V OZD, KLJUB TEŽAVAM TREZNI PRISTOPIIN RAZMIŠLJANJA V letu 1983 naj se predpisi umaknejo ekonomskim zakonom I. del V delovnih organizacijah naše občine se praktično že od pol^tja temeljito pripravlja-jo na gospodarjenje v letu 1983 in sedaj imajo v »firmah« v glavnem tudi že izobli-kovane ocene kakšno bo to gospodarjenje. Seveda temeljijo te ocene na sedanjem po-ložaju, sedanjih zakonih in odhosih v okviru Slovenije in Jugoslavije. Ker pa še niso zna-ni vsi elementi gospodarjenja v prihodnjem letu in ker tudi ni znano, če bodo sedanji zakoni in predpisi veljali tudi v prihodnje oziroma koliko časa bodo še veljali, so lahko ocene tudi zmotne. Temeljne spremembe v gospodarskem in-strumentariju, takšne kot so letos doletele jugoslovansko gospodarstvo, lahko seveda povsem porušijo načrtovano, ali pa utrdijo in celo pospešijo procese, ki so začrtani se-daj. Ocene delovnih organizacij temeljijo torej na trenutnem stanju in eventualno od-stopanje je glede na prej navedeno možno. Slovenska resolucija o družberiogospo-darskem razvoju v letu 1983 načrtuje rast industrijske proizvodnje za 1,5 odstotka in za"prav takšen odstotek tudi rast družbenega proizvoda. Izvoz blaga in storitev na konver-tibilni trg načrtuje republiška resolucija več-ji in sicer karza 18 odstotkov. Izpolnitev teh načrtov je pogoj za kolikortoliko normalne gospodarske razmere in tudi za kolikor toli-ko normalno oskrbo trga. Za stabilnost predpisov Kako vidijo svojA vlogo in možnosti v lctu 1983 v posamičnih gospodarskih organizaci-jah v občini? Ko smo se pogovarjali v delov-nih organizacijah, ki so v občini praktično nosilke industrijske proizvodnje ali oskrbe, pa tudi nosilke konvertibilnega izvoza, oce-ne niso pesimistične, čeprav je povsod pri-sotna bojazen pred administrativnimi ukre-pi, ki bi lahko imeli negativen učinek. V vseh delovnih organizacijah se zavzemajo, da bi se administracija sploh čim manj meša-la v gospodarstvo in za to, da bi bile razmere gospodarjenja stabilne kar zadeva predpise. Nenehno spreminjanje predpisov povzroča niz težav in trga proizvodne verige, povzroča motnje v proizvodnji, izvozu in tudi na trgu, paše vse druge posledice, ki gredo v korak s prej naštetimi. _.,... . .. Bomo še kadili? S precej manj zadovoljstva gledajo v leto J983 v Ijubljanski Tobačni tovarni. dclovni organizaciji. ki ni znana lc kot.eden temeljev slovenske industrije sploh in kot eno središč slovenskega delavskega razreda. temveč ludi po visoki produktivnosti in uspešnosti. Letos pa so se (jpad Tobačno tovarno zgrnili črni oblaki. ki pa jih kolek- r;tiv sam ne uspe pregnati. V našem časniku smo že prcd časom pisali o težavah tega kolektiva. saj ga pestgo ncsorazmerja med odkupnimi ccnami tobaka in prcxlaj- nimi cenami cigaret. Vmes pa jc šc niz težav od zagotav- ., Ijanja usircznega papirja. filtrov. itd. V Tobačni tovarni zaradi vsega tega praktično dncvno ukrepajo in pro- izvodnja teee z vclikimi težavami. Rešitve morajo iskati sproti. da sc trakovi ne zaustavijo in gospodarjenje.v letu 1983 je povsem odvisno cxi tcga. kaj bodo ukrcpali v zvezni in republiški administraciji. »Če bosta republika in zveza uredili. kar je v njuni pristojnosti. se dogovorili o tobačni industriji in potem tudi ukrepali. ne bo težav. Če tega ne bo, pa ne vem. kako naj bi delali. Potrebni so sistemski ukrepi in ureja-nje medsebojnih odnosov. Cefie je nujnopotrebnoregu-lirati. saj poletna podražitev zaradi naknadnih skokov cen ni zapolnila vrzeli, sedanja zadnja podražitcv pa ni prinesla lobačni industriji-nič. temveč le zvezni blagajni, saj se je dvignil davek,« nam je povedal gencralni direk-tor TTL inž. JANEZ ČEMAZAR. »V nezavidljivem položaju nismo le v TTL, temveč so tudi drugje. Cene za pridelovanje tobaka morajo biti spodbudne, saj ga sicer ne bodo pridelovali. Zadnji dvig odkupnih cen je sicer spet spodbudil sajenje tobaka, vendar v razmerju do ostalega tobak spel zaostaja in logičen odgovor na to bo spet zmanjševanje tobačnih nasadov. Komaj smo tobak spet oživili. pa mu spet režemo korenine. Med ceno pšenice in tobaka obstoja v svetu avtomatizemin tudi pri nas je uzakonjen, vendar se ga ne držijo in scdaj so pripombe tudi na zakon o tem razmcrju. Te reči bi morali urediti v celotni državi in potem nimamo bojazni za našo proizvodnjo. Če bo ostalo pri sedanjemstanju pa ne vem kako na/delamo in potem je tudi načrtovaaje za prjhod-nje leto bolj ugibanje, kaj bo.« Bolj se splača krompir, kot tobak Tobačno tovarno tarejo nesorazmerja.cen med surovi-nami in med cigaretami. enostavneje povedano: cigarete bi se morale podražiti, vendar bi morali dobiti denar pridelovalci tobaka in proizvajalci cigaret-ne pa zvezna blagajna. Če bi bile te razmere urejene, potem bi se TTL lahko odpravila tudi na tuje. Sedaj pa je vsak poskus izvoza obsojen na neuspeh. TTL je poskušala Ietos nastopiti na trgu z novimi cigaretami Ernte 23, pa se je vse skupaj zaustavilo zaradi že omenjenih težav. Kakšno bo prihodnje leto, pa v Tobačni tovarni v Ljubljani bolj ugibajo kot pa načrtuje-jo, saj je skoraj vse odvisno od drugih in le malo od njih. Mogoče se bo sicer komu zdelo, da delavci TTL iščcjo najlažjo pot, ko hočejo dvigniti ceno, vendar v tem primeru ni tako. Položaj tobakarjev je slab. saj se pridc-lovalcem bolj splača saditi krompir kot tobak in surovine je vedno manj. Cena surovine pa je previsoka v primeri s ceno oigaret. Ce stane kilogram tobaka 150 din in ustrez- na količina papirja za izdelavo cigaret 200 din, so stroški poenostavljeno gledano 350 din. Ta kilogram cigaret pa potem ni mogoče narediti za 240 din. In v tem grmu tiči tobačni zajec. IZ ILIRIJE-VEDROGA Vsaki predstavnid ženskega spola že pogled na pro-dajne police drogerij in tamkajšnjo praznino pove marsi-kaj o položaju Ilirije-Vedroga. Seznam izdelkov, ki jih je primanjkovalo in jih še primanjkuje. je predlog. da bi ga lahko v celoti zapisali. Vsesplošno pa je znano. kako je z barvami za lase. da ni lakov. da ni... V primerjavi z lani je kolektiv Ilirija-Vedroga uspel irarcditi le približno 76 odstotkov tistega. kar so naredili leta 1981. Vzroki za takšno staflje so v pomanjkanju deviznih sredstev. po-manikanju uvoženega repromateriala kol posledici manjkajočih deviz. pomanjkanju domačcga repromate-riala. neprasočasnemu in počasncmu ter kampanjskemu prilagajanju novemu položaju, organizacijskih in ka-dravskih težavah. Vse to skupaj je botrovalo temu. da je Ilirija-Vedrog dosegla letos najslabše rezultate \p zadnjih letih. Bolj polne police s kozmetiko? »Zato se odločamo. da. kljub nepoznavanju vseh ra-zmer gospodarjenja v prih(xinjcni bbdobju. poslovne rczultate tcga leta proglasimo kot najnižjo točko in trcn-dc •spremenimo v pozitivno smer. V Iliriji-Vcdrogu smo sc trdno