134
O slovniškej sodnii.
Važen in zelo važen je nasovet, ki je tam en dan bil v „Novicea postavljen: naj bi se postavila slovenska slov-niška sodnija, ki bi sostavke in rokopise za nalis namenjene pretresovala. Francozi, Italijani in drugi so imeli in imajo svoje akademije; pri nas pa vsak po svoje pišemo, da se koj po pisavi lahko ve, je li pisatelj Krajnec ali Istran ali kajli, čeravno slavno c. k. ministerstvo za vse, kar nas je slovenskega jezika, edini zakonik izdaja, in so od njega za vse šole c. k. gimnazij, kjer se slovenski jezik u(i, edine berila predpisane.
Zraven <;ega,kar so o tem „Novice" že povedale, naj slede tu dalje še nekteri nasoveti.
Za siovniško sodnijo bi bila menda Ljubljana naj pripravniši kraj. Slovniški presojevavci bi morali biti s slovnico, d. pr., z gosp. Metelkovo dobro znani. Pismenke izuzeti je sicer ta slovnica za našo rabo prav dobra. Zraven nam je na Štajarce, Korošce iu Primorce ozor imeti. Ako hočemo prav slovenski pisati, ne sme obveljati ne samo krajnsko, ne samo koroško, ne samo stajarsko, ne samo primorsko, ampak to kar je v duha slovenščine ukoreninjenega^ kar je občega, in kar tudi stara slovenska slovnica (ji. pr. Dobrovvskega) za pravo spozna. Ta bi morala večkrat razsoditi, kdo izmed nas prav ima. Tako bi marsi-ktero siovniško zerno li na Stajarskem, drugo li ob slovenskem Primorji, tretje pa li na Krajnskem ali Koroškem najdli in za pravo zlato spoznali. Slovnica in slovar morata vkupaj hoditi. Slovar, ki se zdaj natiskaje, je za vse Slovence (to je, za krajnske Slovence) in je povsod zernja iskal, pa ni vsega, kar je najdel, sprejel, ampak vse je prerešetal; kar se je oklenega pokazalo, je sprejel, in kar je bilo plev, jih je zavergel, naj si bodo na Krajnskem ali Stajarskem ali kjer si koli bodi najdene. Ravno tako ntora slovnica ravnati, povsod blaga za se iskati, in, kar je dobrega, ohraniti.
Ko je o slovniškej sodnii govorjenje, mi nikar za zelo ne uzemite, ko si upam nektere gospode naravnost nagovarjati: naj bi se tega opravila ulotili; ti gospodje so, n. pr., g. Metelko, g. dr. Bleivveis, gg. vrednika wDaniceu. Tudi dva s slovenščino dobro znana Štajarca, ki v Ljubljani ali vsaj blizo Ljubljano stanujeta, kaka dva taka Korošca in Primorca bi bilo v ta zbor vzeti. Kar bi ti gospodje po čezpolovičnici (per vota majora) za pravilno' spoznali, bi moralo za vse naše Slovence obveljati. Ce bi kdo menil, da ima v kakej reči prav, in da se morda gg. presojevavci motijo, naj bi jim ali v pisanji naravnost njim poslanem ali v „Novfcah" razložil, zakaj on to terdi; — oni bi njegove vzroke pretresli in mu ali prav dali, ali tudi vzroke ob kratkem najprimerniše v „Novicah" razložili: zakaj da njegovega mnenja ne poterdijo. Oktroiranje slov-niških pravil od posameznih,   naj   bodo   še tako  učeni,
ne zda, kjer med nami ga ne bode k malo dandanašnji tako učenega, da bi se v slovenščini semtertje kaj ne motil, da bi včasih sam soveta ne potreboval, in en sam serotertje kaj zgreši, več oči pa več vidi. Zanap^j morajo pravila še li dognane in uterjene biti. Pred to sodnijo morajo veljati li dovodi. Samoglavuosti, zamerljivosti, če sa eden druzega kaj podučimo, ne sme nič biti. Preljubav za kako drugo slovensko ne krajnsko narečje, izpeljave iz etimologije, ki še ni dognana, to vse mora obmolčati. V dvomih se je deržati dozdaj navadnega ali kar soinija za prav spozna.
Naj bode o tem dosti, saj ste tisti, kterim to govorim, sami previdni, da si lahko mislite, kar tu ni reče-nega. Učenim je kmalo dosti rečenega. G. prof. Metelko in g. dr. Bieiweis *) bodita s temi veraticami v imeni več ver-lih Slovencov prošena siovniško sodnijo osnovati. Pa poreče kdo: „saj imamo dovelj slovnic, — po njih naj se pisatelji ravnajo, bodejo pa prav pisali". Slovnic je res dovelj, toda ko bi bile tudi v vsem popolnoma, bi vendar slovniška sodnija ne bila od več. Italijani pravijo: „La pratica val piu della grammatica". Marsikaj se ve iz slovnice, ko pride pa na pisanje, se polno pomot vrije, in veliko reči zgrešimo. Tako se ffodi meni, tako drugim. Zraven tega se pa v slovnicah nektere reči pogrešajo; moi ia je tudi kaj prenarediti ali kaj od novega ustanoviti, kar bode li sodniška sodnija v stanu storiti. Naša slovenščina še ni uterjena kot nemščina ali dru-ri popolnoma omikani jeziki, in ako bi tudi bila, bi bilo vendar zavoljo ohranjenja edinosti potreba slovniske sodnije. Mnogo bi bilo še o tej sodnii reči, pa ne rečem, ker vem , da sta g. prof. Metelko in g. dr. Bleiweis v rečeh, ktere molčim, bolj znajdena memo mene.    (Dalje sledi.)
*) Kar mene — le slovenskega pisatelja — zadeva, se ne morem prederzniti v versto slovnica rje v stopiti, ker imamo mnogo druzih za tako opravilo veljavnih mož. Na koncu tega domoljubnega sostavka pa bom razodel svoje misli o nasveto-vani sodnii.                                                                      Vrednik.
138
O slovniškej sodnii.
(Dalje.)
„Kaj", poreče nekteri, „saj vendar ne pišemo tako po-moteno , kakor nasovetnik slovniške sodnije misli". — Res ;?Novice" in ;,Danica" eo se najbolj po slovniških pravilih. Kar tiče druge bukve, so nektere zavoljo preveč zbranih in vse križem po kopiti tujih strokov postavljenih besed neumevne; druge v vsakej verstici oznanujejo, iz kte-rega slovenskega kraja je pisatelj doma; tretje bi bilo po elovniških pravilih vse prekrižati; v nekterih sostavkih so pisatelji preiziskane in posiljene etimologije v posebnosti zabredli,
Ve'm, da sem z druzimi vred potreben slovniske sodnije, vendar pa naj po svojej vednosti omenim nekterih napak, ktere je semtertjev najti, in ktere bode slovniska sod-nija težko poterdila. Če me kdo z dovodi, se ve da veljavnimi, zaverne, mu bodem hvaležen, saj moram želeti li resnice in pravega, ne pa svoje terme in zmot.
139
1.  Je najti, da se glagoli gledam", wposlusam" itd. s toživnim vežejo namest z rodivnim, n. pr., gledam lepe hraste", ^poslušam nauke" — namest ,,gledam lepih hrastov", „poslušam naukov". In vendar koliko tacih pomot je brati!
2.  Prilaativno namestime »svoj" se ravno tako pogo-storaa napačno rabi.
3.  V odreči vnih stavkih je pogosto t o živ en padež namest rodivnega najti, n. pr. „nočem to reči", ne kupujem konje", namest „nočem tega reči", „ue kupujem k6nj".
4.  Stori ven padež prilogov ženskega spola, kakor tudi ženskih imen, ktere se v imenovavnem na a končajo, je v edinjem števili na oj prav, n. pr., „z lepoj suknjoj", ^pod zelenoj goroj", „s kosmatoj vestjoj". Kaj tacega se na Tuhinjskem Krajnskega, kaj tacega se na Štajarskem sliši, kaj tacega se bere v staroslovenskej slovnici Dobrow-skega, kaj tacega imajo Rusi. Tudi dajaven in skazaven edinega števila ženskih prilogov je prav na ej, n. pr., 5)svetej cerkvi". To je ravno tako poterjeno v našej, ru-sovskej in starej slovenščini. Pa sem slišal reči: „To ni lepo, če več oj eden za družim sledi". — To so prazdne marnje. Če bi se mi tako hudo tautologije bali, bi morali tudi druge končnice vse zametovati, ker vsak zlog prevečkrat ponovljen zamore tautologijo napraviti. Slab pesnik ali govorec, če bi se nad takoj malenkostjo], kot je oj v stori vnem, spodtikal, in si ne vedil na deset potov pomagati, če bi se mu potrebno zdelo. Kaj bi Nemci rekli, ko bi jim kdo končnico en grajal, ktero je pač bolj pogostoma najti , kot naš oj, n. pr., „Wenn sie jenen lieben Seelen hetfen vverden". Nemci bi gotovo rekli: če komu naš jezik zavoljo korenine en, ki jo je v njem pogosto najti, ni všeč, ne moremo pomagati; mi za to končnice en ne bo-demo v kako drugo spremenili. Prilastivni in določivni prilogi, n. pr. Pavlova, Metna, imajo po starosl. v dajavnem in skazavnem Pavlove, Metne itd.
5.  Pri ^Krajnec, krajnski" bi bilo bolje se stare pisave deržati, kjer ni gotovo, da bi to od „kraj" ne prišlo, kakor tudi to ni dokazano, da od kar, ker ali kar n pride.
6.  Namest „Cele", ^Celovec", 55celski", ?5celovski" bi moralo biti pisano „Celje, Celjovec, celjski, celjovski". Po pravilih krajnsko-slovenskih se el v enem zlogi izrekuje kot ev. In krajnski Gorenci, sosedje teh dveh mest, praviloma lo vselej kot vo zgovarjajo; ne enega razgleda ni najti, da bi ga kot lo zgovarjali. Nasproti pa tudi li enega razgleda ni, da bi Ij v v spreminjali. Kjer je l z j topljen, in nasproti kjer je eZ, iV, al, ol, ul^ la, /o, /w, to je, l brez jy so oni mojstri to razločiti. Iz vsega tega se vidi, da, če bi ne bil / v teh imenih topljen, bi se moralo „cevski" brati in ?5Ce)jovcu" bi krajnski gorenci gotovo ^Cevovec" rekli. Pa tega ne store, ampak v teh imenih se pri njih popolnoma Ij sliši.
7.  „Cesar, car, Mohor, lopar" itd. se sklanja ^ce-sarja, cesarju, cesarji, cesarjem, car, carja" itd. Tako je na Krajnskem v navadi, tako je v starej slovenščini poterjeno, glej Dobrovvski instit. ling. slav. dial. vet. edit 2. str. 468.
8.  Pri imenih možkega in srednjega spola v edinjem števili premalo razločujemo skazaven padež od dajav-nega, n. pr., „prag, sneg, mož, sod, delo" imajo v dajavnem: „pragu, snegu, možu, sodu, delu"; v skazavnem pa: „v sneži, na praži, pri moži, v sodi, pri deli". Tudi dajaven prilogov možkega in srednjega spola je razločiti od skazavnega, dajaven je, n. pr., „lepemu vremenu to pripisujem", skazaven je pa „ob lepem vremeni", „pri bogaboječem moži" itd. „Solnce" je po krajnski in po rusovski v množnem števili možkega spola. Nekdo je bil napak eno pesem popravil, kjer je solnce v množnem števili možko končnico imelo, ga je bil pa srednjega spola naredil, pozablivši, da je že Vodnik nekdaj pel: „Dva
sedem sto solncov" (namest solne). Ta zmota seje bila v „Dauici" pripetila.
9.  Prilogi, ki se v možkem spoli, v imenovavnem edinjega števila končajo na &i, ši, či, ji imajo v srednjem spoli e namest o, n. pr., „rudeče, krajoje^, ne „rudečo, krajnjo".
10.  55BeIi grad", „Carji grad" itd. se sklanjajo „Be-lega grada", „Belemu gradu" itd. ne pa ^Beligrada", „Be-ligradu" itd.
11.  „Gospod" se pred imenom, perimkom ali naslovom v edinjem števili ne sklanja. To sem v rusovskera bral, to se v krajnskem narečji vsakdan sliši, n. pr., „go-spod Janeza in gospod učenika sem vidil"; to so gospod Janezove, gospod fajmoštrove bukve", vv goapod Metelkovi slovnici", od gospod župana pridem.
12.   Po krajnsko-slovenski ni prav, pisano „sonce% ?)Kupa" (če reko pomeni). Na Dolenskem fKrajnskega) se sliši ,,sovnce", „Kovpa", kjer v na f spominja. Gorenec, ki čistega l posebno ne ljubi, pravi 3,sonce", „Kopa". „KoIpa" je menda tiste korenine kot ime „Kalpis", ki je pomenilo bitinsko reko v Malej Azii. Latini in Nemci, ki so iz „KoIpa" Colapis in Kulp napravili, so gotovo še čist / v tem imeni culi. Da Horvatje ol in o radi zoper krajnsko-, rusko- in československemu v u zminjajo, je znano. Mi pa namest horvaško preljubav za u posnemati, se raji svojega deržimo, ker je bolje in družim slovenskim narečjem primerniše.
13.  U namest v (nemški in) po nobenej ceni ne moremo poterditi. U pomenu nemško „bei" in terja za seboj rodivni padež. Ta predlog smo krajnski Slovenci zgubili; rusovski in češki Slovenci ga imajo še. V pomeni nemško ??in" ter hoče za seboj toživen ali pa skazaven padež. V serbskem je še v (in) ter u (bei) najti, toda v so tudi v u zmenili, kjer doli je preljubav do u kakor v nemškem do e.    (Konec sledi.)
143
O slovniškej sodnii.
(Dalje.)
Dozdaj imenovane pomote so mi po sili iz glave na misel prišle. Jih preštevajo pa ne smem reči, da bi bil jaz bo^je pisal kakor kdor si bodi. Jaz bi bil v pisanji tudi eemtertje, če ne teh, pa kake drage pomote napravil. Dostikrat pomota naglo iz peresa skoči, večkrat tudi znana pravila na misel ne pridejo. To sam skušam. Ko menim, da sem vse prav zapisal, čez kaj časa pomote ugledam in tudi v prav znanih pravilih. In ko bi pozneje še enkrat pisanja pregledal, bi pred ko ne še druge pomote najdel. Zato je tako zelo slovniške sodnije treba, — več oči več vidi. s posvetovanjem se človek marsikaj nauči ali preuči.
Nekteri zlasti zato zdaj žele slovniške sodnije, kose sveto pismo v slovensko prestavlja, da bi bilo to delo prav po slovnici, in tudi da bi se ne kazalo, da je bilo več pre-stavljavcov, da bi bila torej edinost v pisavi, toda to so že prečestiti gospod šentandrejški škof in knez preskerbeli. Oni so postavili gospode, kteri bodejo vse rokopise pretresli, in svojo nalogo gotovo tako doveršili kakor ima biti. Slovniške sodnije še sicer dosti dela čaka.
Še nekaj 1 Dobe se taki, ki pravijo: „kaj ježe, če kdo kake slovniške ali pravopisne pomote napravi, da se li ve, kaj bi rad rekel".    Ali  se  dandanašnji  tudi  v šolah,  kar nemščino in latinščino tiče, na to nič ne gleda? Nekdaj je po plečih, ali na dan ali pa po perstih dobil, kdor je v nemškem narekoma pisavši Itak h ali eu e,  kjer  morata  dva biti, opustil,   ali   če je es,   eu,  ai eno z družim zmešal. Ali bi bili dandanašnji učeniki  nemščine  zadovoljni,  da bi rekli to nič ne de, če bi učenci v nemškem „der Mensch" po „Engela sklanjali, ali pa „preisena, „verstehen" po „lo-bena upregali?   Ali bi bili učeniki latinščine zadovoljni, ko bi jim učenci 77homotf po wfaber" sklanjali,   ali pa „cadoa, „lego", „dicoa po „amoa upregali? Ali ne podčertajo učeniki vsacega nemškega ali  latinskega  stavka,  kteri  ni po pravilih slovnice?    In kdor veliko tacSh pomot napravi, se mu reče: „ti se boleš tega še eno leto učil, in zraven še šolski dnar plačeval,   in kar so   starši letos za te   zdajali, je vse zastonj''.   In to je prav , ako nočemo v jezicih ba-biljon«ki zidarji biti. Učeniki si toliko prizadevajo pri mla-denčikih, da bi ti kak jezik prav znali, ko bodo možje; pri možeh bi si pa kdo zupal terditi, da je vse eno, naj kak jezik govore  ali   pišejo kakor si bodi.    Verh  tega je pa še pomisliti, da marsikteri slovenščino bolj  rabi  in bolj potrebuje kakor   latinščino   ali   gregovščino  ali  francozko, ali italijansko, za kar je mladeneč veliko terpel.
Poženčan.
Pristavek Vrednika. Ker je častiti gosp. pisatelj zraven slavnega gosp. prof. Metel k o-ta tudi mene izvolil za osnovo zaželjene slovniške sodnije, mi je po takem nalogo dal, da smem svoje mnenje o nji razodeti. Povedal bom, kar je moč ob kratkem, svoje misli, nadjaje se, da tudi gosp. prof. Metelko nam bojo naznanili svoje mnenje. Naprej pa rečem, da Bog obvari! da bi htel s tem ove-rati napravo take sodnije, ker nihče bolj kot jez ne želi, da biv bil enkrat konec vsih jezikoslovnih pravd.
Zelja edine pisave je skozi iu skozi pravična, misel vse hvale vredna, — pa je prezgoduja, in po nasvetovani poti tudi nemogoča v izpeljavi. Prezgodnja je, ker naš jezik je še le sedaj v pravem razvitji zapopaden , se še le na vse strani izobražuje, ker sedaj še le se v njem v moogoverstnih vedah in znaustvih piše. Če tudi dobro vemo, da častitljivemu staremu jeziku nimamo še le novih pravil stvariti, mi bo vendar vsak jezikoslovec to poterdil, da mnogo zlatih starih zern se je pogubilo, ker jih slovni-čarji niso v svoje slovnice vzeli ali jih le memo grede omenili, in ktere se sedaj spet isejo na dan; pa tudi marsikaj le enostranskega novega ee je poslednje leta posililo v pisavo, kar je za kratko veljalo, kmali pa spet overženo bilo. Vse to, kar tu ni mogoče na dolgo in široko razkladati, nam pričuje, da bi se utegnilo sedaj kaj poterditi, kar bi se čez kake dve leti spet zaverglo. Da le euega dokaza o tem omenim, naj se spomnijo častiti bravci tega, kar smo zveilili po gosp. Navratilovih spisih o doveršivnih in nedoveršivnih glagolih. Tudi tisti, ki ne polerdijo do kraja vsega, kar nam je učeni gospod razložil, mu bojo vendar radi to hvalo dali, da en korak smo vendar storili s tem v slovenščini spet naprej. In tako zna še marsikaj druzega priti. Prezgodaj bi tedaj utegnilo po mojih mislih biti že sedaj sodbo skleniti. Naj vre mošt, da se izdela stanovitno vino!
llazun tega pa je tudi nemogoče pravdo skleniti po ti poti, kakor verli gosp. pisatelj misli. On meri druge po sebi, in ker bi se on udal takemu sklepu, ga navdaja blaga misel, da bojo tuli vsi drugi tako. O tem se grozno moti. Pri nas [\\\ menda nikjer na svetu) ni tiste zložno-eti, da bi se eden podvergel tudi zoper svojo misel drugemu. „Kdo Vas je postavil, da nam bote postave dajali, kako naj pišemo?" — tega ugovora si ima so Jnija svesta biti, če bi bili tudi sami angelji izvoljeni v njo, ker gotovo je, da ne bo mogla v si m vstreči. V Gorici je en gospod, ki misli, da vse slovensko slovstvo gre že v gotov prepad, ker se namesto i ga piše ega, namest a m pa o m itd. Čeravno morebiti tako hudega nasprotnika ni nobenega več, kakor je ta zastran novih oblik, je vendar še večta-cih, ki križajo — verjemite mi — Vaše nasvete o pisavi. Jez sem mislil, ko nam je slavno ministerstvo nauka v blagi misli velelo, naj pišemo po teh oblikah, kakor je „b eril oa Miklošičevo in kakor je po tem tudi poslednje moje ^berilo" in kakor je „z a k o n i kr', da bomo radi vsi prijeli saj za to vez edinstva — pa kako sem se zmotil! Ce minister-stvo ne more nič opraviti, kaj bo še le opravilo kakih 10 ali 13 mož, naj so tudi pervaki slovenskega jezika! Kaj mislite, da bi bil jez mogel na Slovenskem sedanji pravopis vpeljati, ako bi bil mahoma in s silo začel. Oj, to bi bila huda druga abecedarska vojska zagromela! Se žive vsi tisti gospodje (in zamorejo resnico tega poterditi), ki so me hotli pregovoriti: naj bi bil v letu 1843 berž začel „Novicea z novim pravopisom. Kakošen hrup bi se bil unel zoper to početje! „Festina lente!" je bilo moje geslo, in glejte, brez prepira, brez sovražtva — so bile že vse „No-vice" v letu 1846 v novem pravopisu natisnjene, ktere sem malo po malem, kakor je kdo hotel, začel v letu 1844 z novo pisavo. Kaj bi bil gospod iz Gorice rekel, ko bi bil on že takrat kakor danes se slovenšine zavedel! Gotovo bi bil kervave solze pretakal, da so „Novice" dale obče-veljavni „Bohoričicia na vekomaj slovo.
„Festina lente!" to je, »hiti pa se ne prehiti!" in pa:
144
glej, kaj terja o jeziku večina pisateljev, to je moje vodilo. Za to so se ,3Noviceu krepko zoperstavile tisti nesrečni mešanici, ki ni bila nobenemu jeziku na svetu podobna, ker je vredništvo vidilo, da tista mladika nima nikjer prave korenine; — zato pa smo se udali novim oblikam, ko srro čutili, da jih večina veljavnih pisateljev terja, in smo zastran i ga, imu, sim v gosp. M e tel koto vi slovnici brali, da ona je bila pri nas perva, ki je i g a-to, ima-tu itd. noge spodbila. Kakor je 10 let, da je zginila Bohoričica, tako ne bo 10 let in zginile bojo marsiktere oblike, ki sedaj še žive. Kar čas terja, se gotovo zgodi samo po sebi; slovniško zapovedati se kaj tacega ne da, razun če ojster vikši ukaz zapoveduje.
Ce se tisti, kterim je enolična pisava draga, derže zastran oblik po wberilua 1D „zakonikua, in češe eicer zastran slovniskih vodil derže po Metelkovi in Po toč-nikovi na Krajnskem, Murkotovi na Stajarskem ali Janežičevi na Koroškem natisnjeni slovnici, imamo za sedaj enoličnosti doveij. Da bi pa mogli do pičice ravno vsi po enem kopitu pisati, naj se nikar ne terja, in naj nikogar ne žali, če se ne piše. Saj da „čerka le mori, duh pa živi!" je star pregovor. Zakaj bi ravno pri nas ne veljal?