$6.00
PROSVETA
. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE'_
Uredniški ln uprt >667 South La«
vniikl prostori: wndal« Avo.
Offica of Publication: South Lawndalo Ava. RoekwoU
•t Chicago.
S
matter J«nuary IS.
M Act ol
ai Mareh t, iSVt.
CHICAGO. ILL. PONEDELJEK« 17. MAJA (MAY 17). 1143
Subacrlption $6.00 Yearly
ŠTEV.—NUMBER 66
Acceptance fcr inaUins at »pedal rato ol poatag« providad far »n -ctton 1103. Act ol Oct 3, 1917, authortsed on June 4.
KTOR EMMANUEL
EDAL PRESTOLU?
Londonski list Daily Mail pravi, da geatapov ci zapuščajo Italijo in da se bodo nemške čete umaknile na mejo ob Brennerakem prelazu. —Ameriške čete invadirale otok Attu na koncu Aleutake otoške grupe pri Alaaki.-—Angle-tki in ameriški letalci bombardirali nemška industrijska središča in nacijske baze v Hp-landiji in Belgiji.—Italija in Nemčija izgubili 600,000 vojakov v Afriki
London. 17. majs.—Tu krožijo nepotrjena poročila, da sc je italijanski kralj Viktor Emmanuel ^povedal prestolu v prilog svojemu sinu, prestolonasledniku Humbertu.
Maroška radiopostaja je citirala vest iz Berna, Švica, da je kralj že odstopil in da bosta grof pino Grandi in maršal Pietro Badoglio prevzela oblast v Italiji Drugi švicarski viri, ki so r neprestanih telefonskih stikih i Rimom, pravijo, da bi bila ab-dikacija kralja Viktorja Emma-auela nesmiselna in ustvarila bi k večjo konfuzijo v Italiji.
Londonski list Daily Mail pojoča, da nemški uradniki in ge-fUpovci zapuščajo Italijo in se vračajo v Nemčijo. Iz tega se tlepa, da bo Hitler prepustil Italijo njeni usodi. Poročilo dostavlja, da so se po-hzala znamenja, da bo Hitler potegnil svoje čete iz Italije in jih poslal v kraje ob Brenner-ikem prelazu ob meji med Italijo in Nemčijo.
List Sunday Dispatch trdi, da bo eden rezultat konference med jredsednkiom Rooseveltom in
premierjem Churchillom ponudba Italiji, spremljana z ultimatom, naj se umakne iz vojne in
»klene separatni mir z zavezniki. Ce bo to storila, se bo izognila usodi, ki čaka Nemčijo in
Japonsko.
Washington, D. C„ 15. maja. — Ameriške čete so invadirale o-tok Attu na skrajnem koncu Aleutske otoške grupe pri Ala-«ki. da ga iztrgajo iz japonskih wk, poroča mornarični dcfpart-ecnt. Operacije čet na kopnem podpirajo enote bojne mornarice Poročilo dostavlja, da ak-oja napreduje.
Naznanilo mornaričnaga de-jartmcnta potrjuje radijsko pobilo iz Tokija, da so se močne Jncriiko vojaške enote izkrcale ^ Otoku. Mornarični Ujnik frank Knox je na konferenci s osnikarji izjavil, da bodo detaj-amcriskih operacij razkriti J°7n,'J<' On ni hotel povedati, velika ameriška sila se je ptala na otoku, katerega so ,'P°nci zasedli v juniju pretekla leta.	^^^ . IH
Attu je dolg okrog 35 milj in 25 milj. Nekateri hribi so
[boki 3000 in več čevljev, a iz-
*,"<i"J'> visjj, ker se dvigajo na-pvnost / morja. Qb obrežju je P™- zalivov. Pristan Chicha-
f ^ ""' k, a nudi dobro zavetje
frakom.	m mm
l&smieva .se, ds so Jsponci
g™'1' bazo za bojns letala na
Ako bo ameriška sils
it**' , VS4' vpadne otoke A-
rr;lsk'- grupe, bo kontrolirala
katfrih bodo bojna leta-
P "Pnzarjala napade na Ja-
fl! ' ^'dalja med Attujem
r*'* j. m, Klavnim japonskim "m Jf „krog dva ti-oč ^
<< te ao pred nekaj te-r Plrale otok Amčitka, 63
k J -'JMno od Kiske, otoka,
' v Jamskih rokah.
* majs. — Amerl-
I nJ Mr o jo I
M ifcJ
in bombniki ao h;" v Angliji izvršili "PjUatne napade na Nem-fl'Jo in Belgijo. Nemili lx«mbardiranju '"'•mena, industrijskih
\ i'
"urJ" in Čehoslova
kiji po angleških letalcih. Ti so zmetali okrog tri tisoč ton bomb na U mesta in industrijska središča.
Ameriški letalci so metali bombe na Kiel, bazo nemških podmornic, bivše tovarne ameriške korporacije General Motors pri Antverpu, Belgija, ki izdelujejo bojno opremo za nemško armado, na letališče pri Courtraju in Velzenu pri Haar-lemu, Holandija.
Drugi roji ameriških in brit-skih letal so bombardirali nacijske baze v Franciji in na Norveškem.
Moakva. 15. maja. — Ruska-letalska sila je v ofenzivi na vzhodu, se glasi uradni komunike. Rusi so v zadnjih dveh dneh uničili 72 nemških bojnih letal, razbili 300 tovornih vagonov in 200 vojaških tovornih avtov v napadih na železniška središča in nemške vojaške koncentracije v ozadju fronte pri Brijan-sku, Orlu, Belgorodu in Har-kovu.
Staraja Rusa v bližini meje Latvije in Eslonije je bila tudi tarča" ruskih bomb. Časni ška a-gentura Tass poroča, da so ruske izgube v napadih na koncentracije nemškega vojaštva znašale 25 letal.
Na kavkaški in drugih frontah je nastal začasni odmor v vojnih operacijah. Ruske topniške enote obstreljujejo utrjene nemške pozicije pri Novorosisku, mornarični bazi ob Črnem morju. Poveljstvo je naznanilo, da so Rusi ubili tristo sovražnikov v bitki v bližini Lisičansks in odbili tri nemške protinaskoke na svoje pozicije v provinci Kubsn na kavkaški fronti.
Zavesniški stan, Afrika. 15.
maja. — Enote zavezniške bojne mornarice so zsčele obstreljevati ostale osiščne bsze v Sredozemlju, dočim bojna letala bombardirajo Sicilijo, Sardinijo in južno Italijo. Ameriški bombniki tipa Liberator so bombardirali Augusto, luko v Siciliji, Reggio v Kalabriji, Messino v Siciliji in Neapel.
Poveljstvo zsvezniške sile poroča, da so angleški ln ameriški letalci v operacijah v Afriki, ki so trsjala šest mesecev in so bile zaključene s kapitulacijo osiščne sile ns polotoku Csp Bonu v Tu niziji, uničili čez dvs tisoč sovražnih letal, sami pa so izgubili 770 letal.
Hitlerjeva in Mussolinijevs neuspešne kampanja v Afriki je rezultirala v izgubi armade o-krog 600,000 vojakov. Število uključuje ubite, ranjene in ujete. Velika Britanija ima danes 150,000 nemških ln 310,000 Its-lijanskih ujetnikov. To število je trikrat večje od števila brit-sklh vojskov, kl so ujetniških taboriščih
v osiščnih
Sin umorjenega admirala Darlana v Ameriki
Warm Springs, Gs., 15. maja — Alaln Deiisn, sin francoskega admirala Jeana Darlana. ki je bil umorjen v zadnjem decembru v Afriki, ae nahaja tu On trpi na otroški paralizi in je prišel v Warm Springs na po-vabilo predsednika
Roosevelta.
Odbor odredil obnovo pogajanj
Lewia ni hotel komentirati odredbe
Waaklngton, D. C» 15. maja.— Vojno-delavski odbor je odredil obnovo pogajanj med rudarsko unijo UMWA in operatorji glede sklenitve nove pogodbe, za eno pa je pokaral operatorje in jih obdolžil odgovornosti za zastoj. To je bil triumf za Johna L. Lewisa, predsednik UMWA. Odbor je odločil, da se pogajanja obhove v pondeljek.
Edward R. Burke, predsednik Zveze operatorjev iz južnih držav, je dejal, da se bo pokoril odredbi odbora. Predstavniki Zveze bodo odpotovali v New Vork in aranžirali vse potrebno za obnovo pogajanj. Burk^ je prej naznanil, da se ne bo pogajal z rudarsko unijo.
Charles 0'Nelll, predsednik Zveze operstorjev iz severnih držav, je tudi izjevtl, ds se bo pokoril odredbi odbora, dočim Lewis je nI hotel komentirati. V razgovoru s časnikarji je ponovno naglasll, da unija vztraja pri zahtevi glede zvišanja plače rudarjem za dva dolarja na dan.
Churchill gomil
• **
o invaziji
Velika armada zbrana ▼ Angliji
Waahia0fton, D. C. 15. maja. — 15. maja. — Premier Winston Churchill je v svojem govoru po radiu dejal, da je ogromna zavezniška armada zbrana v Angliji in pripravljena za odločilno borbo proti osiščni sili na evropskem kontinentu. Crt in predsednik Rooaevelt se posvetujeta z milltarističnimi vešča-ki o načrtih za uničenje osišča. Churchill je del razumeti, da * ti nanašajo na skorajšnjo zavezniško Invazijo Evrope.
"Pohodi zavezriiške sile so ns vidiku,H j* dejsl. "Skrbno izdelani načrti so naš vodnik v prihajajočih operacijah. Dolžnosti nsprsm našim četam bodo izvršene. Obveznosti nsprsm juna-ški Rusiji, dolgo mučeni Kitajski in zasužnjenim nsrodom, ki pričskujejo rešitve, bodo izpolnjene. Zsgotavljam vas, da naš cilj je Še vedno brezpogojna kapitulacija osiščne sile.H
Churchill se je v svojem govoru zshvslil generalu Kaišeku, vrhovnemu poveljniku kitajskih armad, za čestitke ns veliki zmagi, ki so Jo izvojevsli zavezniki v Afriki. "Prisrčno se vsm zahvaljujem za čestitke, Izraže-ne v vaši poslsnlci," je rekel "Prišel bo dan, ko bo sils Združenih narodov pognals jsponske mvaderje s kitajske zemlje.H
Predaednik Roosevelt je imel več razgovorov s Churchillom. Bels hiša je razkrila, da Je Churchill konferiral tudi z dr. Edvardom Benešem, predsednikom Čehoslovaklje, kitajskim zunanjim ministrom T. V. Soon-gom in avstralski m zunsnjim ministrom H. B Evattom Prihodnji teden pride v Washlng-ton kanadski premier W. L. Mackenzle ICing. ki se bo udeležil razgovorov med Churchillom. Rooseveltom ln član! generalnih štabov Velike Britanije in Amerike.
1916.
SPORAZUM MED
RUDARSKO UNIJO konptsm IN OPERATORJI
Vladna kontrola mogovnikov v lUinoi-«i preklicana
VPRAŠANJE PO. DAL^AMA PRE.
,t ' ,	:T ' IKflt " ' V* T t"
Waaklnglasi, D. Cm 15. maja. —
Wllllam Green, predsednik A-meriške delavske federacije, in notranji tajnik Karoid L. lekes, ki je tudi koordinator za kurivo, sta naznanita dosego sporazuma med progresivno rudarsko unijo (ADF) ln Illinois Coal Operators Ass'n., da bodo rudarji delali naprtj v smislu provizij stare pogodbe, dokler ne bo nove podpisana. Sporazum je rezultlral v preklicu vladne kontrole okrog M premogovnikov, v katerih delajo člani progresivne rudarske unije. To pomeni, da so bili premogovniki vrnjeni operatorjem.
Ickes, ki je pred dvema tedno-mi dobil oblast obratovanja premogovnikov sa vlado, je dejal, da ne bo'storil nobenega koraka glede podaljšanja premirja z rudarsko ,unijo United Mine Workers of Americe, katere predaednik k John Lewia. Petnajstdnevno premirje ja sledilo preklicu rudarske stavke. Ilfbtranjl tajnik je izrszil upanje, da Lewls na bo oklical stavke prihodnji torek, ko poteče premlrj* Izjevil je, da je prejel veliko Število telegramov od uradnikov unij *oMWA Iz zapadne Pennsylvsnije, Kentu-ckijs in West Virginije, v katerih ao ga Informirali, da rudarji ne bodo šli na delo prihodnji torek, če ne bo podplss-ns nova pogodba.
Sporazum med progresivno rudarsko unijo in operatorji določs med drugim, da novs pogodba, ki nadomesti ono, katere veljavnonst je potekla 31. marce, mora vsebovati provizije glede zvišanja plače in izboljšanja delovnih pogojev in to velja za dobo od omenjenega datuma naprej.
rfcjn j« sklical konferenco r<- tantov desetih velikih .go.iilh kompanij ln UM-rs aateri bo rezprava o
ki«v"-ai*jM konflikta.
N omiki ikofje evare Hitlerja
VVashington, D. C., 15. msjs. — Urad za vojne informacije Je objavil vsebino peticije, katero so katoliški škofje v Nemčiji poslali Hitlerju. Ta uključuje svd-rilo in obsodbo nacljsklh proti-verskih činov, "ki grade steno sovraštva proti režimu v gku-pirsnih državah in v Nemčiji." Škofje trdijo, da so nacijl Izvršili mnogo zločinov proti katoliški cerkvi na Poljskem, v Slovakijl, Luksemburški in AI-zaciji-Loreel Kopije peticij, ka-t ere je podpisal kardinal Ber-tram, so bile poslane dr. Bern-hardu Rus tu, mi metru za verske
Beneš nastopil
Predsednik Cehoslo-vakije napovedal zavezniško smago
Washlngton. D. C. 15. maja. -Dr. Edvard Beneš, predsednik Čehoslovaklje, je v svojem go'-voru v kongresu dejal, da je sa vozniška zmaga v Evropi blizu, toda bitke pred dosego zmsge bodo zshtevsle veliko število žrtev.
"Ml smo v zadnji fazi vojne najbolj strahoviti fazi," je dejel. "Druge svetovne vojns se je pričela s kriminalno nacijsko p-kupačijo Prage 15. maroa 1. 1031 ln od tega dneva so vsi čehoalo-vaŠIri državljani v vojni z Nem čijo. MoJe mnenje je, da bl morale biti Hitlerjeve zahteve in napadi na čehoslovakljo odbiti. Mi smo bili pripravljeni, ne pa zapadne sile. Z Žrtvovenjem Čehoslovaklje, sta Evropa in svet dobila kratek oddih aa o-brambo proti prihajajočemu napadu, toda plačati sta morala visoko ceno."
Beneš je Izrazil hvaležnost svojega ljudstva Ameriki sa prijateljstvo. "V tej veliki demokratični deželi je bila v oktobru 1. 1018 proglašena neodvisnost mojegs naroda," je nadaljeval. "Ko ja nacljslu Nemčijs 15. marca 1. 1930 uničila svobodno Čehoslovslko republiko, sem kot člsn fakultete Čikaška univerze apeliral na predsednike Roosevelta, naj ne prlsns tegs nssil-negs člns. Vlsds Amerika je bila prve med vslesllsmi, kl je kategorično obeodlla zločinsko sgrasljo. Čehoslovsklja se bo ponovno dvignila kot demokracija po zlomu osiščne sil*."
Po Beneševem govoru je kon-grešnik Celler, demokrat ls New Vorka, napadel Otona Hebsbur-gs, pretendonte za avstrijski prestol, kot človeka, ki bl rad uničil vse ono, ss kar se Beneš ln njegovo ljudstvo borlts.
Hitler bo poražen v tem letu?
Ruski matematiki napovedali konec vojne
Moskva. 15. maja. -7 Ruski matematiki so na podlagi zgodovinskih letnic ln številk ns-povedalt, da bo Hitler poražen in vojna v Evropi končana v tem letu. To se bo zgodilo, če številke na lažejo« Kot doke«, da se bo ns poved uresničila, o-meajiUo sledeča dejstva; ».. h Francoska revoluoija se je začela ). 1760, boljševikl pa so prišli na krmilo Rusije I. 1016. Če se odšteje prvo število od drugega ostane 120.
Napoleon je postal cesar I. 1604, Hitler pa je prevzel oblast I. 1033. Slično odštetje puščs število 12», Napoleon Je udri v Rusijo I. 1612, Hitler pe jo je napadel 1. 1041, kar je spet 120,
Rusi so porazili Napoleonovo armado I. 1614. Ako ae prišteje Uj letnici število 120, pome-Hitlerjem v t.
zadeve, Wilhelmu Fricku, notranjemu ministru, in dr. Han- j	/m**° su H. Lammei»u, načelniku j državne administracije.	^ •
Zakon VMajemno trgovino pod al j kan
Jeklar eko komponije zahtevajo InjomUine
NVashington, D. C., 16. maja ' VVashington, D C . 15. maja Predstavniki velikih jeklsr — Roosevnitovs administracija i akih kompanij zahtevajo izjfm je izvojevala važno zmago za Ičine v zadevi Izvajanja odrrd svoj program povojne obnove be, ki določa 46 ur dela v tednu sveta, ko je nižje kongresna v jeklenki Industriji. ZehU>ve zbornica sprejela načrt, da se i vsebuje telegram, ki so ga po-zakon vzajemne trgovine po- j slali Paulu V. McNutUi, načelni-daljša sa dve leti, s 342 proti 66 ku komisije sa mobilizacijo In glasovom. Proti je glasovalo 52 {dobavo moštva. Odredba glede republikancev, U demokratov, podaljšanja delovnega tedna na eden profreeivec in eden far-146 ur v Jeklarski Industriji Je mer-laborit	1 bila izdana 1. maja.
Domače vesti
Oblaki ln posdravt
Chicago —Mary Jaklich in El la Moren lz Gilberta, Minn., in Žena Antona Bevka is Weat Al-lisa. Wls., so 13. t. m. obiskale gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.
Konvencija SŽZ
Pittsburgh, Pa.—V ponedeljek, dne 17. maja, se je začela v tukajšnjem hotelu Rooaevel-tu šesta redna konvencija Slovenske ženske zvese. KonvenČ-ni program se je začel Že v nedeljo popoldne ln Uvajali so ga krožki kadetk, kl so tekmovali med seboj. Zborovanju prisostvuje okrog sto delegatinj in gl. odbornic.
Nov grob V Calumotu
• Calumet, Mich. — Dne 4. maja je umrl Math Perušič, star 37 let, rojen tuksj in bivajoč ns Lsuriumu.	(
Is PeansylvsniJe
Braddock, Ps,—Pred dnevi jo tukaj umrla Agnes Ivenčlč, poznana kot "urmoharca," stara 70 let ln rojena na Vrhpolju pri Novem meatu na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 44 let in zapušča tri sinove (eden je pri vojakih in drugi v Clevelandu) ln tri hčere (tudi ona hči Je v Clevelandu). Članica SNPJ Je bila 34 lat in ob smrti Je bils članica društva 300,
Rumlov davini načrt sprejet
' Plačevanje dohodninskega davka sproti
Waakin«ften. D. C.. 16. maja, —
Rumlov davčni načrt Je bil sprejet v senstu s 40 proti 30 glaaovom kljub opoziciji s strani Rooseveltove sdmlnistraclje. Ta določa plačevanje dohodnin« skega davka sproti po prvem Juliju tega lete.
Po sprejetju v senatu Je bil načrt poslsn nižji kongresni zbornici, kjer bo najbrže tudi odobren. Ta ga je pred desetimi dnevi zsvrgls s 206 proti 202 glasovoms.
Ali bo Roosevelt vetiral načrt, če bo sprejet v nižji zbornici, ali dovolil, da poštene zakon brez njegovega podplaa, je vprašanje. Načrt, čigar avtor je Beardsley Ruml, načelnik federalna rezervne banke v New Vorku, je Issval ostro kontrover-zo, Ts določa odbijanje 20 od* stoikov od plače po prvem juliju, Davek, na dohodke preteklega leta, ki je imel biti plačan v marcu In juniju letos, se aplicira na dohodke tega leta, , Pričakuje se, ds bo federalni zAladni department na podlagi Rumlovega načrta dobil okrog |3,300,000,000 več v davkih nego po sedenjem sistemu
ODPOR PROTI NACUEM V OKUPIRANIH DRŽAVAH
AUmJA« vo/aM« posadka ojačana v Holandiji in Belgiji
ZAPIRANJE SOL IN UNIVERZ
London. t5. meja. — Sem dospela poročila omenjajo naraščajoč odpor proti nacijski okupacijski sili v Holandiji, Belgiji, Jugoalaviji, Grčiji, na Norveškem in Poljskem. Odpor je najbolj močan v Holandiji ln Belgiji. Poročila govora o sabotaži in spopadih med uporniki in nemškimi vojaki.
Belgijski uporniki so napadli s ročnimi granatami nemško vojaško garažo v Ghentu, ubili štirinajst stražnikov ln rasblU enajst tovornih avtov. V Holandiji so nastale stavke po o-kllcu prekega soda v znak protesta proti nacijski odredbi glede ponovne Internacije bivših vojakov.
Holandska u bet na vlada v Londonu ie posvarila prebivalce, naj se'ne prenaglijo, ker je nacijsks sils dovolj močns ss zstrtje revolte. Porodila o ls-bruhu revolte^ v Holandiji in Belgiji niso uradno potrjena.
Anete, holandaks časnišks a-gentura, trdi, da nsciji sami podžigajo revolto, na katero Holandoi niso pripravljeni. Ho-landaki krogi so priznali, da je situaelja najbolj kritična, odkar aa'nemške čete okupirale H«>-landljo. Aneta poroča, da so Nemci ustrelili 36 oesb v prvih dneh po oklicu prakege sods ln veliko število onih, kl so se uprli nscijsklm svtoritetam.
Poročilo ls Stockholma, Švedska, prsvi, da ao gestapovet v Oslu, glsvnem norveškem mestu, zapretlli, da bo vsaka oseba, ki bi skušsls pobegniti, u-streljena. V zadnjih tednih je več tisoč Norvežanov pobegnilo na Švedsko.
Nadaljnja vest pravi, da nemške svtoritete zapirajo šole in univerze v Holandiji, odkar so se študentje uprli zahtevi, naj podpišejo deklaracijo lojelnoeti. Več tisoč študentov je bilo aretiranih in odvedenih v koncentracijska taborišča,
Mussolini priznal šibkost mornarice
Bojasen pred invazijo Italije
Mureay obeodil protidelaveki načrt
Cleveland, O., 16. maja. — Philip Murrey, predsednik Kongresa Industrijskih orgsnlzacij, ln člani ekaekutivnegs odbora so naslovili telegram kongres-Alkom z obsodbo protidelavske-ga načrta, čigar avtor je senator Tom Connally, demokrat lz Te-vase, "Sprejetje tegs nsčrts, kl so gs skotili sovražniki delavcev, kl bl radi uničili unije, bl bilo sunek v hrbet delavstvs," se glasi telegram.
Daviet dospel v Kairo na poti v Rusijo
Kairo, Egipt, 16. maja. — Joseph E. Daviee, bivši ameriški poalanik v Ruai J I, Je dospel sem na svoji pati v Moskvo. On Ima Rooseveltovo poslanico, katero bo Izročil Stalinu Vsebina te še M razkrita.
j uwmwmm 15. maja. — Italijanski senst je bil Informiran, da Italija nima dovolj močne bojne mornarice za preprečenie zavezniške invazije. Radio Rim Je citiral Mussolinljevo Izjavo, da mornarica ne bo mogla odbiti napada na Italijo.
"Italija ne re*polaga s močno mornarici za preprečitev Invazije," pravi Izjava. "Jadransko morje, kjer že operirajo sovražne podmornice, mors tvoriti črto, po kateri bodo dobivsli potrebščine okupacijske čete v balkanskih državah."
Vojni minister, ki je Muaeo-lini, je priznel možnost uspešne zavezni&ke Invazije Italije. "Novi disciplinarni koraki, da se o-Ječi notranja fronta, bodo kmalu odrejeni," Je dejal. "Nekatere cone so že prišle pod milita-! ristično junsdlkrljo."
Druga vest se glasi, da so fašistične organizacije dobile navodila glede Izvajanja obrambnih ukrepov.

PROSVETA
THE ENLIOHTiaiM
PLAŠILO Ol LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPOun
JEDNOTE
ad aad published br Sleveoe Malto—I »—IM lodd?
<ifi*»a (isvea Chicaga) ta Kaeaui aa lato. M41 sa pol Ui«. SI M aa ietet Uia; aa Ckkage la 99M aaoabUo. » 71 sa pol latai aa
NJO par y*ar, Chicaga aad Ctoero 99M pm feer
___ po dogaroru. Rokopis! dopisov ta aa aa vrata)o. Rokopisi tli—mi f itai (fettaa. povesil pasmi Ud.) aa rrnejo pošiljatelj« la v stanja, ta }e prtloftU
Naslov aa vsa. kar lasa al
PROSVETA tM7.lt Sa. Lesradale Ava«
MEMBER OF TKE FUMUIATED PRESS
_
Datum v oklepaju na primer (May tl, 194$), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovila jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Kooperative pobijajo inflacijo

Konferenco 2000 delegatov unije avtomobilskih delavcev, ki se je vršila 2. maja v Detroitu, je obiakal kot gost tudi Murny D. Lincoln, predsednik Kooperativno lige v Združenih državah, kl je povedal delegatom, da delavske in farmarske konzumne zadruge so najboljie sredstvo za ustavitev inflacije.
Lincoln je rekel: "Ce bi se samo 29% ameriških konzumentov organiziralo v kooperativah, tedaj bi bila kontrola cen nepotrebna.** Dalje je rekel, da bodo delavci veliko hitreje napredovali gospodarsko, kadar bedo sami organizirali svoja kooperativna podjetja in investirali svoje prihranke v lastna podjetja, namesto da bi Čakali, da jim bo vlada pomagala z zakonodajstvom. Geslo za-drugarstva je: Pomagaj si sam in imel boi, kar bol hotel; drugI ti ne bodo pomagali.	*
Avtomobilaka unija CIO je pred kratkim ustanovila oddelek za delavske konzume in Lincoln je dejal na omenjenem zborovanju, da je bil U korak unije zgodovinskega pomena. Dokler bodo induatrljaki delavci in farmarji delsli le kot producenti, ne bodo nikdar prišli skupaj, kajti njihovi ekonomski interesi si bodo nasprotovali, lahko pa pridejo skupaj kot konzumenti ali kupovale! potrebščin, če bodo organizirani v zadrugah.
Lincoln je tudi zastavil svtomobilskim delavcem značilno vprašanje: Čemu ae toliko poganjajo za besedo v upravi avtomobilake korporacije — dočim zanemarjajo kooperative, v katerih bi lahko imeli vso btaedo aami? —
Ameriški farmarji so v tem momentu večji in boljši zadrugarji, kakor ao delavci v industrijskih mestih. Farmarji v svojih zadrugah danes posedujejo skladišča krme, gazolinake centrale, refine-rije, parne mline, zavarovalnico ln prodajalnice na drobno. Edino kooperativni sistem gospodarstva lahko prinese Ameriki gmotno obilje, katerega zaman pričakujemo od privatnega kapitalizma, ki je zmoten dati blagostanje le neki manjšini na podlagi pomanjkanja za veliko veČino.
Ameriški delavci ae učijo zelo počaai, ampak uče se pa le. Kriza, kakršna je današnja, ko vlada poakuša kontrolirati cene potrebščin na drobno pa ae ji kontrola neprestano izmiče iz rok, kajti kontrola privatne trgovine, katera bi bila stoodstotno poštena ln pravična, katera bl res koristila odjemalcem, je — človeško nemogoča brez telesne diktatur« — U kriza mora naučiti delavce, da je veliko bolje, če se delavci sami kontrolirajo v lastnem sistemu kooperativ. V tem sistemu bodo konzumenti sami postavili avoje cene in akrbell bodo, da vaakdo dobi, kar ln kolikor mu gre.
Pa«—Fantje kar naprej odhajajo k vojakom. Dne 7. maja jih je šlo iz okolice Ir-wina nad 70, med njimi tudi moj sin Frsncis mL O njem je bilo še zadnjič, enkrat poročeno v uradnem seznamu v Proaveti, da je odšel Ji vojakom, ali takrat je bil še doma. Danes pe je pribito zapisano od očeta, da je rea ie). Poleg njega je ftel od tukaj tudi Martin Fliaek ml.
Moj sin je šel prostovoljno. Ni mogel pričakati tistega usodnega dneva, ko tudi njega pokličejo. Rekel je, da mora iti Uko ali tako in bolje je, da gre prej kot pozneje. In tako je šeL Ali pred odhodom ao mu pa le solze prišle v oči. In kako tUdI ni, kadar ae otrok prvič poslavlja od očeta in matere, bratov ln sester. Tudi če bi imel kamnito srce, bi ae mu omehčalo. Predno je odšel ae mi je zde-tsko
lo pr
žaloetno kot dne 2.
Franho bi rad imel mir...
Španski fašistični diktator Franko je 10. maja v nekem svojem govoru v Almerijl apeliral za mir med zavezniki ln osiščem. Tega dne so zavezniki v Tuniziji dokončevali z nemško-ltalljansko armado: ujeli ao do 100,000 mož ln ostanek okrog 50,000 mož je bil obkoljen na tuniški konici, tekajoč na brezpogojno kapitulacijo.
Psihološki učinek te sijajne zavezniške zmage v Afriki, domala pred noaom Frankove domene, je bit nedvomno atrahovit na diktatorja Franka. Nič čudnega torej nI, da je španakl diktator prvič povzdignil svoj glaa za mir.
Zadnji mesec je Franko dovolil svojemu zunanjemu ministri, da je apeliral za'mir. Nsjbrže je ta takrat slutil, kaj prihaja.. Odgovor zaveznikov je takrat bO kratek: Brezpogojna kapitulacija! Mino ta prinese mir.
Franko pa nI obupal. Sila kola lomi. V svojem apelu sa mir Ipanaki diktator rekel, da se je Španija združila a pepeiem vzpostavitev miru. Rekel je tudi, da je vojna danes prišla na "mrtvo točko, ko ne ena ne druga stran nI dovolj močna, da bl docela premagala svojega naaprotnika — ln Španija je kskor nalašč > pokiaju, da lahko poereduje za pnir kot driava, ki ima pametno, resno, močno in zdrušeno ljudstvo . . * Končno je diktator strašil z ruskim boljševizmom, ki "komaj čaka poraza Nemčije, da po-plavi Evropo.**
Lopov! Največji lopov za Hitlerjem ln Muaeolinljem! To je Fianko V vseh svojih objavljenih izjavah v zadnjih treh letih, odkar je topovski Hitler zaplear.- krvavi kankan, je lopovakl Franko sam« za vestno prerokoval odločilno zroago osišču in nacifašistič-nemu "novemu redu**, v katerem ie uključen tudi on; vea ta čas jc Franko pel slavo nacifaiistlčnim herojem Nemčije. Italije ln Japonske Njegova vera v zmago teh herojev je bila Momajna.
Zdaj pa je Frsnko naenkrat izgubil vero v zmago svujlh junakov! Zdaj mu je vojna na "mrtvi točki", na kateri ne bo odločilne zmage na nobeni strani — In sda i naj se zavezniki podajo v poga jenja sa mir s posredovanjem "pametne" in "sdruŠene" Španije in Vatikana! —
Španski diktator in Vatikan — če zadnji rea sodeluje — sta še dobila odgovor. Brezpogojna kapitulacija! Kakor se naclfašiati zadnje dni kapitulirali v Tuniziji, Uko morajo v vsej Evropi! — Miru prej ne bo!
Franko bi rad imel pobotan mir, kakršen tudi nJemu ohrani diktatorsko strllco. Ne bo to aroče' Zaman ae trudi ln cvtll Franko.
Franko bo moral iti za Hitlerjem in Mussolinljem. Evrope ne bo poplavil boljševizem, temveč jo poplavi demokracija, ki ne bo trpela ne starih ne novih. dikUtor jev. Tudi sa Franka ln gango njegovih barbarskih morilcev v Španiji bo veljalo:
Brezpogojna kapitulacija! —
februarja let« 1900, ko sem jaz odhajal v Ameriko. Z mano je šel na postajo v Bršljin pri Novem mestu oče. Tam so reveža solze zalile in je vzkliknil: "Ljubi moj sin! Sedaj odhajaš od mene isi ne vem, če te bom še kdaj videl ali ne . . In ubogi revež Je buiknil v jok. Mož je imel že 62 let in je nekako slutil, da je to njegovo zadnje spremljanje sina v Ameriko. In res se nisva! nikdar več videla, ali pomegal sem mu pa, kolikor je bilo mogoče v tedanjih razmerah.
Sestre'in brat ao mi potem povedali, da je bil o&e prav zadovoljen z menoj, samd to je želel, da bi prišel domoy, da mi Izroči tisto malo Imetje, ki ga je posedoval. Ali žalibog zadnja vojna je prekrižala nešteto računov ln tako tudi mojega ln očetovega. Vojna se je pričela leU 1914, on pa je umrl leU 1918 ravno ob koncu vojne. In Uko je bilo kopČano tudi očetovo življenje. Mati je umrla že par let prej, mtajši brat pa je padel na Itali* janski fronti.
In kaj potem? Oče ln mati sU bila mrtva. Doma n* tistem po-sestvecu, ki bi imelo biti moje in je tudi, če ga je še kaj, sta ostali le dve sestrici. Po koncu vojne ao zopet pričela prihajati piams lz sUrega kraja. Nekega dne grem na pošto in dobim pismo sledeče vsebine;
"Dtsga braU, če sta še kje živa! Piševa vama to žalostno pismo jaz, Micka in Francka z upanjem, da ga dobiU. Odpravita ae Ukoj na pot domov, kajti me ava same Še žive. Mati in oče sU že oba mrtva, Matiče pa je bil Ubit v vojni. Ztfaj sva siroti sami ostali, kot dta izgubljena piščanca in ne vemo, kam bl se djale. Ce moreU, nama kaj pošljite, kajti sva skoro do golega brez obleke . . ."♦
Or^m k mojemu bratu, kl ga ie tudi krije ameriška zemlja. Poslala sva sestrama za prvo al-in obutve za $81 vred-t je bil že oženj sem vedel, Po daljšem nju sva sklenila, da sestri lem dobiva in mir besedi ln potem, |i»m kdaj tja ali ne. In Uko je bilo. Mislim, da je tako ie najbolj prav. Ali vsemu zlu ac nikdar ne umakneš, pa magari greš križem sveU.
življenj«- je pač Uko: Ravno ko ti mladike doraatejo, ae že
začnejo krhati in gredo iz da kot mtade ptice, druga tja. Ena sc še vrne, druge ni več. In tako bo tudi a temi našimi sinovi v tej vojni. Ali še v nobeni vojn. niso bili vsi pobiti in tudi v sedenj ne bodo. Toda padajo pe kot list zs listom, Če oo v vojni, pe v premo-gorovib in drugih industrijah pri delu. To človeško življenje je danes Uko na kratko navezano kot ie nikoli prej.
Frank Fink, 200.
dneva
rinilDh r T imamo letos izredno priliko in dolžnost, de proslavimo praznik Decoration Day na dostojen način. Vaem je znana, da je U praznik narodhi simbol ln več-r ni spomin na padle ameriške junake, ki ao nesebično žrtvovali svojs življenja za svobodo ln blsgostanje ameriškega ljudstva. Kot pffseljenci smo Slovenci bili tudi deležni te sreče, da smo v tej svobodni deželi našli kruh in svobodo.
Thomas Jefferson jo v svojih zgodovinskih političnih spisih zapisal tudi to-le: "Drevo svobode bo treba vedno zalivati s krvjo." To pbtoeni, de se moramo vedno boriti, drugače bo klica svobode usahnila. Pravilnost Uga izraza vidimo danes, ko ao Združene države apet v vojni za ohranitev neodvisnosti, katero ai je ameriški narod priboril v revolucionarni vojni pod Washingtonom in pozneje spet pod Lincolnom Denes divja kruU vojna za neodvisnost in svobodo vsega sveta. V tej vojni se preliva jjtudi slovenska kri v stari domovini in tukaj po širnih frontah.	,
Ni dovolj, da si le obujamo častne spomine in oddajamo čast padlim Junakom nI Decoration Day. Od nas se pričakuje veliko več. Pričakuje se ln mo-biti zvesti podporniki Roo-polltike in aktivni vo-
pa doma v industrijah s proizvajanjem orožje za obrambo in dajati sredetva 'ze nakup iatega. Kajti orožje bo odločilo, ali ae bomo Še naprej gibali v okvirju demokracije, ali pa bomo padli pod barbarsko peto fašizma, kakor se je zgodilo s narodi v zasužnjeni Evropi.
Slovenci iirom Amerike bomo letos praznovali Decoration Day s patriotičnimi demonstracijami, kakor se spodobi v taki dobi. Brez dvome ao povsod pri prave že v teku, da bodo te proslave čim bolj učinkovite, ds bomo na Istih mobilizirali vae naše odporne silo, de bomo na U način dokazali našo hvaležnoat za gostoljubje, kaUrega smo deležni v naši novi domovini.
Tudi v Plttaburghu ao v teku priprave za dostojno patriotlčno manifesUcljo, da ae na praznik kinčanja grobov zberemo spet v našem Slovenskem domu, ki bo isti dan obhaj4 avojo 32. obletnico s primernim programom. Program sc bo pričel Z razvitjem ameriške zastave, ki je i#ela važno vlogo v) zadnji svetovni vojni To zastavo jc podaril pittaburikim Slovencem naš prijatelj Hrlcek. Dne 30. maja bo prvič razvita v Slovenskem domu, kjer bo videla, dokler Amerika ln njeni zaveznik ne zmagajo v tej usojepolnt Vojni, dokler ne bodo sovražniki Slove-
narodov
■p*I
dan re-jptrio-
tično narodno manifestacijo, kjer bomo istočasno oddali našo iskreno hvaležnost slovenskim pionirjem, ki so pred 32 tati zgradili tedaj največji Slovenski dom. Program bo zelo primeren in bogat. Pevsko društvo Prešeren se pripravlja, da nam bo ob tej priliki spet nudi lo lep duševni užitek, da bomo bolj veselo izvajali naie naloge. Umestno bi bilo, da vai sodelujemo, posebnb pa naša društva. Člane Slovenskega doma pa prosimo, da gredo na delo za sijajen uspeh/icsr bo kredit naši naselbini in bližnji okolici Frsnk Oblak. Ujnik Slov. doma
Pogreb ubitega letalca Cleveland. —— V predzadnjem dopisu v Prosveti sem poročal o telegramu, ki je naznanil družini John Zaje, da je pogrešano vojaško letalo, s katerim je v Te-xasu odletela skupina treh letalskih kadetov s pilotom ha čelu, med katerimi sin John Zaje
. "S?
i Tenisu. V su sem tudi omenil špne letalce nalili so scf vsi tri nes f>a vam govem pogrebu, vojaškega značaja.
Torej od dneva, ko bilo letalo pogrešano, je druŽfita Zajo dobivala pd vojaških, oblasti vsak večer poročilo, de jih iifct jO, toda jih še nlao našli. Približno osmi dan po nesreči pe je prišlo poročijo, da ao našli letalo in vse letalce mrtve. D poročilo v listih pa se je da so mrtvi trije kadetje, med njimi tudi John Zaje ml., pilot pa je ostal pri življenju. To poročilo je povedalo, da se je ponesrečeni pilot z zlomljeno nogo in z drugimi poškodbami osmi dan priplazil do neke far marske koče, kjer je povedal, kaj ae je zgodilo ln kmalu nato padel v nezavest. In ti ljudje ao potem našli leUlo z ubitimi letalci, nakar so sporočili vojaški oblasti, ki je,
le bil tudi ml. Qn je
in k nekemu angleškemu, mu tudi zapeli žalostin-v giovo, ker pokojni je bil zelo vnet pevec. Nastopal je v /borih in velikokrat na raznih priredbah tudi v duetu, posebno mladim Rudyjem Jelarčičem. Imel je zelo prijeten glas, bil korajžen, vesel in uljuden mladenič.
Torej ni prav nič čudno, da ao ga starši tako ljubili ln visoko cenili. Toliko ao m njim žalovali, da nisem še videj toliko joka pri pogrebu. Žalovali in jokali so preveč za svojim sinom, kajti vse nič ne pomaga. Veliko so žalovale tudi sestre, sorodniki in vsi prijatelji pa znancL Sploh ne verjamem, da je bilo kako suho oko, in to posebno v soboto pri pogrebu, ki se je vršil pb dveh popoldne z vojalko častjo.
Ob dveh popoldne ao se pripeljali vojaški strelci in stopili špalir. Drugi vojaki, pokriti lahkimi čeladami, pa so nosili krsto. V špalirju ao bili tudi društven^ člani v velikem številu in mnogo drugega občinstva. Prav lepo in častno so se od pokojnika poslovile Progresivne Slovenke. To so storile v znak sožalje napram materi po-
Ds-! distt d rije-
m
ramo b sevelto
jaki, bodisi n* vojni fronti ali prizadete sorodnike, Uko tudi
Zajčeve in ženo njih ubitege sina.	«
Mladi John Zaje je bil že okrog poldrugo leto poročen hčerko zelo poznane ln spoštovane družine Frank Tegel, 960 E. 239 st., Euclid, O. In mlada Žena je živeli v Texasu v bližini letališča, kjer se je vežbal njen mož. Ko je bila obveščena o njegovi smrti, je t^koj uredila, da je bilo njegovo truplo prepeljano v Cleveland. Njegovo truplo je doapelo iz Texasa v četrtek zjutraj, torej je vzelo okrog tri dni in petMpPMMI
Krste s truplom ubitegs letalca je bila položena na odsr v kapeli Zeletovega pogrebnega zavoda na 452 E. 152 at. Potem pa so ves Čas hodile trume ljudi ns zsdnji obisk k pokojniku; po-sebno v petek Zvečer jd bilo pri njem ogromno ljudi. Kar tru-moma so prihajali in oddajali ln
bil«
spadal
prinašali vence, Uko* vaa krsta v cvetju, nisem videl še nem Mrliču toliko
PokOjhi Johnny je dvema podpornima društvoma —Slovenski narodni podporni jednoti in Ameriški brataki zvezi. Tako se je od njega poslovilo veliko njegovih društvenih bratov in sester, in to posebno ie od Strugglerjev 614 SNPJ. Poleg tega je spadal tudi k dvema pevskima zboroma—k SIo-
Kojnoga, k* je predsednica krožka Progresivnih Slovenk.
Omenim, da je na dan pogreba deževalo vse dopoldne ln do ene ure. Eno uro pred po-greboih pa je prenehalo in pokazalo se je svetlo solnce—po žalosti pride veselje, po dežju ps sobice. Tsko se je vršil pogreb ob lepem vremenu.
Kot ves čas prej, tako je tudi pri pogrebu vse jokalo. Posebno je bil zelo žalosten trenotek, ko so vojaki oddali tri salve zadnje slovo, a še bolj pa, ko ste dva trobentarja zaigrala žalo-stlnko v zadnje slovo smrtno ponesrečenemu tovarišu. Res, bil je zelo žalosten, obenem pa zelo Impozanten pogreb.
Pokopan je bil na zelo lepem kraja, na krasni zeleni livadi. Tam bodo počivali njegovi zemeljski ostanki. Svoje mlado in nadepolno življenje je dal za Svojo svobodno ameriško domovino. A Žal, ni sam, ki ga je za deU ta usoda. Mnogi so že dali Svoje življenje pred nJim, še veliko več jih pa bo fc padlo predno bodo Uničili to človeško pošast—fašizem ln nacizem, kakor tudi kapiUllzem, ki ustvarja fa šizem in druga zla.
Pripomnim naj, da je imel ta ponesrečeni vojak toliko obiskov iz več razlogov. Prvi je, ker je bil priljubljen in simpatičen mladenič, kakor je tudi priljubljena in spoštovana Zajčeva dru žina, ki je zelo delavna na kulturnem polju v naselbini. Drugič pa so ae ljudje še bolj zavedali te nesreče in obiskali pokojnika v tako velikem številu, ker ima akoraj vsaka družna avoje sinove pri vojakih, nekateri še to stran morja, drugi pa že na daljnem bojnem polju preko oceanov. In skoraj vsi sUrši se bojijo, da tudi oni lahko vsak dan dobe tako žalostno sporočilo 6d vojaških oblasti. In zato torej toliko simpatij do nesrečne družine in zato toliko žalovanja za ponesrečenim vojakom.
K zaključku naj omenim še to, ko aem ae leU 1919 podal na potovanje po širnem zapadu, sem bil tudi na Elyju, Minn., kjer je takrat živela tudi družina ponesrečenega letalca Johna Zajca. Ol takrat je že nad 22 let, toda Johnnyja se še vedno živo spominjam. Takrat je bil še prav majhen otroki star okrog poldrugo leto. In ker sem bil vedno ljubitelj malih otrok, sva bila z malim Johnnyjem Ukoj velika prijatelja. Najrajši je imel mojo kapo in pa mojo urno verižico. Ker je bil njegov oče lokalni zastopnik Glasa Svobode, sem se večkrat pri njih usUvll za časa mojega bivanja
i!-Maja
ElUabeih, N. J_Ta mesec * bomo spominjali svojih maJT Na materni dan je bilo obdarovanih na tisoče mater i svojih otrok z daril, i„
bi daleč od svoje matere toda ik) se me spomnili na materni dan. Me matere smo se jih Z doma spominjale, ker bi se rad! *»Ule z njimi na u imeoZ dan. Ali usoda jih je odirgl
rojstno deželo. Mnogo jih je £ dalo življenje, mnogi So že »»I ko morja, ali gotovo bi radi di bi bili doma na materni dan
Moj mož je isti dan obhaial svoj rojstni dan in tako so tuh! ni štirje otroci oba obdarili. On je šgl zjutraj na delo, jaz sem pa osUla doma. Nas najmlajii sin bo odšel k vojakom 6. juni-ja in tako bova spet povsem sama ostala kot sva bila pred 29 leti, ko sva se poročila. Iz tega mesta so že skoro vse fante po brali in tudi mlade može. Doma so ostale osamljene matere m vdovice.
Tukaj je tudi veliko lakih poljskih in ruskih mater, ki ne znajo čiUti, ne pisati. Ta narod v svoji rojstni deželi ni hodil v šolo. Slovenci in Hrvatje smo bolj srečni, kajti mi smo se naučili Vsaj čitanja in pisanja in prečiUmo vse, kar je slovanske-ga. Drugo smo se pa tukaj naučili. Te poljske ln ruske matere so še mlade, oziroma srednjih let—47 do 50 let—toda ne poznajo abecede.
Poznam mater, staro 52 let Ko je njen drugi sin odhajal k vojakom, ji je rekel: "Mama, to je ves penez; kadar boš to šecko zajedla, bom ti poslal penezi.,." Ta družina je bila že pri našem društvu SNPJ. Oče je umrl, sinova sU odšla k vojakom, mati je osUla sama. Je reva, ker ne zna pisati, ne čitati. Pravi, kako sem jaz srečna, ker lahko či-tam. Vai smo bili v Avstriji pod Franc Jožefom, pravijo Poljaki, toda je razlika med nami. Tisti, ki so bili rojeni v mestih, so hodili v šolo, po deieli se pa ni nihče zmenil za šolo. Sedaj je prepozno, kajti njih sinovi že odhajajo na vojno.
Tudi jim je težko dobiti držav-ljanske pravice in večiooma ni-sp državljani. Takih je še veliko. Je tako kot pravi Fraok Barbič, da nekateri bolj pozno dobijo državljanstvo. Prej ni bilo sile, ker ljudje so vseeno pošteno živeli, odgojili sinove in jih sedaj poslali na bojna polja. Ves čas svojega življenja so težko delali, zdaj so pa sarini ostali. Na stara leta, posebno v bolezni je hudo, če človek nima svojih otrok.
Agnes Passrich.
Pred dvajsetimi leti
lojega
IIiU i
na Elyju ln vsaki krat sva se z malim Johnnyjem veaelft igrala.
Tako sem se se ed njega res težko poslovil, kaiti bil Je zelo simpatičen in korajžen še kot otrok. Sedaj pa mu iz arca želim mirnega počrtfca v domači rodni zemlji, za Eltero je dal svoje mlado življenj«. Njegovi mladi ženi, njegovim staršem in vaej družini ter .oetnUm sorodnikom pa nsjglobok*jie sožalje od vse moje družine! Človeška usoda je taka in ie večje žalovanje prav nič ne pomaga.
Anton Jaakevtch.
(Iz Prosvete, 17. maja 1923) ■
Domače vesti. V Yalu, Kans, sta umrla osem dni narazen 53-lctni Gašpar Šetina od Medvod na Gorenjskem in njegovs 48-letna žena Mary iz Tomacev« pri Ljubljani, oba člana SNPJ.
Delavske vesti. Pennsylvanska delavska federacija se je izrekla za industrijski unionizem.
Inosemstvo. Sovjetski pomnik Vorovski v Švici je bil ustreljen v Lsusannu med antantno konferenco glede Turčije; švicarski fašist je morilec.
Sovjetska Rusijs. Sovjetska vlada Je povabila ameriške** *>" etalističnega voditeljs obisk Rusije na njene stroi» toda Debs je zaradi zdravja odklonil povabilo.
TU tactoit, Pn* »* tn tm m n m
ta

resti z jugoslovanske
.nte _
poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
ffstl iz slovenije _ po usllJansketn voja
ikem aodišču
Jian4iki 'Slovenec' prin* številki z dne 24. mar-
injo vest:
sod V Ljubljani je ob-
B zadevo
Hennela. roj. v Cerk-
■ Jelena. roj. v Mojstrani
jjskem-
fe bil organizator in vo-Uine, katere cilj je bil, Hf "državni udar", dočim Ivan Jelen v decembru lan slične organizacije na
sta bila obsojena v
težko ječo."
do-
t objavlja dne 27. mar jnjo obsodbo: sod v Ljubljani je izre-10 obsodbo v zadevi
Marinaku iz Grosup-
[ibtoženemu aktov nasilja predstavnikom italijanskih sil, protidržavne propa-posesti prepovedanega in municijg.	-
Klemene, roj. Peršič iz e vasi.
Bukovec iz Krke ln
f Rogelj iz Businje (Bo-
bili obsojeni kot so-
na prisilno delo in do-ječo,—JIC.
v..;—
DARSKE RAZME&E V JUGOSLAVIJI
ajsko NOVO VREME pri-
svoji -številki cd 21. mar-«k, ki razpravlja o neu-posledicah kopičenja de-v žepih posameznikov. List prebivalstvo, da ie treba j, ki presegajo 20 tisoč di-, naložiti v banko. List [ da bodo vsi, ki se tej na-ne bodo pokorili, kaznova-da bo država, ako potrebno, ■ i z največjo strogostjo
ala velike globe. *
irski list 'EXPRESS' je v Ištevilki od 30. marca pona-1 članek stockholmskega ča-Dagens Nyheter, kateri
0	veliki draginji v Jugo-Clanek trdi celo, da vla-
i ozemlju zasedene Jugosla-
1	taka beda in ravno ta-po pomanjkanje, kakor v
iuer Zeitung piše dne 27. v svojem uvodniku, da Hrvaškem nikakor še
»Ijen, akoravno osišče v uradnih poročilih zdaj že ti neprestano poroča o "ve-uspešnih operacijah čiš-kr o likvidaciji zadnjih ""stičnih tolp".
zadnjih dveh mesecev |pjiče bojev premaknilo v i" kjer se zdaj naha-l&e najmočnejšega obo-Ra odpora.
C,J> proti upornikom upo-nemška-vrhovna koman-lsv'"je'Luftvvaffe'. Že prej f poročila, da je število r borcev naraslo na sto ti-
| To število nikakor ni
nno
j Glaa Črnogorca piše v svoji
številki od 10. januarja, da je po-lložaj v Beranskem okraju obupen in da je tam najmanj sto rodbin, katerih očetje so umrli v boju, tako da so matere s svo-jimi otroci ostale brez vsakih sredstev za življenje.
Povrg tega pa se je zateklo v Berane še 3500 beguncev, od katerih tudi najmanj polovica nima niotsar, niti ne strehe nad glavo. Ti begunci so prišli iz o-kolice Peča in Prizrena.—(JIC.)
V____
Jugoslovanski dijaki se upirajo aavofevaku
VVashington/ (QWI). — Od nacistov kontrolirani beograjski list Novo Vreme je pred kratkim poročal, da so po daljšem presledku gerilaki boji zopet zagoreli v Srbiji v bližini Poža-revca. Gerilci so pod vodstvom duako\, katere list obtožuje, da
mgmm	cijske čete.
s svojimi oddelki borbenih Ju**	nn ■ . . t ,
Slovanov sabotirajo "novi J-ed", P0*u™Ik Ponovi svojo vlado
PobJediaa nedavnega obiska Pa-veliča v HiUerjevem glavnem stanu bo uvedba novih ustaških divizij, ki bodo po kratkem ve*-banju dodeljene Hitlerjevi mašam satelitski vojski, katera bo morala prenašati vso tešo napa dov vojaških sil Zedinjenih narodov. i
Oelšče ae praagodaj veseli raa« delitve Balkana
VVashington, <OWI). — "Bal-kan je zdaj ozemlje, katero je osišee v upravnem smislu popolnoma razdelilo", je pred krat kim poročal radio Rim. Geslo 'razdeli in vladaj' je oaiŠče do kraja izrabUo; v Jugoslaviji so od nacistov kontrolirana marionetne vlade Srbov in Hrvatov v ljutera nasprotstvu, zato da ae u metni spor med obema narodoma čimbolj razvname. Toda na-de okupatorjev propadajo druga za drugo ob arditem odporu ju goalovanskega ljudstva. Od osišče kontrolirani radio Rakovica je v zadnjem času posvetil mnogo svojih oddaj demantiranju novic o atentatu proti Ante Pave-liču; iz gorakih predelov Srbije in Bosne pa poročajo o novih izbruhih upora ln o napadih borbenih Jugoslovanov na okupa-
katerega osišče skuša $ tolikim trudom uvesti na Balkanu.
Po brzojavki, objavljeni v listu Novo Vreme, katero je prejel OWI, so organizirale okuna? cijske čete več kazenskih pohodov proti tem nevidnim oddelkom. Po navadi trpe pod njimi največ miroljubni domačini, osumljeni, da pomagajo geril-cem, dočim se gerilci umaknejo globlje v gore in zvabijo za seboj vojaštvo osišča, nakar mu prekinejo zvezo z izhodiščem in jih tako nevtralizirajo.
Dvoje smrtnih obsodb v Škandalu na Hrvaškem . .. ,
VVashington, <OWI). — Šved-ski časopis Svenska Dagbladet objavlja brzojavko, katero Je preiel OWI, ki poroča "o veliki senzaciji" v zasedeni Jugoalavi-
VVashington, (OWI). - Najnovejše spremernbe v hrvaški kvi-zlinški vladi govore o težavah poglavnika in njegovega režima. Nedavno je poglavnik imenovg^ za ministra prava dr. Jožefa Du-mandžiča, ty je prevzel posla dr. Andrija Artukoviča, zdaj ministra za zunanje zadeve. Ustaška organizacija je izgubila svojeg^ generalnega tajnika dr. Scholtza, ki je postal državni svetnik. Nje^ gov naalednik kot generalni taj« nik je dr. Sušič, kakor trde po^ ročila, ki jih ja dobil OWI. J
Jugoslovanski rudokopi aa delaj oaa naciste •
VVashington, (OWI). — Švedski delavski časopis Arbetaran prinaša Članek, v katerem poroda, da jugoslovanska rudarska industrija, ki je,dobila povelje, da
ji zaradi obsodbe dveh vladnih največjim ntporom in nagUco
Uradnikov, obtoženih izsiijeva-
Iija v velikem obsegu in tihotap-tva z .valutami". Švedsko poročilo daje imena "tajnika Havra-neka v finančnem mtnisterstvu in Kolaka, šefa oddelka v zunanjem ministerstvu"./
V brzojavki Švedskemu listu Uppsala Nya Tidning je rečeno, da je hrvaška policija, kštero kontrolirajo nacisti, izjavila, da bodo sorodniki oseb, ki so "nevarne za javni mir in red", mogle biti poslane v koncentracijska taborišča, a njihovo imetje zaplenjeno.
HrvaŠka vojska vešbana po nem* škem vzorcu In prešeia nacističnih načel
VVashington, (OWI). - Hrvaški vojni minister je zapovedal, da se pripravijo večje količine propagandnih brošur za armado, v cilju pobijanja vsesplošne nezadovoljnosti med hrvaškimi vojaki, ki neradi služijo svojim nacističnim gospodarjem. Od osiš-ča kontrolirani radio Rakovica je nedavno poročal, da je ena teh brošur že tiskana in da jo je napisal prof. Peter Šimunlč, načelnik urada narodne obrambe, ter da Je vsebina posvečena vojnim ciljem države. Drugo poročilo radia Rakoviča, katero je dobil OWI, govori o formaciji u-staškega polka v Osjeku, kl 'je prisegel zvestobo poglsvniku.
;dela za nacistično vojno maši-no, ne dobavlja naročenega bla-gar Po obvestilu, ki gs ja dobil OWI,
Nekje drugje sq kar ves betelijon hote. Zopet nekje je trdil članek, da jugoelo- ^ bjtki »vzaji Venska produkcija bauslta ni do* segla niti polovice proizvodnje te W W uOf©e med lata 1988, in da uspehi kopanja Juroma, magnezija in antimona niso niti "vredni, da sa jih omenja."
Jugoslovsaska mesta ao odgovor-aa sa dtiaaja "upornik"
i'
S
VVashington, (OWI). — Od nacistov kontrolirani jugoslovanski časopis Novo Vreme, ki izhaja v Belgradu, je pred kratkim poročal v nekem članku, kl ga je prejel OWI, da so jugoslovanska mesta odgovorna za škodo, povzročeno od "upornikov", ki so bili v njih rojeni, živali v njih večji del svojegs življenja, ali povzročili škodo, katere krivci sami ne plačajo, ker jih ni mogoča najti, ali ker ne morejo plačati.
Belgrsjski časopis trdi, ds bodo 'občani*, ki tie bi haznanili navzočnosti "uportiikov" ali njiho-v/egs kretanja, ali pa njihovih priprav na "nezakonita dejanja", odgovorni z denarno kaznijo do enega J^Jljona din S rje v (pritožno 40,000 dolarjev po tečaju veljavnem pred Izbruhom vojne).
Suša v zahodni la osrednji Jugoslaviji
VVashington, (OWI). — Po brzojavki, katero ja prejel švedski časopis Dagens Nyheter in preko njega OWi, je huda suša zadela široke predele zahodne in oared-nje Jugoslavije, tako de se Je beti "poljedelske katastrofe". Vsi ribniki in močvirja na tam ozemlju so se popolnoma osušila, pravi poročilo, kl dodaja, da "taka Sli se ob tem letnem času ša nI-kdo ni doživel".
' Jugoslovanski čaeopis, kl ga dobil v roke OWI, pravi, 4a so bili meščani Sarajeva "šc zadnjič" opozorjeni na lo, da morajo odstraniti iz podstrešjs vse gor-pi snovi ter da morajo urediti domača sklonliča ali pa izko-pati jarke na dvoriščih In po vrlih Čaeopis svari, da tx4o o-„1, ki se r« bi pekoHI. "ksino-vršni r zaporom aH lefkirni glo-faami."
PROSVETA
Ameriški radio o Jugoslaviji
(Ugledni snaerUki radio komentator Foaler Williama je 18. aprila govoril preko postaje W1NS v New Yorku ln posveUl svoje predavanje Jusu»h.w, H«, lagal je postanek »reobraU s dne 27. marca in ohSSŠnoct bojev na naftlh tleh. Prlaalamo nekatere važnejle isvlsčke ls njegovega preda vanj«—JIC.)
Danes vam bom zopet govoril o Jugoslovanih, temu hrabremu ljudstvu, ki se še vedno bori proti nacističnim barbarom.
Za mnoge od nas je Jugoslavija la prašno ime —- morda ga niti ne znamo prav :tegovoriti. Celo njena geografska lega nam je nejasna. Zalo vem bom dal najprej kratko aliko njene pozicije na zomljfvtdu Evrope Na jugovzhodu evvopake celine ae nahaja Balkan*! polotok. Na veru tega polotoka leži Jugoslavija, ki nfieji hkretu na Italijo, Avatrijo, Madžarsko, Kumu-nijo, Bolgarsko, Albanijo in Grčijo. Jugoslavija je največja država na Balkanu. 'Pred vojno je štela 16 milijonov prebivalcev. Vač ko 60 ods^tkov Jugo-slovanov je pravoslavnih, 37 odstotkov je katoličanov, preosts-Uh 10 odstotkov pe Je protestantov, Židov in muslimanov.
Jugoslovani so dobro, miroljubno in dobrohotno ljudstvo. Nadarjeno, Živahno ln hitro navdušeno. Hrabri ao in neustrašni, izvrstni vojaki ln silno pa-trlotlčnl. Njihova ljubezen do svobode in neodvisnosti je tako intenzivna, da ji žrtvujejo vse, tudi svojo kri in življenje. Dokaz za to je njihov nepretrgani] junaški odpor proti tujim osvo-jevalcem, ki se brez uspeha poslužujejo vseh sredstev, s katerimi razpolagajo; da bi zadušili ta Jugoslovanski odpor. Pred dnevi je jevilo časopisje, dam jugoslovanski gtfcrilci zasedli nekoliko veai ln pobili najmanf stotino fašistov, dočlth jih je bilo 80 ujetih. Zeplentt} io 25 strojnih pušk in 200,000 nabojev.
Arabec s svojim otrokom v baraki ameriškega
klali ao zavedna učitelje, ubijali dijake in atreljali taleč — sto« rili so vse, kar je značilno za njihov "novi red"4... Odnesli so, kar so mogli odnaati in plačevali okupacijskimi msrkami — nemški način ropanja. Poskusili so tiidl uvasti numščinp ln
italijanščino kot uradni jezik, od , bomb ... Klici junakov v
toda tu<U,v tem so propadli^
Na ozemlju, katero ao po milosti Nemoev — okupirali Mb garl, se morajo otroci v šoli!učiti is bolgarskih knjig ... Kak* v zadnji vojni, tako skušajo Bul-gari tudi danes vzbuditi v narodu zavesi, da so in da bodo<o^ stali gospodsrji. To ni nič no* vaga, Jugoslovani vse to pozna* jo, oni so vse to že preizkusili...
Osišče sa Je najprej skušali) pobotati z Jugoslovani in jim je pred vojno poleg drugega po* nujalo tudi grško pristanišče in *mesto Solun — pod pogojem, 4a Jugoslavija privoli v propust nemških čet skozi svoje ozemlje. Toda Jugoalovani niso hoteli prodati svoja Časti. Niso hoteli delati kompromisov s sovražnikom Človeštva in ko je dna 27. marca 1941 izbruhnila narodna uničili revolucija, se jo radoval ves na-
ažne pe-o vli, v
mi skupinami ter nemškimi, italijanskimi ln madšsriklml četami nikdar na prenehajo, tako da so okupatorji prlmorani, da brani. Jo svoja oporišča v Jugoslaviji z močnimi oborošeniml silami, kl bi jim bila na drugimi bojiščih neobhodno potrebne
Prvo kir so Nemci po pvojem prihodu v Jugoslavijo skušali doseči, ja bilo, da uničijo Idejo jugoslovanskega edinstva. V tem cilju so vse ozemlji takoj razdelili mad Keftčijo, Italijo, Madžarsko ln Bolgelfako , . Nemci, Italijani, Madžari in Bol-garl so si začeli takoj prizadevati, da vsilijo svoj naclltlčni in fašistični sistem "kultUie" in tako dosežejo svoje nacionalistične cilje, Zaprti so Jugoalo-vanske šole ln otroke Uročili nemškim, itaiijanlklm in bolgarskim učiteljem. Poftjišill so cerkve in pobili duhovnf, po-
tov ., okrutno ma*< ( val. Toda ču
rod, kakor o priliki velike zma* ge. Seveda, narod je dobro poznal Hitlerja in je vedel, da stf.
cije — vse
Jugoslovani si bodo zopet sezi dali novo in še mihogo lepšo prestolnico."
To je bil zadnji glas, kl smo ga čuli iz Jugoslavije. Nebo se j« stresalo od eksplozij ln odmevalo od strel^mja topov in
Toda [in drugim podjarmljenim naro-
boibi, poroki krvi, obup ... Jok fintlrajočlh žena in otrok se je dvigal do neba ... Požari so besneli. Črn dim se je dvigal v obla-kti^mesta, trgi in vasi so propadala v prah in pepel . . . potem tj*ma in grobni mir . . . Jugoslavija je bila zasedena.* Vse ja bilo izgubljeno -4 vse, toda čast ja bila rešena. Vse Je bilo izgubljeno, toda orli, ki so bili še živi, so sklenili, da ae bodo maščevali ln dali toe, da obnove Jugoslavijo in njeno svobodo..,
Po prvih dneh Obup« se ja sa* čelo v narodu u)x>rno gibanja, snovale so se tajne organizacije za boj proti osišču z vsemi razpoložljivimi sodstvi. Boj vsah mož, žena ln otrok. Kakor so sa bili uprli proti ltfdajslskl vladi, ki sa je hotela pobotati s sovražnikom, tako so posvetili tudi zdaj vsi možje, lene ln otroci, vse svoje sile boju proti tpjemu oBvojevaku. V naj k raj Aem Času je Stijel sovražnik Čutiti odpor.
. . 2en« v mjstu in na deželi
iill ao, da se. rašUl svojo narod* j se igrala valno vlogo v tem bo*
no čast.
Hitler ni dolgo čakal. Brez vojne napovedi ob Šestih zji^lrsj lo njegova letala začela nlpaei na nedolžne meščana ,.. Dočim M sovražno letelstvo bombsrdl-rslo Balgrad, prestolnico Jugoslavije, ja na belgrsjski radio-
C-staji govorila jugoslovsnsks na ln nadaljevala svojo emisijo kljub nemškemu zračnemu napadu. V teku svoje poslednje eddaje je sporočila ta Jugoslovanska žena' jugoslovanskemu ljudstvu ln njegovemu krutemu sovražniku ter vsemu svetu ne-slednje besede obupa, upornosti ln upanja:
"Nemško letalstvo Ja pobilo na deset tisočev belgrajikih meščanov. • Slika tega nečloveškega napada presega groaefti, ki si jih more zamisliti človeško pamet. Vse bolnice, vse cerkve, vse šola in vsa kulturna initfttft/so bili prej govorili Norvežanom
Ju. Kor so bili nešteti tisoči mlsdih mol ubiti ali ranjeni ali pa zaprti v koncentracijskih taboriščih, so šene zagrabile za orožje In vršile to najtetjo dolžnost. Jugoslovanske žetie so la* pustlle svoje dohtove ln opustile svo/e dnevne posle. Zspustl* lo so šolske zavode ln knjižnice, urade in tovarne, odšla li svojih domov, s polj ln pašnikov .., Kakor divje zveri jih preganjajo, toda one se kljub temu pridružujejo vojakom, one se bore in se melčujejo . . . Jugoslovanske žene so sa naučile metati ročne granate in Čelto pomagajo pri rušenju tovarn, mostov in skladišč. •
Ko io #emoi vdrli v Jugoslavijo, so Hitlerjeve oklopne divizije skušala preslepiti narod, češ,-da ao prišle kot prijateljice in prineale svobodo; ravno tako

dom. Svoje prijateljske namena je tretji Kajh dokazoval s u-ničevanjem političnega, goapo darskega tn finančnega življenja v deželi. Jaano je, da je U taktika propadla. Nato pa so nacisti hoteli pokoriti narod ln mu vsiliti novi red in sodelovanja na potu njihove "nove kulture" in njenih barbarskih zakonov. Kdor hoče postati nacist ln člfin novega reda, mora delati, kakor delajo berlinaki "nadljudje" ~ začetl mora a zatiranjem meni* Šin in židovskega življenja, Ravnanja z narodnimi manjšinami je najboljša preizkušnja značaja in plemenitosti vsakega narode. Ti Upit io Jugoalovani položili i odliko. Ravnajo po svoji značilni narodni prislovici: "Bral je mio koje vere bio."
- r
Vprašanje kontrole vojnega materiala


®*n*r*i Dieti
s grupo
NaJsenesiJieelše ls vske vesli ae V krajo. | svetL" AR )fl

de
Tre
vsak
Roosevelt sahteva zadevno oblast
Waaklagtes* D. C.. 15. m*J*.~ Predsednik Roosevelt vztraja pri zahtevi, da mora dobiU Ion-t trolo
materiala, ki bo mords nred-stavljsl vrednost do $80,000,900.-0M, ko bo vojna končana. Zadevni zakoniki načrt je pred kongraaom. Ta vsebuje tudi pro- . visijo, da direktor budlete razpolaga z msterislom po navodilih ln pod nadzorstvom preditd-
r * *
Zisllšunje o načrtu vodi kongresni odsek se Izdatke vladnih departmentov, Večine členov » odseka ne odobrava načrta. Nien argument je, da bl spreletje odvzelo korigresu oblist kontrol* In ds bi pognal več industrij v bsnkrot, ča bi vlada vrgli pre* vlšek materiala na tržlMs.
Odsek js odobril načrt, kl dlje Roosevoltu kontrolo nsd Dre viškom blaga v vojnem faiu. Zdij razprsvlja o drugem osnutku, čigar avtor je kongrainlk Manasco, demokrst Iz Alabeihe, da kongres ustenov! posebni Od- , bor, v čigar področja naj bi spadalo razpečevanje materiala po vojni na način, ki ne bl ogražal razvoja industrij.
Rooaevelt Je v pismu, naslovljenem odseku, naglisll, da bo prevlšek vojnerfa rhiterlila velik, ko bo vojna končsna Amerika ne sme ponoviti napake lz prva svetovne vojne, ko lo kontrolo nad vojnim materialom v vrednosti pet milljsrd dHarJev dobili špekulantja in delali ogromne profile. Ts kontrole )e povzročila tudi mnogo škenda-iov. "*
ii

D&portacij* holandskih Uudmntov v Nemčijo
London, 15. mujs.—AnHe, ho ilsndsk« časniška agentura, ja dobila vest lz zanesljivih virov, ; da so nec Ijske avtoritete depor-tirale 15,000 hoUndaklh študentov v Nemčijo, kjer bodo opirav-ijali suženjsko delo. Peportecl-1 Je so bile odrejene, ker holand-jskl študentje niso hoteli podpirati deklaracije lojalnosti nemškim evtorlt*tsm.
Nalsaaeslllvelše le vike vasll »o e dnev svari." Ali I0s
PROS
v,v .»t	*


Dalo doU tnc^ki
STABLE MAN-HU^T^ konje. PnpraveT,^ to ien«. Stanovanj, 7* Phooe Lincoln »207
delo, $3Q.OO tedensko*^1 «Uti in pisati aSS*2^' Jackaon at Room 212 h
MEJAŠI
Povest le davnih dni
0


Sopeft samotarke
OVENELI CVET (Nedaljevanje.)
Izkušnje nss uči. ds Čim lepša in ftnejša je cvetlice, tembolj rahločutna je in tem prej jo po-part strupena alane. Zdi se mi, da jf prav tako s človeškim žlv-I jen jem. Koliko cvetočih, ups polnih bitij je plen neizprosne smrti, medtem ko starikavi in bolehsvl ljudje pokailjujejo leta in leta
Taka cvetka je bil Zalokarjcv Ivan. Njegovemu spominu na) veljajo naslednje vrstice.
Ivan je bil ain posestnika in mizarja Ko je dovrill ljudske šole. je vstopil v očetovo delavnico t»-r «e vrlo dobro Izučil mizarske obrti.
Že kot otrok je bil čudovito Ij ibek Z leti pa je reela njego-va lepota ln v devetnajstem letu je bil tako kraaen mladenič, da ga te bilo veeelje gledati Bil je šibke, a precej velike (n ravne postave. V obraz Je bil podo-ben bol) cvetočemu dekletu kot mladeniču, kot sneg bela polt, fožna lica, rdeči ustnici, drobni
!»•	M jd
zobje, vse mu je lepo pristojalo. Najlepše pa so bile njegove iz njih je sijala nepokvarjeno«!, kl jo zaman iščemo pri večini mladine te starostL
V svojem dvsjsetem letu se Jc Ivsn strastno zaljubil v mojo ne* čakinjo Milko; tode bil je pre* boječ in presrsmeftljlv, de bi jI razodel svoje ljubev. Hpdil je v posete k Milkinemu bratu ln je bil srečen, ako se je mogel tudi z Milko nekoliko pogovoriti. Milka je bila razumne deklice in jc kmelu uganila, da Ivanovi poee-ti veljajo več njej kekor brstu. Vedela je, de Jo mledenič ljubi in oboiava. Ko ae je nekoč ven« darle ojunačll ter jej resodel, kaj čuti zanjo, je bila Ae adevnaj pripravljena na to. Mirno mu J« odgovorile:
MIven, mlad si ša, stokrat gl še premisliš!**
"Nikakor ne!" se Je rotil Ivan. "TI si prva in zadnja, ki Jo morem ljubiti. Za drugo ni prostora v mojem sreu!"
"Ivan. teko govori vsak mledenič, stori pa drugače."
"Milka, nisem tak kakor ee drugi. Ljubezen, kl Jo Čutim ta, poneeem v grob.**
ln tako Je Ivan še dalje zahe* W k MUki. _ ____
•Milka Je bile glede ljubezenskih ftvsri precej hladna. Rada je sicer občevala 1 Ivanom, toda prav Uko rada je kremljala z veekim. ki je zahajal v hfto Ur i v bratovi družbi kratil dolge gimakc večere.
"Pri očetu in pri maUri mi Je Uko prijetno," Je dejaU večkrat, *in pa saj ni treba, da bi ae morale vse pomožiti."
• Ta njene hladnost Je podnetl-la Ivsns še bolj. Vedel Je sicer, de bi osrečil najlepšo in najbo-faUJŠo mladenko v župniji, ako II ji ponudil roko in arce, toda fcaj ao ga brigale druge. Gorel Je le sa Milko, živel le se njo Ur, bil strašno ljuboaumen na vsakega, kl se Je skušal le količkaj njej bližati. '
Bilo je o vseh svetih. Nebo je bilo oblačno in redke snežinke so padate na množico, ki ae pravkar vsuU iz farne cerkve ter drU na pokopališče, da Um kaj ob ozaljlanlh grobovih nekoliko pomoli za rajnke.
Jaz sicer nisem imela Ae nikogar na pokopališču, ki bi mu bl la dolžna okitlti grob, vendar aem šla tja se drugimi. Zanima e me je od nekdaj lepo petje ln vedela sem, de ne U dan 1
Ameetlkl general Mark Clark 1»
pojo pevci na grobeh genljive ža-lostinke.
Najprej so se vršile cerkvene ceremonije, tem je sledilo petje, potem me je usUvil tu pa Um kak znanec, tako de se je že ve-čerilo, ko sem stopila s pokopališče.
Tedaj pe me potreplje na ramo—Ivan.
"Ali smem malo s Uboj?"
"Da, Ivan, prav veselilo me bo."
Sla sva počasi proti moji rojstni vasi, pomenkfrvaje se to in ono.
Razume se, da je prišU na vrsto tudi Milka. Ni mi zakrival svoje vtoče ljubezni do nje, pač pn mi Je tožil, da se ona vse premalo meni zanj. *
"Kaj praviš," mi je dejal in uprl vame svoje modre oči, "ali me bo čakala?"
"Bodi miren, Ivan, vem, da U bo Milke; počakala. Ne omoži se prej, nelH
"Oj ti si teta rijena, lahko govoriš dobto besedo zame pri njej, ubogala te bo."
"Da, Ivan, vse poskusim, le bodi brez skrbi!"
Tako sem ga skušala potolažiti, kajti smilil se mi je zaljubljeni mladenič.
Pred našo hišo svs se ločila.
de tisto tirno pa je začel Ivan bolehati. 'Čutil je bolečine v križu in utrujenost v nogah. V začetku se ni dosti zmenil, toda ker ga je bolelo vedno huje, se je nepotil k zdravniku, ki ga je naUnčno preiskal ter končno dognal, da bo treba operacije.
Ivan je operacijo srečno prestal. Vendar mu je zdravnik strogo zabičil, naj skrbno pazi, kajti U bolezen zelo rada vpliva na drob, kar je skusil že pri mnogih slučajih.
Zdravnikove slutnje so se le prekmalu uresničile. Ivan se je nekaj časa počutil res bolje, a kmalu se mu je povrnila prejšnja slabost. •
so.goeije maroškega pogUnirJa EU AjadUa.
1 mi 1 =aaaaas
Koliko so si prizadeli skrbni starši, da bnoteg^uttl^mu sinu življenje! Klicali so mu zdravnike, lečili ga z vsakovrstnimi zdravili, a zaman! Ivan je hiral in hiral.
V bolezni sem ga yečkrat obiskale, ga tolažila, kakor sem vedela. Iz njegovega govorjenja sem spoznala, da trdno upa, da še okreva. Ni Čuda! Saj še onemogli starec, ki je sebi in drugim le še v nadlego, nerad misli na amrt, kaj šale mladenič, ki si slika življenje še vse lepše kakor je v resnici!
Najraje se je pomenkoval o Milki. Kljub Aroji bolezni jo je vroče ljubil.'
"Kako se ti danes zdim?" me vpraša nekoč.
"Ivan, vedno boljši se mi zdii. Mislim, da boš kmelu zopet čil in zdrav."
"No, to bo Milka gledala, ko po bolezni zopet stopim pred njo!"
"I seveda, le glej, de ji napraviš kmalu to veselje!"
"Mislim, da okrevam do tedaj, ko poj dem z drugimi fanti na nabor. To bo čez tri mesece."
"Oj, takrat ti pa napravi Milka tak šopek, da ga boš vesel!"
"Ce ga bo le hotela?"
"Bodi brez skrbi, Ivan! Imel boš njen šopek, noben drug!"
In veselja so mu zažarele oči.
Taki so bili najini pogovori. Na njeg9vo željo ga je posetila večkrat tudi Milka, ki je imeU za časa bolezni posebno sočutje do njega. Prinašala mu je sveže šopke rož, se šalila z njim Ur se trudila na vse načine, da mu vsaj nekoliko osladi zadnje dneve.
Nekoč mi javi njegovi mati vaa prepadena, da je Ivan zelo slab. Odpravila sem se nemu-doma k njemu, Iu ^ras, poznalo se mu je že na obrazu, da ni več daleč katastrofa. Skušal mi ie Dodati roko. a ni
za
'fcoko ter mu jo rahlo potisnila pod odejo. Srci se mi je krčilo v bolesti, ko sem zrla U upali, a še vedno lepi obraz. V-Skoraj dvomim," mi Je dejal ;*omaj slišno, "da bi še kedaj o-»drevel."
"Ivan dragi, vse je še mogoče!" „ "Torej še upaš?" "Zakaj bi ne upala? Mlad si jln vse se lahko obrne na bolje."
Pogledal mč je hvaležno s svojimi milimi očmi, potem pa je trudno zamižal.
Zdelo se mi je, da spi, zato sem hotela tiho oditi. -sBila sem že pri vratih, a še enkrat sem se ozrla nanj v svesti, da ga vidim "poelednjikrat.
Kake tri dni pozneje je prišla Milka k meni v vas. Zapletli svs ee v najživahnejši pogovor, ko prihiti v sobo njen mlsjši bratec Ur vzklikne v eni sepi:
"Zelokarjev Ivan je umrl!"
Dasiravno sem bila že davno pripravljena na to, vendar sem (začutila v srcu neizmerno bolečino. Molče sem se ozrla v Milko, ki se je v tistem hipu sklonila k meni, naslonila glavo na
MOŠKI VOJAŠČINE PRQ važno delo vojne prodata
ALUMINUM-MAGNESIU
Odpošiljalni oddelek-v Uv Se ne zahUva skupno*
48-urno tedensko delo, mini,,
APEX SMELTING CO. 2537 W. Taylor Street
™ PRESS OPEKATOJI
Potrebujemo skuiene del«, 100* vojno delo. Moderna Um 48 ur del. v tednu. Cber,
žet Prinesite seboj dri,^ papir. Vprsšsjte pri jai
MCTAL PRODUCTsV ^
North Ave.
DEKLETA IN MLADENIČI •Uri IS let ali več, dobe delo, aarni, « dni v tednu, p]*b ^ UkoJ od začetka. ARROW MA CORP, 3001-33 West Grand
Mo sa žeaaka
ŽENSKE dobe delo v "Uundr North Side Hospital. Skufc ni potrebna. Delo 4 tli 8 ur bi —0 dni v tednu. 707 Fullerton Oglasite se od 0 do 3 Pil i nedelja.
mojo ramo in zaihteU. | Čutila je predobro, da je z I ,vanom nehalo biti srce, ki jo je ljubilo bolj kot vse drugo na svetu • • •
Zopet se je približal dan vseh svetih, in zopet smo obiskeli grobove svojih rajnkih.
Ustavila sem se Ukoj pri vhodu, kjer je bil nov, s cvetlicami porasel grob — Ivanov.
Na lepem kamenitem spomeniku je bila vdelana slika iz njegove najlepše dobe. Ta slika je bila tako živa, da sem si misli ls, zdaj pa zdaj bo stegnil roko proti meni ter veselo zaklical: "Bodi zdrava!"
Toda bila je le slika, lepa, mrtva slika!
Na njegovem grobu so rasle košate krizanteme, ki so obračele svoje cvetove k tlom, kakor bi hoUle naznanjati, da tu pod njimi vene telo, ki je cveUlo nekdaj še vse lepše od njih.
Naslonila sem se na spomenik ter se zamislila v preUkle ča-
lo
Da, danes pred letom je bi-(Dalje prihodnjič.)
Ali aie naročeni aa dnevnik "Proaveto"? Podpirajte svoj listi
Real Estato
Prodaja
NA PRODAJ Je 1 sobna in 6 sobna hiša. Zemljišč*—lot—50x164, na 4854 North HermiUge. Odprto ob
nedeljah od 12 do 4 P.M.
PRODA SE dvonadstropna, dve sta-novanjaka losaae hiša. Vredna
dvakrat svoje caas. Proda aa sa Mortcage, da aa vredi verbščina. Idealna kupčija. 3518 Lowe Avenue.
Tel. Sceley 0604.
POTREBUJEMO LIKARJA
»kušenett < za molCT«
človeka za mognr1 obleko Najvišja plača Sulno delo
JLLINOIS DIVISIO* x BENDIX AVIATI0N CORP. 505 North Sacrament
POTREBUJE TAKO DEKLETA in 2ENE za
TOVARNIŠKO DELO NOBENE SKUSEN0STI SE NE ZAHTEVA NAJEMAMO VSAK DAN od
PONDELJKA do PETKA od 9 A.M. do 5 P.M.
V SOBOTO od 9 AM. do 12. ure
WAITRESSES— NATAKARICE
za restavrante v Lupu. Stalni 1 ba. Dobra plača. "H* * obleka in druge ugodnosti W ur«, po dnevi aU noči. Višja*« dekleta brez skušnje dobe delo a dan v tednu ali ob večerih.
Nadalje potrebujemo
KUHARICE «PANTRY GIRLS"
Prijavite at P^ -j TRIANGLE RESTAVRAfl 57 West Randolph _ 171 Wast Madison 325 South Wabash
6 South Clark 104 We»t Randolph
ŽENSKE za spkrfn« 1«* * tovarniško dalo. Moden*" na. Dobra plačs: prtaajj' ■
Inc.. 3838 North Ave
VAŽNO INDUSTRIJSKA TOVARNIŠKO DELO sa ženske brez »kuin/e, čistilke, naklada Ike in
premikajočem P«*1- . Najvišja minimum plača, * prilika za naprede«. j CORN PRODUCTS
CO
83rd Street ai^ A rdvj * ARGO. ILLINOIS^
"Dobro, pripravljen bom s svojimi četami," je prsvkar dejal vojvoda "vendar se mi zdi pot, po keteri hočete udreti ne Forojulsko, nekolika nerodna. Ne morem si misliti, zakaj sU si jo iz-brsla z ujcem."
"Izbral jo je ujec. Jez sem izprva mislil, da bi bilo bolje, ko bi udarili naravnost na Forum-julij in v sUrejšinekem posvetu je biU Pečina sUrejšinstva istih misli. AU ujec Trudopolk se jim je smejal in je rekel, da bi ae tudi on ne branil krajše poti, ko bi bil Forum julij meden kolač, ki bi se nam kar aem raztopil v ustih; Uko pe bi si na njegovem obzidju polomili vse zobe. Da ga zavzamemo, moramo najprej izvabiti Pemonovo vojsko iz trdnjeve — teko deleč, de mu z drugim delom naie vojske lahko preprečimo vrnitev."
"Prev Je govoril tvoj ujec." ,
"Tebe, vojvoda, je prosil, de nem priskočil na pomoč od severa."
"Izvrstno! Zdaj šele razumem vse <tybrine njegovegs načrta, Trudopolk je ^lifc, vojvoj. ( da. JPe povej ml, k^p se razen Trudorojka in mene še udeleži t^fa pohode?"
♦Tega ti -zdaj še -ne vam povedati, vojvoda, ker si ti prvi, dQ.Jkaterega me je poslal ujec. Naročil pa mi je, naj obidera vso Slovenijo gori do Duneve in do BUtnega jezera in doli do Save in še preko nje in naj povabim ne udeležbo Vae slovenske župene. Ko bi se jih prigU-sllo premalo, naj P* grdm ie k brstom Hrvatom doli v Posavje."
"Ne bo ti trebs hoditi. Dovolj nas bo, da rez-dererm) ono forojulsko gnezdo ln si osvojimo vsa braa, ki se naslanjajo na naie gore."
Vojvode se je usUvil ne stezi, ki je držaU preko velike traU pod krnskim gradiščem. Hi sU šteli dve mogočni lipi in sredi med njima se je bleščel — knežji kamen. Bil je to zgornji del rlmskege stebra, vzet lz bližnjih razvalin nekdanjega rimljanskege mesU Viruna. Silen o stebrovje je lepšalo vojvodov dvorec in več hii velikega krnskega gradiiča.
"Večja in močnejie trdnjeve je tvoje gre-diiče, kakor Je Forumjulii onkraj MaUjurja", je občudoval Olomir stolno mesto karantenskih vojvod; "kadarkali pridem k vem in se bližem tvojemu mestu, ie čudim zidavi U mogočne trdnjeve."
"Moji, pradedje so se učili zidanja ne razvalinah virunskega mesta. Virunvm jim je tudi del večino gUvbnega kamenja in yee marmor in vea stebrovje, ki ge vidii v našem gradišču."
"De, da," se je zdajci vUknil v pogovor Ži-tomisl, kl je bil s spremljevalkami došel vojvodo ln Olomira; "spominjam se, da je pravil moj pokojni oče o bolgarskem knezu Alzeku ali Alcoku . .
"Aldok mu jt bilo ime," ga je prestregel O-lomir.	.
Torej o Alcloku, ki je dobil pri nes zsvetje pred svojimi ppefsnjalci in J« vzkliknil, ko je zagledal naie gradišče: "To mesto me že od daleč objemlje. V njem nsjdemo susmiljenje!"
"Pe odkod je prišel U Alciok in kdo ga je preganjal?" je vprašala Zelialava.
"Kdo ga Je preganjal?" Krščeniki — oni, ki imajo usmiljenje ns jeziku, v srcu pe sovraštvo in divjaštvo," je mrko pripomnil vojvoda.
Olomir pe je dajel:
"Ujec nam je, ko smo bili še otroci, dostikrat pravil o tem Bolgiru; celo osebno ge je pome*." ' ' m r1 *
"Oh, povej nem/kaj vsm je prsvil!" Je na-prdilla devojke. (I 4	' >*
(Dalje prihodnjič.)
Sli so vsi ns izprehod.
Spredsj dvs stražnika. V precejšnji razdalji za njima je stopsl vojvoda, ki si Je določil Olomira za spremljevslca; zadsj je ŠeUls domači-ca z Zel ls lavo in Žitomialom. Dva krščenika sU nosila za njimi odprto nosllnico za domači-co, ki je biU bolehna in se je po navadi hitro utrudila.
"Kako žare oblaki nad Krnom!" je vzkllknl-Is Zelialava nalešč prav glaano, da bi Jo spredsj slišel Olomir in se okrenil.
Ps Olomir jI nl storil Uga veselja. Prevažen je bil njegov razgovor z vojvodo.
The GEORGE METZ TAILOR SHOP 517 Main St, Evanston, III
(Se nadaljt^Je.)
"Pozdravljeni!" je zaklical. Stopil Je h gospodarici, vojvodov! soprogi, pokleknil po fran-kovski šegi prednjo ter ji poljubil roko — kar je povzročilo, da mu je vojvode, sedeč ze mizo, jezno obrnil hrbet.
Ko se je Žitomisl zravnal, je ugedal pri o-knu stoječega mladega moža.
"Olomir!" je vzkliknil veselo, objel toveriše ter ga poljubil — v navdušenosti je pozabil o-ponaiati Franke.
"Pa kdaj al prišel? Ko sem zjutraj odhajal na lov, mi niso ničesar povedali o Ubi."
"Prišel sem že po južini."
"Naravnost z doma?"
"Ne, prenočeval sem v koberidskem gradišču pri Vojnomiru."
"Je U,res lani Morana poda vila nad polovico Vojnomirovega gradišča?"
"Hm, Uko hudo menda ni bilo," se Je norčeval vojvoda in je povabil oba moža k mizi.
* Pritekel je krščenik ln prinesel v visokih srebrnih vrčih sladke medice, za fcitomisla pose-« bej pa v kristalni čsšl močnega vina.
•Tako, tako . . . vidva medico, jaz pa vino, Je dejal Žitomlsl dobre volje. 'Torej povej, O-lomir, kako je bilo s tisto boleznijo v Kobsri-du?"
"Umrlo je res dosti ljudi. Izmed domačih je vzele bolezen tudi Vojnomirovo ženo in dve sinove."
"In zdaj nima nič otrok?" Je vprašala Zeli-slsvs, pozabivši na prejšnjo užaljenost.
"Ime še enega sins in dve hčerki, pe so še vsi trije prav majhni; nobeden nima več nego pet let."
"Oh, ti uboščki!" Je vzdihnila vojvodova žene. "In kdo Je zdaj domačica na koberidskem gradu?"	/	1
"Nekaj sUrejših sorodnlc živi še v Vojnomi-rovi zadrugi. Tudi Vojnomirov brat je ože-njen."
"Ali ni bil Vojnomir nekdaj zeročen s tvojo sestro Godeslsvo?"
Očividno je hoUU Zellsleve obrniti pogovor ns oni nesrečni dogodek pred devetnajstimi leti
Olomiru je lice pobledelo.	.
"De", se je odrezel na kratko ln vsUf
Žitomlsl je ostro pogledal sestro in vojvoda je rekel naglo:
"Tako lepo zahaja solnce. Pojdimo nekoliko na Izprehod!"
Vsi so bili zadovoljni s predlogom, vsi so se oddahnili, kakor da je iel mimo njih temsa, preteč oblak. Niso ie pozebili, kako je bil Olomir Ukrat, ko je bil prvikrat na karantanskem dvoru, duievno ves strt in se vssko družbo kekor mrtev in brez zanimanja.
ZtllaUva pa si je grizle ustne. Predobro je opszils bledico na Olomlrovem obrazu ln drhtečo roko, s katero si je poprsvil temne kodre ... Torej je vendarle res, ksr ji je bil pravil Žitomlal — Olomir ie ni pozabil Vedrane ...