JtmŠtnina plačana v gotovini LETO II. LJUBLJANA, DNE 6. APRILA 1929. ŠTEV. 7. I haja vsako drugo soboto — Stane četrtletno io Din itd. — Posamezna številka 2 Din. Za inozemstvo letno: za Ameriko 1 dolar, za Francijo 25 frankov, za Nemčijo 4 marke. Pisma za uredništvo in upravništvo na: Ljubljana, poštni predal 279. Cek. račun št. 10.995. Hitro zbežimo, hitreje tecimo, Amorja malo za nos potegnimo! Paglavec mali že gleda na nas, puščice ostre vise mu raz pas. Lok poniglavec pripravljen drži, kri nam po žilah hudo valovi. Malo za šalo le dalje bezljamo, končno pa rade ujeti se damo. 97 Ahaclnova kroniko Al nej ud mraza vam kva spet guflam, ku se april zdej tku spila iz nam? Komej gork sonce nas mal je zazjal, že se vse skp je k vragovam pelal. Zloajev april nas za osle ima, s snegam nas mrzlem pu ksihth čoha. V 'fibuli tih ku m brit o! je tko, pare zaljubljene zebe prehdo. Heca pa zmiram še dost je u Iblan, zmiram kak šmorn kje pride na dan, de se naš folk pol bigeca na črno, goflo iztresa in pase uko. Ito je Rino nesreča trofila, ku se iz avta je u grabil zvrnila. Cajtnge vlik nrov ud tga zdej pišeja, storje grozanske iz prstu vlečejo. V Bevgrad zamurkla je tancat pršla, vlike špasetlne Bevgrad vs ma; koža izbiksana tko ma močno, de se moj škorn še svetu ni tko. Kokr kralica sprejel sa ja Ide, slava se piše na jejno ime. Z vsh jo plati prhajdjo zijat, kufre clo hodja ji Ide odperat. Ona tud kaže prelep jm soj beš, štiklc za štiklcam vse je hdo feš. Kaže pa zrovn svoje bele zobe, k črna se usta na smeh ji drže. Kakr gvareja, tud bela Iblana Bekrco črno bo zjala zaspana. Zdevjo pu gasah spet «živja» kričal, dovh se že niša Iblančan zdivjal. lov pol strašansko pr srceh bo nam, Pepca bo z Bevgrada rajžala dam. Z vinam se mogl ma spet napojit, k nam nč «živja» nker mogl upit. V šoli. Učitelj razpravlja v šoli o opici ter opozori otroke na sličnost med človekom in opico. Cez nekaj časa vpraša enega izmed učencev, katera žival je človeku najbolj podobna. Učenec (v zadregi). «Cloveku najbolj po¬ dobna je — svinja.» Učitelj: «Kdo pa ti je to povedal?« Učenec: «Moja mati večkrat pravi, da sem takšen kakor prašič...» Jedrnato. Gospodar (služkinji): «Recite moji ženi, da sem šel zajtrkovat v restavracijo in da naj ne čaka z večerjo, če me opoldne ne bo k obedu!« Strašno orožje. Gospod: «Zakaj prav za prav pojete?« Gospodična: «Da ubijem dolgčas.« Gospod: «No, veste kaj,-s strašnim orožjem ste se spravili nadenj...» Orehi čudodelniki. Težavne zadeve s štorklo pri Cimforekovih. Polna hiša žensk, pa nobena ne zna pomagati. Cimbrek se razjezi, požene vse ženske iz sobe, vzame jerbas in prične stresati orehe po tleh. Žene (skozi okno): «Cimforek, ali si nor? Kai pa razmetavaš?« Cimbrek: «Nore ste ve! Ko bo dete zagle¬ dalo orehe, se bo hotelo z njimi igrati, pa bo takoj ušlo štorkli.« Kakadukalo. Razočaranje. Zakonski mož pride izjemoma trezen in zgodaj zvečer domov ter najde svojo ženo v trdnem spanju. «Glej ga vraga! Prav danes spi!« Pri spovedi. Spovednik: «Ali se fantje kaj ozirajo za teboj?« Dekle: «Ne vem, ker nazaj ne pogledu¬ jem; ampak od spredaj me res radi gledajo.« 98 £iubljančan čez tristo let Živimo v. dobi neprestanih iznajdb. 1 iz¬ najdbami pa še razvija tudi človek, ki se z veliko brzino prilagaja danim razmeram:. Bo¬ doči človek bo imel slabotno telo, ker ne bo potreboval telesnih moči, pač pa mu bo rasla glava, ker se mu bodo zaradi obsežnega du¬ ševnega dela večali možgani. Tako bo čez 300 let, to je leta 2229., Ljub¬ ljančan, ako ga ne bodo prej gostilne razirale z zemske površine, dosegel ideal tedanjega čoveka, kakor ga vidimo na naši sliki. Glava mu bo tehtala skoro toliko kakor ostalo telo, ker bodo v njej neizmerni možgani. Krasil mu bo glavo naglavni radijski aparat s slu- šaljkama na ogromnih uhljih, ki se mu bosta razvila do te velikosti zaradi neprestanega napetega lovljenja radijskih glasov v pi omet- nem ropotu in šumu velemesta Ljubljane. Zob bodoči človek ne bo imel več, ker jih zaradi vživmja kemične hrane ne bo potre¬ boval. Njegov nos bo ogromen rilec, ki se mu bo razvil v te dimenzije tekom treh stoletij za¬ radi neprestanega vohanja smradu iz plinske peči, ki jo nosi na hrbtu, da se sproti greje. Bodoči Ljubljančan bo tako peč še posebno potreboval, ker bo v njem še tlela senca spo¬ mina na oštarije, ki so sedaj na svetu edina zadeva, ki lahko Ljubljančana temeljito ogre¬ je. Alkohola namreč čez 300 let ne bo več. To, da se bo na avtomobilskih čevljiv včasih malo nesigurno porival po ulicah velemesta Ljubljane, bo Ljubljančanu grozno všeč, saj bo še podzavedno čutil, kako prijetno so včasih ponoči vozili naloženo barko domov njegovi pradedi. Palico bo potreboval bodoči človek za opo¬ ro, da se v gneči ne bo zvrnil in da bo sem in tja podprl glavo ter njene velike in težke možgane, ki mu bodo tiščali siromašno te¬ lesce k tlom. Želodca gospod bodornik tudi skoro ne bo imel. To bo za Ljubljančana zopet huda za¬ deva, ker bo v njem še živelo podzavedno hrepeneje po kranjskih klobasah. Najbolj razširjena bolezen 'v Ljubljani, bo atavizem. Kako tudi ne, ko bodo Ljubljančani brali zgodovino o oštarijah, kranjskih klo¬ basah in o tistih prijaznih ljubljanskih klet¬ vicah. ?->> Sedem temeljnih resnic. Župnik: «Ne boš dobila spovednega listka, če ne poveš šestih temeljnih resnic.» Dekle: «Gospod župnik, saj jih je že kar sedem!» Župnik: «Kako? Katera pa je sedma?» Dekle: «No, ta, da ne dobim listka, če onih šestili ne povem.» NA SODIŠČU. Obtoženec: «Gospod sodnik, to je gola. res¬ nica. Sedela sva skupaj v gostilni. Naen¬ krat me je začel zmerjati, jaz sem ga prijel in dvignil v zrak. Tedaj mi je pa rekel: ,Ali me ne boš hitro izpustil! 1 No, in jaz sem ga ubogal ...» 99 ZGODBE KUMARICE MICE KRAVJI Domov je Mukljo s paše Mica prignala blaženega lica. Za hlevom pa Matic čepi, naklep mu v glavi grd roji. Iz kangle čopič ven privleče, po Muklji barvo hitro meče. Falotu strašno se mudi, da Mica ga ne prehiti. Oba sta mojstra. Veseliti koraka pol cesti. Prav dama, ki je vozila svoj avtot, ga je morala prevrniti. Veseliti kolne ko Madžar. Dama prav tako 1 . «Vaša nerodnost je kriva, gospod. Vo'ziim se z avtom že pet let in celo na¬ grado 1 sem že debila pri tektni® «Tudi jaz nisem začetnik. Že trideset let znam hoditi,» mrmra 1 Veselim SLON. Ko Mica v hišo odštrklja, Matic pred kravo primandra, dolg viha nos na vse strani in zlobno, mrha, se reži. Ko Mica spet se je vrnila, jo groza vso je napolnila: več Muklje pridne v hlevu ni, iz hleva rilec slon tišči. Brez priložnosti. «Ne, Jurce,» se huduje mamica, «ena torta je zate dovolj.» «No, vidiš, kako si smešna,» ugovarja nade¬ budni sinko.® «Prej si mi vedno govorila, naj se učim dostojno jesti, a prilike za vaje mi ne daš ...» Raztresenost. Gospodinja: «Torej, Tilda, ako bo kdo pri¬ šel, mu red, da sem šla na sprehod.® Služkinja: »Razumem, gospa. A kaj naj rečem, če ne bo nikogar?® 100 Poznavalec žensk. Vzoren postrešček Gospoda Mrakovca je vodila pot iz Maribora vi neko malo mesto kranjske dežele. Ker se nahaja hotel, katerega so mu priporočili znanci, daleč od kbl!o>- dvora, a njegov kovčeg je bil težak, si je Mrakovec najel postreščka. Postrešček je dvignil kovčeg, pa ga je takoj zopet postavil na tla in dejal go L spoidu Mrakovcu: «Kajne, gospod, da boste nesli kovčeg nekaj korakov sami, da spravim 1 v red svdjo pipo!» Ker je bil gospiold Mrakovec strasten kadilec in je dobro vedel, kako! težko je, če si človek zaželi tcinikovega dima, je torej vzel kovčeg in ga nesel. Postrešček je čvrsto korakal ob strani ter iztrkaval pipo. Pipina glava pa je bila vsa zadelana, zato je postrešček vzel iz žepia nož in vrtal, vrtal, dokler ni spravil važnega dela pipe v red Premerila sta že precej pota, kb se je spomnil stari, da je zamašena tudi cev¬ ka. Počasi, kakor da se nikamor ne mudi, je privlekel možak iz žepa žico. s katero je temeljito očisti® cevko. «Tako», je dejal starec, «s:ed!aj vleče!* Ko je pa holtel nabasati pipo, je opazil, da nima tobaka. Hitro je skočil v bližnjo trafikto, dočim je Mrakovec še vedno potrpežljivo nclsil svoj kbvčeg. Slednjič je stari prižgal pipo in bas napravil par krepkih potegljajev, ko sta prispela do cilja. «No, vidite, gospod,» je menil dobro¬ dušni postrešček, «pa sva srečno prine¬ sla kbvčeg. Stane samo dvajset di¬ narjev.* Neizmerno kislega obraza je Mrako¬ vec. ki ni bil bas bojevite narave, d!al možu denar. Tedaj pa ga je postrešček pogledal s prostodušnimi očmi in mu rekel prav priliznjeno: «Kaj pa napitnina, go-spod?» Moderen zakon. A (novoporočenemu prijatelju); «Slišal sem, da imata z ženo ločeni spalnici. Kako pa napravite, če se hočete pomenkovati z njo?» B: «Zelo enostavno. Požvižgam.* A: «Kaj pa, če ona zahrepeni po tebi?* B: «Pride k meni ter me vpraša: možek, ali nisi zažvižgal?* Krišpin Prilizne se že dolgo časa pote¬ guje za roko lepe deklice Magdalene Lene- tove, katere mati pa nikaJkor ne blagovoli dati blagoslova tej zvezi. «Opustite vsako nadaljnje prizadevanje, gospod Prilizne.* reče grobo 1 , «moje hčerke ne dobite. Moj sklep je nespremenljiv!* «Kako je kruto za mene,» odvrne zavrnjeni snubec, «da ne izgubim samo izvoljenke svo¬ jega srca, nego tudi mladostno lepo taščo!* «No,» nadaljuje gospa prijaznejše, «si bom še premislila. Pridite zopet jutri!* Dobičkanosen posel. Tomaž Zguba ima slabo eksistenco. Pa si ne dela mnogo skrbi, nego odpre nekako skrivno pisarno, kjer obljublja nabornikom oprostitev od vojaške sužbe za tisoč dinarjev. Možak stori takole: pred naborom po¬ bere tisočake in čaka, ne da bi mignil s prsti. Ce je naborna komisija nabornike potrdila, Tomaž vrne denar, sicer ga obdrži... BREZ VARANJA NI ŽIVLJENJA. «Strašno dolgočasno je. pošteno življenje! Na vsak način se bom morala ločiti od moža in poročiti tega bogatega starca, da se bom potem z njegovim avtomobilom vozila k svo¬ jemu prejšnjemu možu in lahko starca va¬ rala ...» 101 Pl5mO mODERNE KRRTROKRILKE PRnRTECJICI Draga Vanda! Včeraj sem postala sta¬ ra petnajst let in sem tolrej prava dama. Sedaj me mama ne bo smela več seki¬ rati zaradi mojih nazorov o kinemato¬ grafu. Kino je najsijajnejša iznajdba. Jaz, papa in mama imamo 1 glede filmov vsak svoje posebne nazore, ki jih skušamo vsak po svoje uveljaviti. Mama se opaja s filmanimi romani, ki jih je svojeČasho brala v «Gartenlaubi». To je za stare dame tudi najprimernejša zabava. Meni je skrajno neprijetno, ka¬ dar .vidim pri pikantnih prizorih pred belo’ steno v kinu toliko starih ženic. Sladko zaljubljenost naj bi pripustili mla¬ dini. Če je: človek star petnajst, šestnajst let, je najbolj dovzeten za erotiko. Z dvajsetimi leti je že itak konec, pravi moja dvajsetletna sestrična, ker v tej starosti ni za mladenke nič več novega. Vsekakor zeld nazadnjaško je od mame, da me sili k «Peterčkovim posled¬ njim sanjam», «Krojačku junačk:u» in po¬ dobnim popoldanskim nedeljskim 1 pred¬ stavam! v našem gledališču. Ne boleham še v toliki meri za nervoznostjo, da bi morala posluževati se uspavalnih sred¬ stev. Erotične filme mi je mama, seveda, zabranila. Žal, naši prgfaksi tudi niso manj nazadnjaški. Prekrasni so tisti fil¬ mi! Saj čitaš v naših časopisih včasih oglase: «Velepikantno! Tragedija pro¬ padle deklice! Napeti ljubavni pri¬ zori! .. .» Že čitanje takih oglasov je polno užitkov. Veš, večkrat sledi potem tudi razočaranje, ker oglasi govore eno, filmi pa nam pokažejo drugo. Me smo iz protesta proti nazadnjaškim nazorom ljudi iz prejšnjega stoletja usta¬ novile damsko društvo «Amor». V naše društvo se sprejemajo samo članice, ki niso stare nad sedemnajst let. Vsakikrat, kadar se predvaja kak pikanten film, mora ena članic poslati vsem ostalim članicam vabila na proslavoi rojstnega dne, da se lahko odstranimo: od doma. Takih metod pa se ne poslužujemo samo me, kakor sem: že opazila pri pa- panu. Tudi ta dobi redno, kadar prinese pismolnoša meni vabilo', podobno vabilo od kakega športnega kluba, pevskega društva itd. V resnici pa gre potem v kino. Mene nikdar ne vidi, ker sedimo v loži, kajti me imamo že svoje kavalirje. Mene je društvo izvolilo za tajnico. Zato študiram sedaj slovenski ekspre¬ sionizem, da bom znala tako pisati, da ne bo noben nepokiicanec razumel naših protokolov. Seveda, se mi potem včasih zgodi, da sama ne razumem svojih spi¬ sov. Pa nič ne dene, saj se podobno' dol- gaja celo pri naših umetnikih, kakor mi je rekla sestrična. Če ne bi bil Maribor premalomesten, bi poslale iz Ljubljane k Vam zastopstvo 1 , ki bi Vam ustanovilo podružnico «AmOr- ja». Če me boš ob počinicah kaj obiskala, te bom uvedla v naše društvo: in ti bom pokazala svojega kavalirja, slikarja tri¬ najste generacije. Da je to resničen umetnik, se mu že vidi iz širokoikrajnega prerijskega klobuka, čudno zavozlanega robca (namestu kravate) in iz njegove širokogrudne govorice. Naj živi društvo «Amor». Prisrčno te pozdravlja tvoja Asta. * * * P. S. Molja sestrična je sicer rekla, da moj kavalir kot umetnik prenese premalo vina in da je njegova širokogrudnost bolj kranjske sorte. Veš, moja sestrična, če¬ prav je starejša, nima pojma o ljudeh, ki nosijo več moderne luči slovenskemu narodu 1 . PRI ZDRAVNIKU. Zdravnik: «Ali želite več zdravnikov ?» Pacient « «Kaj ne, potem bi lažje drug na drugega valili krivdo ...» 102 KOLESARKINA NEZGODA. «Mati, ali je to goska ali raca?» «Najprej plačajte, po¬ tem Vam bom pa pove¬ dala ...» Uueljauila je To zgodbo bom imenoval velikonočno, če¬ prav se je menda zgodila na cvetni pone¬ deljek. Ker niti to ni gotovo, bom rajši rekel, da je nekega dne stopila pred direktorja bara «Pariška noč» lepa mlada dama. »Prosila bi Vas za prijaznost...* «Izvolite, milostiva®, je menil direktor. <- rate zviti. Tujec je zamenjal moje ban¬ kovce s sviojimi gotovo zaradi tega, ker se je bal, da so' številke njegovih ban¬ kovcev notirane, todb moji bankovci so vsi serije —E 19 in navedem Vam lahko vse številke.* «To bo Frovantov denar*, je rekel inšpektor. «Nadaljujte!» «Onega denarja si ni upal menjati, mojega pa bo skušal spraviti v promet. Vidite, kakšna prilika se Vam nud'i.» Ko' so Brabazona zaprli v celico, je Parr poklical Froyanta in mu povedal, kaj se je zgodilo, «Vi imate denar?* je vprašal Frovant pohlepno. «Pridite takoj k meni!* «Prinesel ga bom k Vam,* je odgo¬ voril Parr; «tolda povedati Vam mo¬ ram, d'a to ni Vaš denar, čeprav so to bankovci, ki ste jih Vi dali za Rdeči krog.* Pozneje je Parr pojasnil Frovantu po¬ ložaj. Koščeni mož ni poskušal skriti svojega razočaranja, zakaj menil je, da je brezpomembno, po kakšnih okolnoistih je prišel Parr do' bankovcev. Bil je uverjen, da ima pravico do tega de¬ narja. Po kratkem prizadevanju ga je Parr vendarle prepričal o nasprotnem, na kar je Froyant govoril mirno o za¬ devi. Nenadoma pa je vprašal Parra: «AIi imate številke bankovcev, ki jih je dal Brabazon Rdečemu krogu?* «Imam,» je menil Parr, «vsi so ene se¬ rije.* Parr je naštel številke in Frovant si jih je zabeležil. 26 . Parrova mati. Jack Beardmore je slišal o Brabazo- novem zaporu in se je takoj odpeljal' v policijski prezidij, da poišče Parra. • «Gospod Parr je sedajle doma: v Stamford Avenue,* je dejal Jacku služ¬ bujoči policijski uradnik. Razen naravnega zanimanja za Rdeči krog ni imel Jack nikakega drugega po¬ voda za razgovor z inšpektorjem Par- rom, Jack je poslal svoj voz domov, kajti čutil' je potrebo gibanja, da bi okrepil svojo energijo-. Podal se je skozi temni park, da bi skrajšal pot proti domu, pri tem pa se ga je lotila radovednost, kak¬ šno pač mora biti domače življenje pri ParroVih. Jack ni vedel, kje je Stamford Avenue. Dosegel je zapuščen del parka, ko je zaslišal za seboj korake. Obrnil se je, a ni videl nikogar. Pospešil je korake. Sedaj ni slišal ničesar več, vendar se mu je zazdelo, ko se je ponovno obrnil, da je zapazil nekega moškega. Ko je ob¬ stal, je razločno videl, d'a neznanec tudi stoji. Bil' je v dvomu, kaj naj stori. Kmalu potem pa je zagledal pred seboj počasi korakajočo postavo stražnika. Takoj je začutil olajšanje in ko se je obrnil, ni bilo neznanca nikjer več. Sku¬ šal si je vtisniti v spomin podobo zasle¬ dujoče ga osebe. Njegov neznani zasle¬ dovalec je bil vsekakor male postave in mlad. Jack se je podal proti stražnika in ga vprašal po Stamford 1 Avenue. «Stamford' Avenue? Oni omnibus tam Vas bo prepeljal tjakaj ali pa lahko pri¬ spete na mesto v desetih minutah z a$tom.» Jack je poklical avtoi. Ali Parr morda ne bo njegoVe vsiljivosti zavrnil?.Kako bo opravičil svoj prihod? Nenadoma; pa se je odločili ter se odpeljal k Parm. Parr mu je prišel sam odpret. «Le vstopite, gospod Beardmore,» je dejal. «Pravkar sem prišel domoiv in sem pri večerji. Vi ste gotovo že ve¬ čerjali.* «Nikar se ne dajte motiti, gospod Parr. Mene samo zanima, kako- ste are¬ tirali Brabazona. Zaradi tega sem Vas posetil.* 107 Inšpektor je vedel gosta v jedilnico', ko je zdajci obstal. «Za božjo voljo!* je rekel. Jack se je začudil, kaj je Parra tako nenadoma spreletelo'. «Ali Vam bo prav, če Vas pustim tu malo čakati?* je vprašal Parr. Prvič, odkar pozna Jack policijskega inšpektorja, ga je videl v zadregi. «Moram poprej svoji stari teti, ki sta¬ nuje pri meni, povedati, kdo ste,» je po¬ jasnjeval Parr. «Teta ni vajena posetov. Kakor veste, sem vdovec in moja teta vodi gospodinjstvo.* Hitro je stopil v jedilnico) in zaprl vrata. Ena do dve minuti sta prešli. Jack je slišal hitro premikanje v sobi in potem je Parr zopet odlprl vrata. «Vstopite, gospod 1 !* Parrov rdeči obraz je bil še bolj zardel. «Sedite in oprostite mi. da sem Vas pustil čakati.* Prostor, v katerem se je nahajal, je bil okusno opremljen. Jack 1 se je jezil sam nad seboj, da je pričakoval nekaj drugega. Parrova teta je bila stara raztresena dama in je menda povzročala Parru mnogo skrbi, kajti Parr ni obrnil niti očesa Od nje, ko se je premikala po sobi, in komaj je začela govoriti, jo je že prekinil. «Upam, da boste že oprostili nered' pri nas, gospod 1 B—b—b—» «Beardmore», ji je pomagal Jack. «Jaz nimam stanovanja v takšnem redu 1 , kakor je tol znala storiti mati,* je menila tetka. «Seveda ne, seveda ne, tetka*, jo je hitro prekinil Parr. «Malo raztresena,* je mrmral. «No, kaj ste hoteli vedeti, go¬ spod Beardmore?* Jack je smehljajoč se opravičeval svoj poset. «Rdeči krog je tako zamotana zadeva, da imam vsakega novega aretiranca na sumu, da je glavna oseba,* je rekel. «Ali mislite, da nam bo aretacija Brabazona pomagala razkrinkati lopove?* «Ne vem,» je počasi odgovoril' Parr. «Zela mala je verjetnost, da nam bo Brabazon kaj mnogo koristil. Sicer pa sem poslal tja svoje lastne ljudi, da bodo pazili nanj, in dal sem navodila, da ni¬ kakor ne sme jetniški paznik stopiti v njegovo celico'.» «Vi mislite na mornarja Siblyja, ki je bil v ječi zastrupljen?* Parr je prikimal. «Ali ne mislite, goispod Beardmore, da je zastrupljenje Siblyja bila največja skrivnost skrivnostnih umorov Rdečega kroga?* Parr je stavil vprašanje zelo resno 1 , a v njegovem očesu je bil mal blesk, ki ga je Jack 1 opazil. «Vi se smejete,* je menil Jack? «Za- kaj? Naziranja sem, da je bilo zastrup¬ ljenje skrivnost. Ali ne mislite tud [ i Vi tako?* «Gotovo,» je rekel inšpektor. «V go¬ tovem oziru mislim, da bo zastrupljenje Siblyja mnogo važnejši činitelj pri končni aretaciji Rdečega kroga kakor zapor našega prijatelja Brabazona.* «Ne govorita vedno oi zločinih in zlo¬ čincih,* je dejala tetka ogorčeno. «Res, to mi uničuje živce. Mati bo' že ve¬ dela ...» «To! se razume, tetica. Prav žal mi' je,» je dejal Parr hitro in ko je tetka zapu¬ stila sobo, je zmagala v Jacku radoved¬ nost nad dobro vzgojo. «Mati mora biti vzgledna žena,* je menil Jack in se zbal, da je zakrivil s tem vprašanjem veliko nerodnost. Smeh, ki mu je sledil za odgovor, ga je pomiril. «Da, ona je vsekakor vzgledu a; tre- riotno ne stanuje pri nas.» «Ali je to Vaša mati, gospod Parr?* «Ne, moja stara mati,* je rekel Parr in Jack ga je začudeno pogledal. 27 . Nočni strel. Inšpektor je moral biti star blizu pet¬ deset let in Jack je hitrol izračunal, ko¬ liko let mora imeti čudovita stara mati, ki se še tako živo zanima za zločine in ki se tako razume na red v stano¬ vanju. «Čudovita dama je to,» je rekel. «Go- tovo se zanima tudi za Rdeči krog.» «Zanima?» se je smejal Parr. «Če bi mati z istim pohtolmočjem, kakor ga imam jaz, zasledovala tolpo, bi bila ta že pod ključem. Žal, da ni tako.* 108 Tekom vsega časa razgovora je bila Jacku uganka, zakaj je kljub redu soba napravljala nanj nereden vtis. Toda Jack ni utegnil, udajati se razmišljanju, zakaj inšpektor je bil zelo zgovoren. «Kaj sličnega že petdeset let nismo doživeli,* je nadaljeval Parr. «Morda Vas bo zanimalo, d'a je Rdeči krog, kdor¬ koli je, prvi res organizirajoči zločinec, s katerim je imela policija opravka v zadnjih petdesetih letih. Rdeči krog je mož, ki najbrže nikomur ne zaupa. Njega ne molre nihče izdati, ker ga nihče ne pozna. Celo manj pomembni člani tolpe se ne morejo medsebojno izdati, ker sem prepričan, da se ne poznajo ne po imenih ne po videzu.* Parr je pripovedoval dalje in ura se je bližala že poldvanajstim, ko se je Jack dvignil. «SpremIjal Vas bom do hišnih vrat,* je rekel Parr. «Saj Vaš voz čaka na Vas?» «Ne,» je rekel Jack, «pripeljal sem se z najetim avtom.* «Hm,» je menil inšpektor. «Meni se je videlo^ kakor da je stal pred vratmi neki avta. Morda je to avto kakšnega zdrav¬ nika.* Odprl je vrata in kakor je rekel, je res stal pred 1 hišo avto. «Ta voz sem menda že nekoč videl,* je menil inšpektor in stopil za korak naprej. V tistem hipu se je zasvetil v temni notranjosti voza plamen in sledil je oglušujoč pok. Inšpektor je omahnil v Jackove roke in zdrsnil na tla. Že na¬ slednji trenotek je zdirjal neznani voz v blaznem tempu po cesti brez luči in izginil okrog ogla. * Prihitel je stražnik. Jack in stražnik sta dvignila detektiva in ga nesla v je- dilnicol. K sreči je šla tetka že spat in menda ni slišala ničesar. Inšpektor Parr je odprl oči in mežikal. «To je bila huda zadeva,* je dejal z bolestnim drgetanjem. Otipal je previdno svoj telovnik in privlekel na svetlo plošč n at košček svinca. Ko je zagledhl Jackov začuden obraz, se je zasmejal. (Dalje). PREŠIROK PLRŠČ 505PE miRICE Naša mlada gospa Milica je prav takšna, kakor so vse pripadnice nežnejšega rodu. Zato pri šivilji že dobro uro pomerja svoj novi pomladni plašč. Šivilja stoji pred njo kakor mučenica v pratiki ter črta in črta s kredo po lepem svetlem plašču. Mirica se neizprosno ogleduje v zrcalu, dasi končno slovenski del nežnega rodu ni baš preniče- muren. «Tega plašča ne maram! Kako ste ga mogli tako polomiti, gospodična? Kaj ne vi¬ dite, da je na ramenih in bokih preširok? Po telesu pa mi pada kakor stara oguljena vreča. Ne maram ga. Konec!* «Oprostite, gospa, plašč se Vam divno prilega. Ožjega Vam ne morem napraviti, ker je že sedaj preveč napet. Med plaščem in obleko nima niti tanka nit več prostora. Prosim!* «Tanka nitka mislite? Avto se lahko pelje skozi! Kaj pravim, avto, cel vlak! Zožite mi plašč!* «Gospa...» «Zožite mi ga!» Šivilja pristopi k Mirici in znova vleče plašč na vse strani. V tistem hipu odskoči gumb, ki se je odtrgal. «Saj pravim, da je plašč že sedaj skoro preozek*, je vzdihnila šivilja. «Ah, kaj, gumb se je odtrgal le, ker je bi! slabo prišit. Le brez strahu mi zožite plašč!* Zmučena in obupana stoji šivilja pred samoglavo lepotico. Starejša dama, ki mora pri šivilji čakati, sedi na stolu in z zanimanjem opazuje dvo¬ boj med Mirico in šiviljo. «Imate prav, gospa, plašč je preširok v ramenih in bokih!* Mirica se hvaležno obrne k tujki in reče potem šivilji: «Vidite, gospodična, da ni to samo moja domišljija. Tudi gospa je opazila napake.* Dama vstane, stopi bliže in se počasi vrti okrog Mirice in šivilje. Končno reče: «Naj ga jaz malo pomerim. Meni bo najbrže prav.* Šivilja se razveseli: «Dobra misel! Plašč lahko vzamete in bom jaz napravila gospe Miri drugega.* Šivilja že drži plašč, da ga pomaga sleči gospe Mirici. Mirica pa, kakor da ne sliši ničesar, z licem mrzlim ko led, ne kaže nikake volje, ločiti se od plašča. Tuje dame ne vidi več, pogleda se še enkrat v ogledalu, nekaj mr¬ mra, napravi sladkokisel obraz, se obrne k šivilji in reče: «Ce se takole mirno gledam, je plašč prav lep. Prosim, da mi zavijete stari plašč, ker bom ostala oblečena kar v novem ...» Frumencij. 109 SPREMENJENE RAZMERE. «l)ragi Milem, pred poroko si mi vedno prinašal darila, sedaj se me pa ne spomneš več. «Ali si že videla kdaj, da lovec še krmi ustreljenega zajca?* URRRmE 1E Rm Mirna je lepa, kaj lepa, prelepa mlada gospa! Njene oči so sanjave, pa vendar živahne kakor morje in modre kakor nebo. Kodrasti pšenični lasje, blesteča bela koža, rdeče ustnice, vitko telo in divne nožiče. Pa občutljiva je naša Mirna. Kaj je- morda bolna? Nikakor ne, nego je samo tako silne nežna. Njo utrudi vse! Obiske sprejemati, obiske vračati, poset gledališča ali rajši navadno kinematografa, prebiranje nove obleke! Morda ji pa ta utrudljivost samo pristoja. Skrb za zdravje, za toaleto, za soproga, ki ga na svoj način ljubi, in za mater, ki se -edno giblje okrog nje, je vendar pretežko breme za njene nežne rame. Prav za prav ljubi Mirna le samo sebe in potem denar, to se pravi vse, kar stane denar. K nesreči njen mož Milan nima mnogo denarja. Vendar pa je Mirna skromna kakor jih je malo takšnih, in zahteva od moža le najpotrebnejši denar. To se pravi da je njej zelo mnogo najpotrebnejše. Ali sme ona, Mirna, resignirati na svileno perilo, ko človek samo enkrat živi? Ali naj morda opusti letovanje na Bledu in v Rogaški Slatini? No, pa saj bo Mirna univerzalna dedinja bogate tete. A nesreča ne počiva. Nekega dne je prejela obvestilo, da se je teta po¬ ročila. Milana je skoro zadela kap, Mirna pa se je kmalu potolažila in se delala, kakor da se ni pripetilo nič hudega. Mirna je imela skrivnosten razgovor s svojo materjo ter je z zasanjanim pogle¬ dom in tihim nasmehom poslušala očitke svoje matere: «Tega mora biti konec. Tvoj mož ti takega luksusa ne more več dovoliti. Ti ga boš uničila!« Z mačjo kretnjo je sklenila Mirna roke nad glavo in mirno dejala: 110 KRIŽANKA «PETELIN». Vodoravno: 1 starorimski cesar, znan po svoji krvoločnosti, 7 glas v tuji besedi, 8 sloveče maloazijsko mesto, 9 predlog, 10 vezalnik, 11 del voza, 13 breztelesno bitje, 15 gospod v turški besedi, 16 opravilo na polju, 18 svetnik-zaščitnik čevljarjev, 20 ita¬ lijansko mesto na naši strani Adrije. Navpično: 2 ime grške črke, 3 skupina sorodnikov istega imena, 4 osebno zaimek, 5 stari oče, 6 bog starogrških pastirjev, 8 po¬ gojnik, 9 važen ud človeškega ali živalskega telesa, 12 puščava, 13 pritrjevalna besedica, 14 vsakemu človeku do smrti potrebno opra¬ vilo, 15 nenadno razburljivo vzvalovanje, 16 spprno jabolko med Poljsko in Litvo, 17 ne¬ prijetne živalice, 19 predlog. Rešitev zadnje križanke. Vodoravno: 1 m. p., 3 starka, 7 akti, 9 orel, 10 sito-, 11 alti, ., 14 arnika, 15 p. t. — Navpično: 1 mak, 2 prt, 4 talar, 5 kisik, 6 Krk, 8 Ita, 12 LNP, 13 Tit. «Debelin mi je svetoval, naj se ločim.» «Mima, kako moreš govoriti takšne be¬ sede!» «Pusti, pusti dobre nauke, mamica, čez pc. leta bom že morda žena bogatega vele¬ trgovca Debelina in bom imela denarja ko toče.» «Ubogi Milan«, je vzdihnila Mirna, ko je bila izrečena ločitev. «2al mi je, Milan je bil vedno tako dober z menoj in tako rada sem ga imela. Celih osem let sem srečno živela z njim.« « Ubog a Mirna,» je dejala njena mati, «ali ga boš mogla pozabiti?« Mirna je imela sedaj vsega dovolj. Ložo v operi, eleganten avto, krasne toalete. Milan se je skušal potolažiti, pa ni- šlo, čeprav si je očital, da je bedak, ker visi na 111 ZEMLJA SE HITRO VRTE «Nejček, ali se vidi, da se zemlja vrti ?» «Da, in še prav hitro se suče.» «Kako to?» «Naš Janez je trdil včeraj, ko je prišel iz gostilne, da se je svet strašno hitro vrtel okoli njega ...» tako ničvredni ženski. Iskal je tolažbe v ljubezni. Pa je imel srečo. Lepega dne je prejel nežno anonimno pisemce, vse pre¬ pojeno z nežno duhtečim parfemom. Neznanka, vila se je imenovala, ga je mo¬ rala poznati že od prej, ker je s tako ob¬ zirnostjo govorila o njegovi nesreči ter ga tolažila. Prvemu pismu je sledilo drugo, tretje in cela vrsta. Bila so strastna zaljubljena pisma živahne mlade dame. Milana se je lotilo neizmerno hrepenenje, da bi poznal to plamenečo žensko. Čez dva tedna je korespondenca prene¬ hala. Doslej ji še ni pisal, saj ni vedei, komu. Pa mu je dala naslov, kamor lahko pošilja pisma, in sedaj je začel on pisariti pisma, dolga po 32 strani. Neke temne zimske noči je našel Milan okna svoje sobe gosto zastrta. Služabnik je pač pozabil napraviti svetlo. Tipajoč je iskal Milan vžigalice. Nenadoma je zaslišal rahel šum. «Kdo je tu?» Vroče ustnice so se pritisnile na njegova usta in zaslišal se je glas: «Jaz sem, tvoja vila.» Milan je vrnil poljub z enako strastjo in šepetal: «Moja vila, moja sladka vila•» Ko je oba zaljubljena minila prva pijanost, sta napravila luč. Pred Milanom je stala Mirna, njegova nekdanja Mimica, kuštrava, skodrana in zaljubljena, v divni toaleti, lepša ko kdaj prej v svojem življenju. Za hip ga je minila opojnost, toda že se mu je bližala Mirna v vsej svoji zapeljivosti in mu začela šepetati na uho najslajše be¬ sede, ki jih je zmogla. «Milanček, ti ne veš, kako je sladko varati ir oža s teboj — pomisli s teboj, katerega ne bo moj mož nikdar sumil...» Milan jo je poslušal s turobnim obrazom ki se je kmalu zjasnil. Njegov zadnji odpor je bil zlomljen. Naj bo, izpil bo kupico lju¬ bezni do dna. Frumencij. Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladic v Rožni dolini.— Urejuj«) Milko Bambič v Ljubljani. —• Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).