drvenja za žlatim teletom in namah se bo spremenilo na bolje. Delo naj zadobi svojo pravo veljavo, špekulacija in koristolovstvo pa naj bodo obsojeru in naj se kaznujeta. Časten in potreben je vsak poldic, ki gre za tem, da aluži čHoveku za njegov obstoj, toda nad vse časten je kitvetijski poklic, ki hrani vse človeštvo s svojimi proiz^vodi Kmetovalci in kmetijski strofcovnjaki na plan! Ne omalovažujmo in oskrimjajmo kmetijskega pofclica s tem, da bi iskali zaslužka v drugih manj važnih poklicih, ne puščajmo pa ga tudi slcniniti od dnj^ih, ki jim sluii kmetijstvo le kot sredstvo v dosego svojih nizkih. sebičnih namenov. Vekoslav Štampar.