Mladinske brigade — najboljša šola naše mladine !
Cena 2 din — Mesečno 8 din
Giasüo Okrožnega odbora OF Celje, \lzhaja vsako soboto	Celje, 7. septembra 1946
Okrožno kmetijsko zborovanje
v Celju
Da se kmetijska pospeševalna služba pravilno in koristno usmeri, se je vršilo dne 28. avgusta 1946 na okrožju Celje redno mesečno zborovanje kmetijskih poročevalcev, referentov in strokovnjakov državnih posestev, kakor tudi praktičnih kmetovalcev v prisotnosti pomočnika ministra za kmetijstvo tov. ing. Berkopca ter načelnikov ministrstva.
V uvodni besedi je tov. pomočnik ministra poudaril, da so kmetijski strokovnjaki tehnično osobje za izvajanje direktiv ljudske oblasti in ljudstva. Nato so sledila poročila okrajnih in okrožnih referentov in veterinarjev ter upravnikov državnh posestev, iz katerih je bilo razvidno, da je letošnja letina za ljudsko prehrano v splošnem dobra. Slabše pa stoji v pogledu krmskih prilik. Sicer so kmetovalci sejali precej zelene krme, vendar pa bo nujna prodaja večjega števila plemenske kakor tudi klavne živine. V veliko odpomoč v tem pogledu bo odkup plemenske živine za Bosno, s katero je sklenjena pogodba, da prevzame ves višek dobre plemenske živine. Z odkupom se je že pričelo na izrednih sejmih, ki so v ta namen organizirani. Cela akcija bo zaključena do konca septembra. S te odprodajo in ker je pridelek slame in
koruznice skoraj da normalen ter zaradi dobave precejšnih količin močnih krmil, bo prehrana ostale živine zagotovljena.
Krajem, ki so prizadeti po suši in toči odnosno ki so zaradi opustošenja okupatorja gospodarsko propadli, se bo pomagalo z večjimi javnimi deli.
Sadna letina z izjemo konjiškega in dela trboveljskega okraja je prav dobra. Kmetovalcem kakor tudi Naprozam in drugim se bo priporočalo, da čim več zimskega sadja vskladiščijo ter posušijo, v kolikor ne bodo dani pogoji za izvoz viška. V pogledu zdravstvenega stanja živine je položaj normalen.
K zaključku zborovanja je podal tov, pomočnik ministra perspektivne smernice za bodoče delo. Med drugim je posebno poudaril važnost zadružništva, od katerega igrajo prvenstveno vlogo na-bavno-prodajne zadruge, ki povezujejo vse delovno ljudstvo, delavce, delavskega inteligenta in kmeta. Od kmetjskih zadrug pa bodo v bodočnosti igrale najvidnejšo vlogo obdelovalne zadruge, ker se more v njih izkoriščati zemlja na najracionalnejši način, kar bo dvignilo standard kmečkega prebivalstva na zavidno višino.
Odhod V„ celjske m I. revirshe mladinske delovne brigade
na gradnjo proge Brčko-Banoviči
Prišel je čas odhoda tretje in zadnje izmene na gradnjo proge Brčko—Banoviči. Tokrat se je mladina celjskega okrožja posebno izkazala. Od vseh strani so se dnevno prijavljali. Iz našega okrožja sta odšli dve brigadi. Trboveljski okraj, delavska mladina naših revirjev, je dala posebno brigado, ki šteje 210 mladincev. S tem je mladina še enkrat dokazala, da bo, strnjena v svoji organizaciji NOJ-ju, sposobna izvršiti veliko nalogo, ki si jo je zadala.
Že v nedeljo 2. septembra se je mladina zbirala v mladinskem domu v Gaber-ju. Petje je izražalo navdušenje mladincev in mladink. V ponedelejek pa so mladinci odkorakali na postajo in zasedli okrašene vozove vlaka. Mariborčani, ki so z istim vlakom odhajali na gradnjo proge, so z navdušenimi vzkliki pozdravljali svojé celjske tovariše. Še nekaj stiskov rok in dolgi vlak je krenil na pot. Burno pozdravljanje onih, ki so ostali, je spremljalo mladince — graditelje proge Brčko —Banoviči.
V Zidanem mostu se je transportu V. celjske in mariborske brigade priključila še ljubljanska in J. revirska brigada trboveljskega okraja. Trboveljski mladinci so peljali s seboj celo mali orkester. Ne-nehoma so se slišali akordi partizanskih pesmi iz njihovih vagonov. V razgovoru z njimi čuješ samo eno; prehodna zastava Mladinske proge mora biti naša. Saj to je revirska mladina, navajena težkega dela. Ko se je vlak premaknil s postaje Zidani most, so iz vseh vozov, okrašenih z zelenjem in parolami, zadonele pesmi.
Kdor je videl odhod mladincev na gradnjo Mladinske proge, je bil prepričan, da bo ta mladina izvršila vse naloge, ki se pred njo danes postavljajo in ki se bodo postavljale pred njo v bodočnosti.
III. in IV. mladinska delovna brigada našega okrožja sta se vrnili z regulacije Pesnice
V ponedeljek 3. septembra sta se vrnili ! po dveh mesecih III. in IV. celjska mia- i dinska brigada, ki sta bili na regulaciji i reke Pesnice. Mladina Slovenije je tudi pri regulaciji Pesnice izpolnila nalogo, ki si jo je zadala. V tej največji akciji v Sloveniji je sodelovalo 400 mladincev in mladink celjskega okrožja. Mladinska divizija, ki je delala na Pesnici, je izvršila vsa predvidena dela, regulirala je 1040 m struge.
Razstava „Mladinska proga" v Celju
Istega dne je bila v Celju odprta" razstava Mladinske proge. Ta razstava prikazuje delo in življenje prve skupine brigad na gradnji Mladinske proge. Številne fotografije slikajo mladino na progi v fizičnem delu. Druge slikajo razna fiz-kulturna tekmovanja, kulturno življenje, prireditve itd. Poleg slik so razstavljeni tudi stendasi,'ki so odraz življenja v brigadah in četah. Poleg tega je razstavljenih tudi več slik, orodja, delo posameznih mladincev in mladink.
Otvoritev oddelka za otroške bolezni v vili na Golovcu
Bodočnost vsakega naroda je v njegovi mladini. Zato njej velja tudi največja skrb. Na žalost do sedaj, niti v stari Jugoslaviji še manj pa za časa okupacije nikdar nismo v tem pogledu prišli dalje od raznih načrtov. V es celjski okraj z velikim zaledjem je do sedaj bil brez otroške bolnice. Naša ljudska oblast je v tej kratki dobi po osvoboditvi, kljub ogromnim težavam, s katerimi se mora boriti, tudi v tem delu zdravstva dosegla velike uspehe. Pristopila je realizaciji načrta ustanovitve prepotrebnih otroških oddelkov v okvjriu naših razširjenih bolnic.
Na pobudo ministrstva za ljudsko zdravje je uprava celjske bolnice lani septembra meseca začela iskati primerno poslopje v območju mesta Celja, v katerem bi se mogla namestiti otroška bolnica. Po legi, velikosti in notranji razdelitvi ter opremi se je pokazala kot najprimernejša vila »Vesten« na Golovcu. Notranjih adaptacij, t. j. preurejevanje, skoraj ni bilo potrebno. Ker je vila v tem času bila zasedena po vojaščini, je upravi bolnice uspelo dobiti vilo šele februarja tega leta. Pri tem je treba poudariti razumevanje in pomoč ministrstva za zdravstvo in sindikata, ki je s svoje strani podprl napore uprave bolnice.
Vila je bila prazna in tudi poškodovana, vrt in park okoli vile sta bila v zanemarjenem stanju. Tekom nekaj mesecev so delavci in nameščenci bolnice s prostovoljnim delom očistili stavbo in vrt ter popravili poškodovano. Pri tem delu so sodelovali brez razlike vsi: težaki, strokovnjaki, strežništvo, zdravniki in uradniki. Skupno so uredili tako rekoč brez stroškov vilo v stanje, ki bo odgovarjalo njegovi bodoči nalogi.
Uvidevnost in razumevanje, ki ga je pokazalo ministrstvo za zdravstvo za potrebe našega okrožja, je omogočilo hitro in skoraj popolno opremo oddelka. Tako je bilo mogoče, da je oddelek pod vodstvom dr. Valjavčeve, ki je požrtvovalno vodila poslednje priprave, pred nekaj tedni odprl svoja vrata prvim malim pa-cijentom.
Oddelek je zamišljen kot začasen pro-vizorij, vendar bo ostal na dostojni višini. Njegova lega je zelo prikladna. Vila, ki je bila namenjena uživanju bivših denarnih mogotcev, bo služila skupnosti, naši mladini.
V nedeljo 1. septembra je bila svečana otvoritev oddelka. Otvoritvi je prisostvoval pom. min. za ljudsko zdravstvo dr. Perušek, predstavniki Okrožnega in Okrajnega ljudskega odbora, FZSZ, RK, sindikatov in drugi. Ravnatelj bolnice dr. Tominšek je v krajšem govoru orisal delo in napore, ki so omogočili otvoritev- oddelka za otroške bolezni.
Pripravljalni odbor Legije Koroških borcev kraj. org. v Celju vabi vse bivše člane kakor tudi koroške borce partizane iz let 1941—45 na
ustanovni občni zbor,
ki se bo vršil v nedeljo dne 8. septembra 1946 ob 8 uri zjutraj v vrtni dvorani hotela Evrope v Celju.
Teimujm j
za značko Z R E N ■
Nova načela današnje fzkulture, množičnost in vsestranost, jasno izraža tekmovanje za ZREN. To tekmovanje je za nas nekaj povsem novega. Duh novega časa nam ni prinesel novih športnih panog, one so nam bile povsem znane že pred vojno. Novost naše fizkulture, ono, kar moramo posebno negovati, tO je naša množičnost in vsestranost. Vsak državljan naše republike mora postati fizkul-turnik. Vsak današnji fizkulturnik mora biti vsestran, ne pa se posvetiti samo eni panogi. To bomo dosegli s tekmovanjem za ZREN.
Tekmovanje za fizkulturno značko ZREN je sklop vaj in nalog, katere mora vsak tekmovalec izpolniti. Fizkulturna značka ZREN je fizkulturno odlikovanje za dosežene uspehe.
Cilj tekmovanja za fizkulturno značko je, da se tekmovalec privadi na redno in vztrajno fizkulturno aktivnost. Zaradi tega je predvideno, da tekmovalec, ki doseže pravico za nošenje fizkulturne značke določene kategorije, mora to pravico dokazati s ponovnim tekmovanjem. Kadar doseže značko odrejene kategorije, lahko že naslednje leto, a najkasneje po treh letih, tekmuje za značko višje kategorije.
Naši organi fizkulturnih forumov »Polet« in »Fizkulturni glasnik« sta objavila detajlnejša navodila o tekmovanju za značko ZREN.
Smoter tega tekmovanja, ki naj bi zajelo vsakega posameznika, posebno pa našo mladino, ]e: zgraditi ljudi, sposobne za izvršitev velike naloge graditeljev naše svobodne republike.
II. celjska mladinska delovna brigada „FAKIN" je postala udarna !
II. celjska brigada »Fakin« je bila za svoje delo na Mladinski progi dvakrat pohvaljena. Bilo nam je dano priznanje za naše požrtvovalno delo, mi pa smo s podvojenimi silami nadaljevali. Z vsakim dnem je bilo zmetanih več kubikov, s tem pa se je naš nasip vedno bolj dvigal. Začeli smo povprečno z 0.60 m3, končali pa z 1.90 do 2 m3 na brigadirja. Gledali smo na količino in kvaliteto opravljenega dela; če je bilo premalo 6 ur, smo včasih delali tudi 7 in celo 8 ur na dan. Rezultat tega napornega dvomesečnega dela, borbe za dosego norme in rokov, je velik 400 m dolg in trdno zgrajen nasip, po katerem se že vijejo tračnice in koder bo zdrčal prvi vlak naprej proti cilju — Banovičem!
Ko je štab Mladinskih delovnih brigad na gradnji Mladinske proge pregledal rezultate dela brigad II. menjave, je s svojim odlokom proglasil II. celjsko Fa-kinovo brigado za udarno in ji dal s tem najvišje priznanje, ki ga more delovna brigada doseči.
»Na terenu, po mladinskih aktivih, bomo pokazali, kaj pomeni biti član udarne brigade!« je glasila nova obveza brigade, ki je polna sreče in ponosa, saj je izpolnila to, kar je pela v svoji bri-gadni koračnici.
O pitanju in oddaji prašičev v gospodarskem letu 1946—4?
Seznanite se čimprej z odredbo o pitanju in oddaji prašičev v gospodarskem letu 1946/47. Vsi krajevni ljudski odbori bodo morali oddati okraju zahtevane sezname, ki bodo morali biti gotovi do 15. septembra.
Kmetovalci s posestjo nad 4 ha njiv so dolžni v gospodarskem letu 1946/47, ki traja od 1. avgusta 1946 do 31. julija 1947 izpitati in oddati podjetju, pooblaščenemu za odkup, določeno število prašičev, in sicer:
a)	najmanj enega prašiča, če znaša površina njiv od 4 do 6 ha;
b)	najmanj dva prašiča, če znaša po- ! vršina njiv od 6 do 9 ha;
c)	najmanj tri prašiče, če znaša površina njiv od 9 do 12 ha;
č) najmanj štiri prašiče, če znaša površina njiv od 12 do 15 ha;
d)	najmanj pet prašičev, če znaša površina njiv od 15 do 18 ha;
e)	najmanj šest prašičev, če znaša po- i vršina njiv od 18 do 23 ha;
in na vsakih nadaljnjih 5 ha njiv enega s prašiča več. Vse to so dolžna izpitati in j oddati tudi vsa državna posestva.
Oddani prašiči morajo imeti najmanj 120 kg žive teže z najmanj 25 % maščobe.
Vsi rejci prašičev, ki so dolžni izpitati prašiče po tej odredbi, imajo pravico do naslednjih ugodnosti:
a) Pri obvezni oddaji presežka koruze ■ v gospodarskem letu 1946/47 se jim vra- I
čuna za pitanje k vsakemu prašiču, ki ga morajo oddati, 400 kg koruze, v primeru, da koruze nima, pa 300 kg ječmena.	-v	><■
b)	Prvenstveno pravico imajo pri nabavi otrobov, seveda po določeni ceni, in sicer po 50 kg na prašiča, ki ga morajo oddati.
c)	Isto imajo prednost pri nabavi živinske soli.
Posestniki, ki po tej odredbi niso dolžni oddati prašičev, morajo pa v smislu odredbe oddati presežke, imajo pravico do navedenih ugodnosti le tedaj, če na KLO podajo obvezo, da bodo izpitali in oddali prašiča.
Cene prašičem so:
a)	za prašiče od 120 do 130 kg 21 din
b)	za prašiče od 131 do 145 kg 23 din
c)	za prašiče od 145 kg dalje 25 din za 1 kg žive teže franko klavnica ali živinski sejem.
Kmetovalci, ki oddajo 1 prašiča, ga morajo oddati do 30. aprila 1947, vsi drugi pa morajo oddati enega prašiča do 30. januarja 1947, ostale pa do 30. aprila 1947.
Kmetovalci prašičjerejci, ki se izkažejo, da so obvezno oddali pitane prašiče, smejo s preostalimi pitanimi prašiči prosto razpolagati. Vsi oni, ki niso dolžni oddati prašiče, lahko z njimi prosto razpolagajo. Prosto razpolaganje obsega tudi prodajo po prostih cenah.
PQZÌV
kmetovalcem, ki so si protipravno prilastili poljske
stroje in orodje
Z ozirom na Okrožno odredbo o prijavi kmetijskih strojev ljudske imovine z dne 7. avgusta 1946 je te dni Okrožna prevzemna komisija po vseh okrajih zbrala podatke o kmetovalcih, ki so si v nasprotju z odlokom AVNOJ-a (Uradni i list DFJ št. 2, točka 25 z dne 6. 2. 1945) protipravno prilastili poljske stroje in orodje bivših vaških zajednic (Dorfma- i schinengemeinschaft) ter posestev, ki so bila zaplenjena od Qkupatorja odnosno so jih zaplenile naše oblasti ter so prišla ! pod udar agrarne reforme. Tudi komisije
agrarne reforme niso bile upravičene teh strojev dati v privatno lastništvo.
Ne glede na postopek, ki so ga zasebniki s tem zagrešili, ponovno poudarjamo, da je v interesu načrtnega gospodarstva, mehanizacije dela, KL odborov in Strojnih postaj, da se ti stroji vrnejo takoj v čim boljšem stanju. Morebitna kupnina je bila odplačana z brezplačno dosedanjo uporabo. Le v izrednih primerih se bo po vojni oškodovanim kmetom priznala odškodnina.
Stroje je treba privatnikom in ljudskim
odborom izročiti v zbiralnice proti re-verzu v dobrem stanju. Vrniti je treba tudi poškodovane in nerabne stroje. Zadnji rok za vrnitev je do 30. septembra 1946.
Predvsem pridejo v poštev traktorji in traktorski plugi, brane, krožne brane, kultivatorji, valjarji, trosači, sejalnice, kosilnice, obračalniki in grabilniki, žetveni stroji, motorji vseh vrst, škropilnice, črpalke in mlatilnice. Vrniti je treba: 1. vse od teh skupnosti, oblastev in zaplenjenih posestev kupljene in odnešene stroje! 2. vse srednje ni težke stroje, kakor koli pridobljene od posestev, razdeljenih po agrarni reformi; 3. vse nerabne stroje strojnh postaj in krajevnih orodnih postaj; 4. vse stroje teh postaj, ki so neuporabni in potrebni popravila.
Postavili smo pri okrožnem USTROJu posebno prevozno letečo kolono, ki bo s kamionom prevažala težje stroje v zbiralnice.
Kdor bi v teku septembra t. 1. teh strojev prostovoljno ne oddal v zbiralnice, bo kaznovan z globo po gornji odredbi, stroj se mu zapleni in izgubi vsako pravico do oškodnine. Ista kazen zadene tistega, ki bi stroj namenoma pokvaril, demontiral ali uničil.
Ko izročite stroj v zbiralnico, se prejem istega potrdi na reverzu, se oceni in popiše njegovo stanje. Ko bodo vsi stroji zbrani, jih bo okrožna prjvzemna komisija končnoveljavno pregledala in ocenila ter upravičenim priznala morebitno odškodnino. Na stroju naj vsak zabeleži svoje ime.
Določene so naslednje zbiralnice: Rečica ob Savinji (prevzema tov. Primož), Državno posestvo Gorica pri Velenju (tov. Gregi), Šmartno ob Paki (Warsberg), Marijin dvor v Radečah (tov. Vrbančič), Lesna uta državnega posestva v Konjicah (tov. Medved), Šmarje pri Jelšah, Polzela (traktorska postaja), Žalec (trakt, brigada), Sv. Jurij pri Celju (trakt, post.) in Celje (Kirbiševa tovarna).
Celje, dne 4. septembra 1946.
Okrožna uprava USTROJa v Celju.
Cene strojnemu obdelovanju zemlje
1. Strojno obdelovanje zemlje
oranje njiv od 565 do 663 din za 1 ha — oranje ledin in deteljišč od 735 do 844 din za 1 ha — rigolanje hmeljišč od 1160 j do 1260 din za 1 ha — brananje z njivsko j brano od 110 do 190 din za 1 ha — bra- : nanje s krožno brano od 220 do 240 din
Matjažek
V	dolgotrajni borbi človek ojekleni. Tak je bil tudi tovariš Jože, sekretar okrajnega odbora. Skrajno potrpežljivo je prenašal glad, žejo, sovražne napade, preganjanja, ogenj in neurja. Strahu prav za prav ni poznal.
»Moj strah je previdnost in previdnost ni strah,« je večkrat govoril, kadar je v težkih urah bodril ljudstvo in sodelavce. Pri tem se je smehljal, potrep-ljal tega ali onega po ramenu in dejal:
»Tovariš, na delo! Pokažimo, da smo pravi partizani!«
V	njegovih besedah je bilo toliko topline, vere in zaupanja, da je dvignilo vsakogar, ki bi bil morda v trenutku klonil.
Nekega dne, ko je divjala sovražna ofenziva in ko je bil sam v polpodrti hiši, je prišel k njemu komandant mesta:
»Jože!« ga je ogovoril. »Prišel sem, da mi pomoreš.«
»Tako?« se je začudil Jože. Nato se je vedro pošalil: »Ponosni tovariš komandant, ki ima moderno oboroženo četo, prihaja k meni po pomoč? Samo dva kurirja imam in še teh ni doma.«
»Ej, Jože! Ne mislim vojaške pomoči. Stvar je drugačna, nenavadna. Nekega otroka imam.«
»Ha, ha. V času, ko gredo med nas vsi izvržki sveta: Nemci, beli, črnorokci,
četniki in Vlasovci, te more očetovske skrbi,« se jc šalil.
»Čuj me, sekretar! Ne tako.. ! Stvar je resna. Pred dnevi se je umaknilo pred okupatorjevim nasiljem iz Trbovelj več družin. Poskrbeti sem moral, da jih spravim na varno. Mobiliziral sem voznike in vozove. Begunci so sedaj že na varnem v Beli Krajini, toda tovarišev, ki so jih spremljali, še ni nazaj.«
»No, in?«
»Ne bodi nestrpen! Takoj povem. Vse so odpeljali, le neke matere s štiriletnim sinčkom nismo mogli spraviti na osvobojena tla. Žena je nenadoma hudo zbolela. Danes zjutraj jo je patrula odnesla na nosilnicah h kmetu Andreju v dolino. Kmalu za tem je hotel komisar odpeljati še sinčka, da bi ostal pri materi, a bilo je prepozno. Patrula, ki je odnesla ženo, se je komaj rešila. Ko so šli iz vasi, so tjakaj pridrveli nemški tanki. Sedaj stoje na cesti in preže. Kar nas je, moramo zvečer po zakopano mu-nicijo na goro. Kje naj pustim ta čas otroka? Vasi so blokirane.«
»Pripelji ga k meni! Veseli me, da ne bom sam, « je odgovoril Jože.
Komandant je odšel. Kmalu nato se je motal okrog Jožetovih nog živahni in zvedavi Matjažek.
»Kedaj bova šla k mamici?« je vpraševal.
»Ko ozdravi. Čim pa pride naš kurir, te peljeva visoko na planino k posestni-
ku Martinu. Tam boš počakal na mamico. Bodi brez skrbi!«
»Ali bo kmalu zdrava?« je spraševal dalje.
» Kmalu.«
»Kedaj bomo šli v Trbovlje?«
»Ko bo konec vojne.«
»Kdaj bomo šli v Trbovlje?«
»Ko premagamo Nemce.«
»Ali jih bomo kmalu premagali?«
»Kmalu.«
»Ali sem jaz sedaj tudi partizan?«
»Seveda si, Matjažek. Najmlajši partizan si. Ko pojdeva v dolino, ti sešije šivilja lepo titovko.«
»Kaj pa puško?«
»Tudi to dobiš.«
Dečku so žarele oči od navdušenja. Stisnil se je k sedečemu sekretarju in mu zaupno in ponosno gledal v oči. Jože se je spomnil, kako se doslej nikdar ni menil za otroke, saj jih skoroda videl ni in zdelo se mu je, da je odkril nov svet, o katerem še ni nikoli razmišljal. Z ljubeznijo in potrpljenjem je lomil kruh, rezal meso ter dajal v drobne dečkove roke. Tu in tam je nemirno vstal. Kurirja, ki ga je poslal na ogled za sovražnikom, še ni bilo. Skrbelo ga je zaradi otroka. Matjažka pa je zanimala nemška bomba, ki je tičala sekretarju za pasom .	j
»Uh, to pa je lesena bomba!« je ugo- ; tavljal.
I za 1 ha — kultiviranje preoranih njiv od 180 do 200 din za 1 ha — valjanje od 110 do 120 din za 1 ha — trošenje umetnih gnojil od 110 do 130 din za 1 ha — setev s sejalnico od 160 do 220 din za 1 ha
2.	Košnja, žetev in mlačev
Košnja s traktorsko kosilnico 200 do 230 din za 1 ha — žetev žitaric s kosilnim strojem 220 do 250 din za 1 ha — žetev žitaric s samovezalkami 412 do 462 din za 1 ha — mlačev z 2 strokovnima mo-čema, mlatilnico, pogonskim strojem in pogonskim sredstvom 6 % od vrednosti omlačenega žita
3.	Čiščenje semena:
Za delo trijerja 2 % od vrednosti očiščenega žita — za delo selektorja 3,5 % od vrednosti omlačenega žita — izpo-sojnina za trijer 6 din na uro — izpo-sojnina za selektor 8 din na uro
Gornje cene so veljavne od 1. avgusta 1946.
Za obdelovanje zadruge so cene za 25 % nižje od navedenih.
Kmetovalci! Poslužujte se ugodnosti, ki vam jih nudi naša ljudska oblast potom strojnih kmetijskih postaj in brigad.
Dopis s Sp. Rečice
V soboto dne 31. avgusta je bil sklican masovni sestanek OF. Tov. Lešnik Lojze je obširno podal referat o procesu proti zločincem slovenskega naroda. Prikazal je zločinstva in izdajstva vseh obtoženih. Potem je govoril o odnosu države do cerkve. Škof Rožman ni obsojen radi svojega duhovniškega poklica, ampak radi zločinov, zapeljevanja, in izrabljanja vere v svoje izdajalske namene.
Med diskuzijo se je razpravljalo tudi o združitvi KLO Zg. in Sp. Rečica in Kuretnega, ki se želi pridružiti Sp. Rečici.
Od vseh volivnih upravičencev jih še 24 ni vpisanih v OF.
Mladina podpira delo ljudske oblasti
Mladina Prihove in Sp. Rečice je priredila preteklo nedeljo prireditev. Že teden poprej so mladinke in mladinci pridno in skrbno pripravljali, in res je bil obisk zelo velik. Ves čisti dobiček, to je 10.000 din so darovali za izgradnjo re-čiške šole. Mladina je videla s Ikakšnimi težavami se bori KLO, da zgradi novo šolo, in je s tem pokazala svojo zavednost in podprla našo ljudsko oblast.
»Samo ročaj je lesen.«
»Ali zelo poči?«
»Zelo.«
»Ali podere celo vas?« »Ne.«
»Kako se sproži?«
»Tako,« je nepremišljeno pojasnjeval. »Tukaj odviješ, potegneš vrvico in vržeš.«
»In potem poči?«
»Da zelo poči in vse raztrga.«
»Vrži jo skozi okno!«
»Ne, sedaj ne.«
Tedaj je v bližini zaropotala strojnica. Kurir okrajnega odbora je planil v sobo.
»Tovariš sekretar! Blizu so. Čez tisoč jih je. Hitro, hitro!«
Jože je pograbil otroka in puško, kurir pa dvoje težkih nahrbtnikov. Nato sta planila iz koče in utonila v gozdu.
Na planoti, ki so jo križem sekali stari kolovozi in kjer so metali visoki leskovi grmi dolge sence, jih je dohitela noč. Matjažku so šele sedaj pošle moči. Zdelo se mu je lepo in zanimivo, saj sta mu oba zatrjevala, da je odslej partizan in vojak.
Ko se je močno stemnilo, sta se odločila, da prenoče vrhu rebri, ki se je stegovala iz planote. Na hitro sta postlala z namulieno travo, pogrnila odeje in že so vsi trije spali.
Kdo ve, ali je bila zgolj slutnja ali skrb, da se je kurir ozrl naokrog, čim se je prebudil. Presenečen je ugotovil,
Sklepi IIL rednega zasedanja okrajne skupščine v Slov. Konjicah
V ponedeljek 26. avgusta je v dvorani Mladinskega doma v Slov. Konjicah imela okrajna skupščina svoje III. red- j no zasedanje. Navzoči so bili tudi trije ! člani okrožja in tov. Efenko, poslanec za konjiški okraj.
Tov. Efenko je v svojem referatu, ki ga je podal, poudaril izredno važnost jela ljudska skupščina. Poudaril je kako ti zakoni omogočajo, da es lahko pridobitve narodno osvobodilne borbe čimbolj razvijejo in utrjujejo, in kako je potrebno, da se s temi zakoni seznani prav vsak državljan. Omenil je važnost
industrijalizacije za našo državo, ki jo vlada ljudstvo.
Skupščina je sprejela naslednje sklepe:
Razpaslo se je šušmarstvo stavbenih rokodelcev in se s tem izkorišča našega kmeta, ker ti šušmarji računajo dnevno poleg hrane še do 180 din plačila. Zato je nujno, da se ustanovi okrajno gradbeno podjetje, ki bo temu šušmarstvu napravilo konec. Dalje se bo sezidala moderna klavnica, ki bo odgovarjala potrebam vsega okraja, in mehanična delavnica. Da bo vse to mogoče zgraditi, je skupščina pooblastila izvršni odbor, da lahko najame za to potrebno posojilo.
Iz Vrb j a
Naša vas ni bila nikoli na glasu po svoji zavednosti. Kriva je stara vzgoja. Zato pa je mladina nosilec novega življenja.
LMS aktiv je najbolj delavna organizacija v Vrb ju. Na sestanke vedno redno prihajamo; tu čitamo, debatiramo, se učimo novih pesmi in razpravljamo o vsem, kar nas zanima. Včasih tudi zaplešemo. Vsak petek delamo udarniško pri dveh tovariših, ki so jim Svabi zažgali dom in sta brez staršev. V mladinskem tednu smo se obvezali, da bomo napravili do konca leta najmanj 500 udarniških dni.
Nekaj pa nas je bolelo. Nismo imeli svoje sobe in smo se morali vedno prestavljati. Nekaj časa smo imeli sestanke v garaži, pozneje na sušilnici za hmelj...
Na pobudo tov. sekretarja Danija smo postavili tudi sklep, da si bomo nekje uredili svojo sobo. Na razpolago smo jo dobili v eni izmed zgradb Kmečke obdelovalne zadruge Slavka Šlandra. Seveda je bilo treba precej dela, dokler smo jo uredili; saj ni imela ne oknic ne oken, ni bila obmetana, ni bilo stopnic do nje itd. Prijeli smo za delo in poglejte jo danes! Ljubša nam je kot rojstna hiša, saj smo mnogo truda vložili v njo.
9. avgusta smo ob priliki otvoritve napravili skromno svečanost. Povabili smo tudi deset najboljših mladincev in mladink iz Žalca ter predstavnike ostalih masovnih organizacij. Tovariš sekretar je pozdravil goste in poudaril, da nam mora biti ta uspeh pobuda še za ostale naloge. V imenu žalske mladine se je zahvalil tov. Jug Vinko, ki je ob-
enem obljubil, da bo ta vzgled koristil tudi mladini v Žalcu ter izrazil željo, da bi se naši aktivi medesbojno še bolj povezali. V imenu okrajnega odbora LMS je vse prisrčno pozdravil tov. Boris.
Pri tem pa nismo pozabili na tistega, ki je prvi organiziral našo mladino in ki je vseskozi dajal svojo pomoč. Prvi voditelj in naš zvesti tovariš je predsednik Kmečke obdelovalne zadruge »Slavka Šlandra« tov. Malgaj Peter. Izvolili smo ga za častnega člana ter mu podelili diplomo.
Zapeli smo himno, potem pa smo imeli skromno zabavo. Za jedačo in pijačo smo tudi sami poskrbeli. Bilo je prav lepo.
To bodo veseli, ko pridejo naši iz Brčkega. Lahko bodo videli, da srno izpolnili obljubo, ki smo jim jo dali ob njihovem odhodu.
Meni pa je padlo nekaj v oči. Ob lepi Titovi sliki je visela na eni strani zastava našega aktiva LMS in na drugi pa zastava SKOJ-a, zastava naših najboljših mladincev. Vsa je z zlatom okrašena. In storil sem sklep: tudi jaz hočem postati skojevec, hočem postati enakovreden našim udarnikom.
Iz Dobrne
Okrajni odbor Rdečega križa Celje-mesto je priredil v nedeljo dne 25. avgusta 1.1. izlet zastopnikov Krajevnih odborov v Dečjo kolonijo na Dobernici pri Dobrni.
Udeleženci, kakih 20 po številu, so imeli priliko ogledati si vzorno urejeno počitniško kolonijo, kjer je na letovanju 66 otrok. V okusno in praktično urejenih
da ni več Matjažka. Planil je kvišku, toda glej! Za grmovjem, kjer se je pobočje prevalilo v nasprotno dolino, so ležali in spedi Nemci. Ne daleč od grma je sedel nemški stražar in dremal, Matja-žek pa se je plazil k njemu. Kurir je z dlanjo zaprl sekretarju usta ter ga stresel.
»Jože, Jože! Poglej, poleg Nemcev smo spali. Ne govori in poglej! Previdno vstani!« je šepetal ter odmaknil roko.
»Kje je Matjažek?« je bila njegova prva skrb. Kurir mu je pokazal skozi leščevje. Tedaj je bil deček že prav blizu Nemca in ga previdno opazoval.
»Kaj to pomeni?« je tiho vprašal Jože.
»Ne vem. Ko sem se predramil, je bil smrkavec že na oni strani. Nisem ga mogel poklicati. Prepozno je. Ali naj streljam?«
»Koga?«
»Stražarja.«
»Ne bilo bi dobro. Otroka izgubiva.«
Tedaj se je Matjažek zopet zganil in se priplazil k Nemcu. Z desnico je segel k ročaju bombe, ki je štrlela sovražniku izza pasü. Tedaj je bilo sekretarju jasno, kaj namerava deček. Strah, ki ga nikoli ni poznal, mu je ledenel kri in mršavica ga je spreletela po vsem životu.
»Bombo mu hoče vzeti,« je dejal kurir.
»Sprožiti hoče,« je popravil Jože, segel nenadoma v žep, izvlekel kos kruha ter
ga pognal čez grm v smeri, kjer je sedel j sovražnik. Matjažku se je zavalil kruh
I pred noge. Tedaj se je deček obrnil. Sekretar je siknil skozi zobe ter mu pomahal, naj se vrne. Tedaj se je zganil tudi Švaba. K sreči pa je samo še bolj zleknil noge in spustil glavo nižje na prsa. Matjažek je po prstih pridrsal za grm.
»Po žganju smrdi,« je dejal.
Sekretar mu je zapretil, naj bo tiho, si ga vrgel pod roko in zbežali so v nasprotno smer. Daleč v gozdu so sedli. Jeza in ljubezen se je prepletala Jožetu v srcu, Matjažek pa ga je ponosno pogledoval.
Nato se je zgodilo to, kar se zgodi vselej po prestani nevarnosti. Strah, skrb in jeza se zlijejo v zmagoslavno veselje in iz občutka sreče se je sekretarju ter kurirju izvil prisrčen smeh.
»Kaj si nameraval, tepček?« je vprašal kurir Matjažka.
»Bombo sem hotel sprožiti, da bi ubila Nemca,« je odvrnil.
»Ne bilo bi prav, ker bi raznesla tudi tebe,« je mehko odvrnil sekretar ter pobožal dečka po kodrih. »Pametneje bomo naredili. Sedaj obvestimo odred, da jih napade. Odred ima strojnice in mi-nomete. Ni vredno sto fašističnih življenj toliko, kot je vredno življenje enega samega našega otroka.«	Z. H.
prostorih zgradbe Gozdne uprave so na- j stanjeni naši najslabotnejši ter krepčila 1 in čistega zraka najpotrebnejši otroci. Iz obrazov lepo disciplinirane mladine lahko razbereš veselje, zadovoljstvo, pa tudi hvaležnost te mladine, ki se nahaja v veščih in skrbnih rokah skrbnih učiteljic in vodnikov.
Poleg čistoče in vzornega reda je poskrbljeno za obilno in tečno hrano, kar otroke vidno krepi. Zdravstveno stanje je ugodno, saj okrajni odbor RK pod vodstvom dr. Rebernika in tov, Zupančičeve neprestano bdi nad zdravjem v varstvo mu izročene mladine.
Obisk mladine kakor tudi vpogled v požrtvovalno delo naših vzgojiteljev je zastopnike RK uverilo o plemenitih ciljih te organizacije in naše ljudske oblasti, ki to delo vsestransko podpira. Ker se za tako dobro delo potrebna tudi izdatna denarna sredstva, smo prepričani, da bo naše ljudstvo, zlasti pa članstvo RK, to delo tudi v bodoče krepko podpiralo.
Obisk rudarske godbe iz Trbovelj v Mozirju
Dne 24. t. m. nas je obiskala rudarska godba iz Trbovelj, ki šteje 36 mož, ter priredila v našem Domu ljudske prosvete izredno uspel koncert. Pred začetkom koncerta je spregovoril eden izmed godbenikov o namenu tega gostovanja. Trboveljska godba je v času prve osvoboditve Zg. Savinjske doline bila tu na terenu kot godba 4. operativne zone. V hajki je padlo 12 njenih članov godbenikov. Prišli so med nas sedaj, da obudijo spomine na dobo borbe, ki so jo preživeli v naših krajih. Sklenili so, da poklonijo ves čisti dobiček koncertov socialnemu fondu okraja Mozirje. Občinstvo je z navdušenim odobravanjem spremljalo točko za točko. Ves program koncerta in njegovo izvajanje sta bila na lepi umetniški višini, Koncert je bil med najbolj uspelimi prireditvami v našem trgu po osvoboditvi.
Minister dr. Anton Kržišnik v našem počitniškem domu
Naš dom se imenuje Dom Tončke če-čeve, Grmovje št. 1. Ta dom je dne 14. avgusta 1946 obiskal minister dr. Anton ; Kržišnik. Prišel je nepričakovano po-; poldne ob pol 5. Mi pionirji smo seveda bili takoj okrog avtomobila ter tovariša ministra veselo pozdravljali. Nato je pozdravil vse naše voditelje in našega načelnika Cvetka. Nato nas je spraševal o raznih stvareh, prvo vprašanje pa je bilo: »Ali ste lačni?« Mi smo mu povedali, da imamo dovolj vsega, kar le želimo, da imamo vsak dan pouk za šolo, beremo knjige, se kopamo in da imamo vse potrebno. Tako smo se nekaj časa prijateljsko menili. Potem je tovarišica upravnica razkazala tov. ministru spalne sobe. Pri tem nas je pohvalil, da znamo postiljati, vprašal o naši disciplini in vedenju. Odgovorila mu je, da sedaj smo že disciplinirani, od začetka pa je bilo bolj težko.. Obljubila mu je tudi, v imenu nas vseh, da bomo pravi Titovi pionirji. Nato si je ogledal še garderobo, kuhinjo in ostale prostore v gradu. Ko je prišel pred grad, je stal že
pevski zbor tam pripravljen, da zapoje, če bo treba. Pred zborom je stala pionirka Dorica in je imela v roki album in šopek cvetlic. Ko je prišel tov. minister s tov. upravnico iz gradu, mu je Dorica podarila skromno darilo z besedami: »Tovariš minister, to vam poklanjamo pionirji v spomin.« Takoj nato je naš pevski zbor zapel pionirsko himno. Tov. minister nas je pohvalil ter rekel, naj še kaj zapojemo. Zapeli smo še pesmi »Novi cvet«, »Hej brigade« in »Hej tovariši«. Nato se je poslovil, kakor nas je prej pozdravil, stopil v avtomobil in se počasi odpeljal. Mi pionirji smo ga pozdravili s trikratnim zdravo in zapeli pesem »Na juriš«. Ko se je avtomobil skril za drevjem, ki je okoli gradu, smo tekli na drugo stran, kjer se vidi cesta in pozdravljali tovariša ministra, ki se je vedno bolj odstranjeval. Še dolgo smo govorili o tem in bili zelo veseli. Še sedaj sem vesela, ko pišem ta članek in se mu v imenu vseh zahvaljujem za njegov topel obisk.
Pionirka Bele Z.
Vprašanje
Že nad eno leto nam sije sonce svobode in še vedno spimo in ne spregledamo.
Kako je sploh mogoče, da še danes držimo in mirno gledamo švabske napise in to celo na hiši, ki je last bivšega »Me-ščansko-oskrbovalnega sklada« in spada zdaj pod upravo »Mestnih podjetij«. Na tej hiši se mogočno blišči napis »Grafai-gasse 13«.
Dalje na hišah: »Pallos« — Grafai-Gasse 21, 23«.
Na raznih zasebnih hišah: »Grafai-Gasse 7, 5 in 1«,
Celo na hiši Državne glasbene šole »Glasbene matice« se blišči napis »Fritz-Zanger-Platz 10«.
Na hiši kavarne »Triglav« — last »Ku-nija« se istotako sveti napis »Bahnhof-gasse 11«.
Na poslopju, v katerem se nahaja Združenje trgovcev, sta pa kar oba napisa slovenski in švabski. Hišnica tega poslopja je vso okupacijo čuvala slovensko napisno tablico in jo takoj prvi dan osvoboditve obesila na hišo, ni se pa našel nihče, ki bi bil nemški napis znal izbrisati ali vsaj zakriti.
Še na raznih drugih hišah čitaš n. pr. »Frei-Gasse 2« — »Bogen-Gasse« itd.
Ko tako hodiš po celjskih ulicah, se te nehote loti otožnost, saj se ti zdi, da si še vedno v švabskem suženjstvu, ki ti je vzelo tvoj materni jezik.
Najhujše pa je, če te sreča tujec in te vpraša, če ima mesto Celje še vedno švabske ulice, takrat pa moraš zardeti in te je upravičeno sram.
Vprašamo in prosimo pojasnila, ali ni bilo mogoče v tem dolgem času, da bi
bila tovarna Westen izdelala slovenske napisne tablice, ali da bi se bila vsaj izdala naredba, da mora vsak lastnik, od-nosno upravnik hiše švabske napise izbrisati, da jih ne bo nikdar več mogoče citati. Vsi oni pa, kateri mislijo, da se bo povrnil čas hlapčevanja in zaradi tega še hranijo tablice na hišah, je čas, da spregledajo, ker slovenski narod ne bo nikdar več suženj tujcev.
Odgovor
Naš list je že enkrat opozarjal na vsa-kega grajanja vredno malomarnost posameznih hišnih lastnikov, ki še sedaj niso odstranili nemških napisov. Opozorili smo tudi na evangelijske napise in citate iz sv. pisma v bivši evangelijski cerkvi, ki so tudi v pristni nemščini. Izgleda da se pozivu našega lista niso odzvali mnogi. Res bo potrebno posredovanje organov oblasti, da dosežemo popolno čiščenje našega Celja od ostankov okupacije in fašistične strahovlade.
Slikarjem in kiparjem — samoahtivistom
Ob priliki kulturno-prosvetnega festivala, ki se bo vršil v dneh od 22, do 29, septembra, bomo priredili razstavo del naših umetnikov-samoaktivistov. Potrebno je, da zberemo za razstavo čim več del naših samoaktivistov, ki jih je gotovo veliko število med našim ljudstvom. Ker bo razstava predvidoma odprta 22. septembra, opozarjamo vse slikarje in kiparje, da prinesejo do 18. septembra svoja dela na Okrajni LO Celje-mesto, prosvetni odsek, od 7. do 13. ure.
t
»NA ftBLO«
7. septembra 1946
Primorski učitelji
v 6 tedenskem tečaju v Celju pišejo
Ze mesec dni smo tu v tem delu lepe slovenske dežele. Takoj ob prihodu smo čutili, da smo prišli med svoje brate. Čutili smo, da nam srce vsem utriplje za iste cilje, saj smo bili priča vsem protestnim zborovanjem, ki so se vršila zaradi naše Primorske in Trsta. Tu se počutimo kakor doma. Naša želja in želja našega vodstva je, da se čim bolj tu udomačimo in tako dobro spoznamo našo milo domovino, da bomo še tesneje povezani v prid skupnosti. Zato smo organizirali že več izletov, da si obogatimo svoje znanje s spoznavanjem naših zgodovinskih krajev v Celju in okolici.
Prvi naš izlet je bil na razvaline sta-roslavnega celjskega gradu. Od tam smo si ogledali lepo celjsko mesto in okolico. Tov. Gobec in prof. Orožen sta nam predočila vse življenje nekdanjih grajskih prebivalcev krute fevdalne dobe in preteklo težko štiriletno borbo v tej okolici.
Drugi naš celodnevni poučni izlet je bil sledeči: Št. Jurij, Dobje, Planina, Pilštanj, Kozje, Podsreda, Hrvatsko Zagorje, Kumrovec, Krapinske toplice, Rogaška Slatina, Šmarje in nazaj. Žarišče tega izleta je bil Kumrovec, kjer se je rodil in preživel detinska leta naš genij tov. Tito. Prepričali smo se, da je res: »Vse kmetska mati je zibala, iz kmet-skih so izšli domov.« Ta dogodek nam
ostane vedno v spominu. Vodil nas je poleg naših predavateljev tov. prof. dr. P. Strmšek.
Tretja naša ekskurzija je bila v krasno Logarsko dolino tja do izvira reke Savinje. Tudi tu se nam je nudil krasen razgled po naših strmih planinah. Noben umetnik ne bi mogel opisati teh čudovitih krajev, kakor smo jih doživeli mi. Vso to lepoto naše domovine pone-semo v srca naših najmlajših Primorcev, da bomo vzgojili v njih srcih res pravo ljubezen do naše domovine, ki je za tako drago ceno osvobojena, dočim še naši čakajo na dokončno svobodo.
V načrtu imamo še en izlet, ki naj bi bil ob zaključku našega tečaja konec avgusta. Ogledali si bomo še severne predele Slovenije, od mej tužnega Korota-na, tja do panonske ravnice, mimo Maribora in Ptuja, da nam bo tudi ta del naše domovine jasna priča osvobojene Slovenije. Tako bomo primorski učitelji odnesli poleg strokovnega znanja v tečaju tudi najlepše vtise iz Celja in bližnje ter dalnje okolice. Na Primorskem bomo z navdušenjem pripovedovali o lepotah in gostoljubnosti naših Štajercev. Hvaležni bomo vsem, ki so nam omogočili taka lepa doživetja ob priliki letošnjega počitniškega tečaja.
Počkaj Mara
KULTURNI FESTIVAL V CELJU
Ob zaključku predkongresnega tekmovanja nameravajo kulturno - prosvetni aktivi prirediti festival, ki bo obsegal vse panoge Ljudske prosvete. Program festivala bo podal sliko kulturnega udej-stvovanja naših kulturno-prosvetnih skupin oziroma kulturno udejstvovanje množičnih organizacij.
Spored:
22.	septembra: ob 9 otvoritev čitalnice; ob 10 koncert železničarske godbe pred Domom OF; ob 10,30 otvoritev umetniške razstave in diagramski prikaz delovanja knjižne; ob 20 koncert pevskega društva »Svobode«.
23.	septembra: ob 20 Kult.-prosv. aktiv »Železnčar«: Ženitev (Gogolj).
24.	septembra: ob 20 koncert godbe,
mešanega, moškega in ženskega pevskega zbora tovarne emajlirane posode.
25.	septembra: ob 20 literarni večer.
26.	septembra: ob 20 Golia: »Triglavska bajka«.
27.	septembra: ob 20 LMS Cret: »Snu-bač«, nastop mandolinskega orkestra poštnih uslužbencev, nastop pevskega zbora tekstilcev.
28.	septembra: ob 20 koncert CPD, nastop združenih pevskih zborov.
29.	septembra: pb 15 Lutkovno gledališče: »Janko in Metka«.
Natančnejši spored bo objavljen z lepaki. Sodelujoča društva naj se dobro pripravijo za nastope, eventuelne spremembe pa je treba takoj javiti.
Iz prosvetnega odseka Celje-mesto
ŽENA,
ki je vredna posnemanja
Ze sedmi teden letujejo revirski otroci iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja na Jelšegradu. Njih obrazi so vedri, vedno nasmejani, ožgani od sonca. Podijo se za žogo in potem jih vidiš, kako marljivo sledijo predavanju iz Iljinove knjige »Priroda in ljudje«.
In če se obiskovalec ozre po kuhinji, vidi v njej že sivo ženico, kako se dobrodušno smehlja veselim obrazom otrok v veži, kjer se jim polnijo skodelice. To je kuharica počitniške kolonije na Jelšegradu. To je ona požrtvovalna žena, ki se z neutrudljivo spretnostjo obrača po kuhinji, zdaj jo vidiš tu, zdaj zopet tam. Nikoli pa je ne vidiš, da bi sedela prekrižanih rok.
Še ko grad spi in marsikateri otrok sanja o dobri kuharici, že je ona v kuhinji, ter spretno pristavlja velike lonce za zajtrk. To ni samo en dan, to je pri njej dan za dnem.
S svojo požrtvovalnostjo in veliko ljubeznijo, je vzbudila v otrocih razumevanje za njeno težko delo. Naši najmlajši so v njej spoznali ženo, ki stopa s časovnim dogajanjem naprej in ki se zaveda vloge slovenskih žena v času velike obnove.
Zakošek Lado
Omejitev trajanja
veselic do določene ure
Tako zvana policijska ura. Letos je zelo veliko veseličnih prireditev. Za vsako se zaprosi podaljšanje policijske ure. Ljudska oblast gre rada na roke prirediteljem in ustreza njihovim prošnjam. Varala pa se je v svoji nadi, da se bodo odgovorni činitelji držali odrejenega časa in veselico zaključili ob določeni uri. Nihče se ne ravna po dovoljenju. Prireditev traja po več ur preko dovoljenega časa. Ob dnevih veselic po vse noči ni miru po ulicah. Nikdo ni proti primernemu razvedrilu in proti dobri zabavi, toda vsaka stvar ima svoje meje. Prekomerno veseljačenje in popivanje pa prinese človeku prav nasprotno od tega, kar naj bi mu nudila do prave mere uživana zabava. Vrh tega se kali z razgrajanjem po ulicah nočni mir in ruši počitek prebivalstva ter napravi j a j ako slab vtis na tujca, ki se zadržuje v mestu.
Omeniti moramo pri tej priliki še okolnost, da se vidi na veseličnih prireditvah preveč nedorasle mladine. Ta spada ponoči v posteljo, a ne na veselico!
Ako se v bodoče na prireditvah ne bo prenehalo s prekoračevanjem podaljšane policijske ure, bo ljudska oblast primorana zavrniti vsako prošnjo za podaljšanje policijske ure.
Socialno
zavarovanje
Z naredbo Ministrstva dela FLRJ štev. 5284 je uveljavljena posebna začasna doklada na rente in pokojnine iz socialnega zavarovanja.
Na podlagi te naredbe se zvišajo dosedanje zakonite minimalne rente:
1,	iz naslova nezgodnega zavarovanja;
mesečno
a)	preko 33*/,% do 50% na din 600.—
b)	» 50 % » 60% » » 800,—
c)	» 60 % » 80 % » » 1200,-
d)	» 80 % »100% » » 1400.—
e)	» 100 %	» » 2000.-
2.	iz naslova pokojninskega in starostnega zavarovanja:
a)	onemoglostne rente na din 1200,— m.
b)	starostne rente . . na din 1400.— m.
3. Skupni mesečni iznos zakonitih odnosno minimalnih rodbinskih rent in pokojnin znaša:	mesečno
a)	za vdovo ali 1 siroto na din 800,—
b)	za vdovo z 1 otrokom na din 1200,— cj za vdovo z 2 otrokoma na din 1400.—
d)	za vdovo s 3 ali 4 otr. na din 1400.—
e)	za vdovo s 5 otroci na din 1575.—
f)	za vdovo s 6 otroci na din 1750.—
O gornjem se obveščajo vsi zakoniti upravičenci in člani socialnega zavarovanja.
Pripominja se, da za one upokojence, katerim je bila priznana oneimoglostn* ali starostna renta po Pravilniku z ve-ljavnostjo od 1. 1. 1946 ali renta, ne veljajo določbe navedene naredbe.
fizkidtum
DRUGO KOLO »SLOVENSKE LIGE«
Društva iz našega okrožja, ki sodelujejo pri tem prvenstvu, so odigrala svoje tekme v Mariboru, Trbovljah in v Celju. Razen celjskega FD Olimpa so vsa društva zmagala.
V	Trbovljah:
Domačini so imeli v gosteh enajstorico FD J. Gregorčiča z Jesenic. Tako v prvem kot v drugem polčasu so bili igralci FD Rudarja gospodar igre in so gostje igrali povsem podrejeno vlogo. Izid odgovarja poteku igre. Zal, je prišlo zopet do ne-športnih izpadov gledalcev. Škoda, da bi morala zaradi nediscipliniranosti nekaterih gledalcev trpeti posledico tako simpatično moštvo kot je FD Rudar. Tekma se je končala 3 : 1 v korist FD Rudarja.
V	Mariboru:
Mariborčani so morali v nedeljo pretrpeti že svoj drugi poraz s strani moštva iz celjskega okrožja. Za Trbovelj-čani so igralci FD Celja priredili to nevšečnost. Res je sicer, da so večidel igre imeli v rokah igralci FD Maribora, ki so se pa izgubljali v neplodnih kombinacijah pred vrati FD Celja. Vendar to dejstvo ne zmanjšuje uspeha Celjanov, ki so pokazali zelo požrtvovalno in lepo igro. Izid 5 : 1 na mariborskem terenu je vsekakor velik uspeh in spodbuda za nadaljnje tekmovanje.
V Celju»
Na stadionu FD Olimpa so imeli domačini srečanje z ljubljanskim FD Železničarjem. V prvem polčasu so imeli iniciativo v rokah gostje, ki so tudi v 20. minuti dosegli zmagonosni zgoditek. V drugem polčasu pa so imeli domačini več od igre, toda napad ni nikakor znal izkoristiti neštetih prilik. Tekma je bila izrazito prvenstvena in je na koncu presegla vse športne meje. Krivda pade predvsem na sodnika, ki ni znal preprečiti prvega prekrška s strani FD Železničarja. Tekma se je končala 1 : 0 za goste.
Uspehi lahkoatletov celjskega okrožja na državnem prvenstvu v Ljubljani
Na drugem državnem prvenstvu FLRJ, ki se je letos vršilo v Ljubljani, so iz našega okrožja sodelovala tri društva: FD Teharje-Celje, FD Celje in FD Olimp iz Celja. Največ tekmovalcev je dal FD Olimp, in sicer 17. Od moških se je posebno odlikoval Črepinšek (FD Olimp), ki je dosegel četrto mesto pri teku na 200 metrov in prav tako četrto mesto pri teku na 400 metrov čez ovire. Odličen je hil nadalje Štajner (FD Olimp), ki je dosegel kljub temu, da je zašel na progi, drugo mesto pri partizanskem pohodu. Nadalje je dosegel Grabar (FD Olimp) sedmo mesto na 1500 metrov in 5000 metrov, obakrat kot najboljši Slovenec. Pri skoku v višino je dosegel Žgalin (FD Olimp) s 170 cm četrto do
sedmo mesto. Od deklet se je posebno izkazala Slava Deržkova (FD Celje), ki je osvojila pri skoku v višino, metq krogle in kopja drugo mestq ter pri teku na 100 metrov peto mesto. Vera Posine-kova (FD Olimp) je dosegla drugo mesto i pri teku na 200 metrov, Marija Zamuda (FD Olimp) pa drugo mesto pri teku na 800 metrov. Odlična je bila tudi Ruža Mahkovčeva (FD Olimp), ki je samo po nesreči izgubila prvenstvo pri teku 80 metrov čez ovire. Na isti progi je bila Posinekova tretja, Gradišerjeva četrta in Knezova peta (vse FD Olimp). Pri teku na 100 metrov je dosegla Alma Butja (FD Teharje) tretje, Dobnikoyai (FD Celje) pa šesto mesto. Ženska štafeta FD Olimpa 4X100 metrov je zaradi slabe zadnje predaje izgubila prvenstvo in se je morala zadovoljiti z drugim mestom.
Če pomislimo, da je večina teh tekmovalcev prvič sodelovala na tako veliki prireditvi in če imamo v vidu, da lani, razen nekaterih izjem, sploh ni bilo na področju našega okrožja tekmovalcev-lahkoatletov, smo lahko z izidi na državnem prvenstvu, ki so plod enoletnega sistematičnega urjenja v naših ljudskih fizkulturnih društvih, več kot zadovoljni.
ŠAH
Kvalifikacijski turnir FD Celja
Šahovska sekeja FD Celja je razpisala svoj letni kvalifikacijski turnir za šahovsko sezono 1946-47. Turnir se prične v
torek, dne 17. t. m. ob 20. uri. Pravico udeležbe imajo vsi člani šahovske sekcije FD Celja. Prijave se vpišejo v turnirsko knjigo, ki se nahaja v društveniih prostorih kavarne Evropa. Zaključek prijav bo v ponedeljek, dne 16. t. m., istega dne bo ob 21. uri žrebanje številk ter objava turnirskega reda in pravil. Igralec, ki na kvalifikacijskem turnirju doseže 50% točk, bo imel pravico igrati na turnirju za prvenstvo sekcije za leto 1946-47.
Zmaga FD Olimpa nad FD Celjem
v tenisu 5 : 0.
Teniški dvoboj med FD Celjem in FD Olimpom v tenisu se je vršil na igriščih FD Celja pri gimnaziji. V prvi igri je Gradišnik (FD Olimp) premagal Petelina (FD Celje) 6 : 1, 6 : 4, v drugi pa Čoh (FD Olimp) Kovača 1 : 6, 6 : 4, 6 : 0. Igra v dvoje je prinesla ponovno zmago Olimpovi dvojici Gradišnik—Čoh nad parom FD Celja Petelin—Polutnik 6 : 2, 4 : 6, 6 : 2. Igra je bila napeta zlasti v drugem nizu. Zadnji dve srečanji sta tekmovalca FD Olimpa odločila v svojo korist; medtem ko se je s sigurnostjo pričakovalo, da bo Gradišnik premagal svojega nasprotnika, je večina gledalcev bila mnenja, da bo najboljši igralec FD Celja, Petelin, premagal Čoha. Gradišnik je premagal nadarjenega Morna (FD Celje) 6 : 4, 6 : 2, Čoh pa je po ogorčeni borbi v drugem nizu slavil zmago nad Petelinom 6 : 2, 7 : 5 ter tako pridobil še zadnjo točko za svoje barve in se je srečanje končalo 5 : 0 za FD Olimp.
HidtutM fttkedUev
v okviru S. oktobra 1346 bo
nega
dne" v s©b©t©
mßalSssicssIja k$i£2u3> celjskih iaskssrsev
Držav na glasf?encs šola Celju
v
Na glasbeni šoli začne reden pouk 16, septembra. Vpisovanje se bo vršilo 10., 11. in 12. septembra od 8 — 12 ure v pisarni glasbene šole. Stari učenci se bodo vpisovali na podlagi lanskega obvestila ter prijavnice, novi učenci na podlagi sprejemnega izpita. Natančnejša navodila bodo na razpolago od 2. septembra naprej na šolski oglasni tabli ter v pisarni. Opozarjamo, da po določenih dnevih vpis ne bo več mogoč.
Ravnateljstvo.
nikonr s surovinami
Z odločbo Okrožnega LO v Celju je s 15. julijem t. 1. uvedeno razdeljevanje surovin in pomožnih sredstev za obrtniške obrate v okrajnih ljudskih odborih.
Do sedaj je ta posel t. j. izdajanje nakaznic za nabavo surovin itd. vršila za območje vsega okrožja Okrožna obrtniška zveza, odslej pa izdajajo nakaznice gospodarski odseki posameznih okrajnih LO.
Na gornjo spremembo se v izogib nepotrebnih potov opozarjajo zlasti obrtniki zunanjih okrajev.
Obratovalni čas za gostinske in pekovsko obrtne poslovalnice
Na osnovi čl. 28 c, točka 5. Splošnega zakona o ljudskih odborih izdaja Izvršni odbor MLO v Celju
odredbo
o delovnem času za gostinske in pekov-sko-obrtne poslovalnice.
Člen 1.
Gostinske obratovalnice so odprte:
1.	Gostilne in restavracije, ki ne oddajajo sob, do 22. ure;
2.	restavracije, ki oddajajo sobe in ho- ' teli do 23. ure;
3.	kavarne do 24. uré, ob dnevih dovoljenih koncertov in ob sobotah pa do
L ure-	Člen 2.
Ob ponedeljkih in ob dnevih državno priznanih praznikvo smejo pekarne obratovati od 5. do 18. ure, pripravljal-
na dela ob teh dnevih pa se smejo pričeti ob 3. uri.
Člen 3.
Prodaja kruha v pekarnah ob nedeljah in državno priznanih praznikih se
ukine.
Člen 4.
V vsem ostalem velja glede obratovalnega časa gostinskih in pekovsko-obrtnih obratov kakor tudi glede kazenskih določb Odredba ministrstva za trgovino in preskrbo LRS o obratovalnem času za obrtne poslovalnice na ozemlju LRS (Urad. list LRS št. 132-32 z dne 27. 4. 1946).
Člen 5
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave, istočasno pa zgubi veljavo Odredba o delovnem času za gostinske obrate z dne 18. julija 1946, Tajn. 353-46 Celje, 19. avg. 1946, Tajn. 431-46.
predsed. IO MLO: Svetek Andrej, tajnik t IO MLO: Spat Vili.
Dovoljeni kosmati zaslužek za obrtniške storitve konce-
sSaniranih in prostih obrti
1.	Opekarji........10 %
2.	Apnarji........10 %
3.	Sadrarji (gipsarji) ....	10 %
4.	Kamenolomi......10 %
5.	Kopači peska in proda . .	10 %
6.	Izdelovalci steklenih in pri-zmatičnih betonskih plošč .	20 %
7.	Izdelovalci tal iz ksilolita . .	20 %
8.	Izdelovalci predm. iz katrana	15 %
9.	Malozidarji.......20 %
10.	Malotesarji.......20 %
11.	Izdelovalci otroških igrač . 20 %
12.	Metlarji . .......20 %
14.	Izdelovalci šaluzij .... 20 %
13.	Žaganje drv z motorno žago . 20 %
15.	Izdelovalci predmetov od žice	15 %
16.	Vrvarji ........20 %
17.	Instalaterji strojev ....	25 %
18.	Postavljalci strelovodov . .	20 %
KDJC
PODRUŽNICA CELJE, TOMŠIČEV TRG 9 TELEFON ŠT. 390
prodaja sento kvaäetetno sadje po najzmernejših cenah ter se priporoča za odjem
19.	Izdelovalci gumbov . . . , 15 %
20.	Bičarji ........15 %
21.	Coklarji........20 %
22.	Valjarji........20 %
23.	Izdelovalci vreč.....15 %
24.	Vezilske delavnice .... 20 %
25.	Izdelava čipk in zastorov ,	20 %
26.	Ažurerji........20 %
»Dan počitka« za gostinske obrate.
Izvršilni odbor MLO v Celju je izdal določbo, s katero je dovolil »Udruženju gostilničarjev« uvedbo »dneva počitka« za vse gostinske obrate. — Po določenem vrstnem redu bo vsak gostinski obrat enkrat na teden in sicer vedno na isti dan zaprt. Tako bodo gostinski uslužbenci lahko uživali pristoječi jim tedenski 36urni nepretrgani počitek.
27.	Izdelovalci kravat ....
28.	Umetno krpanje tkanin . .
29.	Izdelovalci sodavode, pokalic in brezalkoholnih pijač . . .
30.	Izdelovalci likerjev in sadnih sokov .........
31.	Pražarne kave in izdelovalci kavinih surogatov
20 % 20 %
25 %
25 %
15 %
32.	Sirarji.........20 %
33.	Oljarji.........20 %
34.	Predelovalci sadja in povrtnin	20 %
35.	Uglaševalci klavirjev ...	25 %
36.	Pralnice........25 %
37.	Dekorativni arhitekti . . .
38.	Pedikerji........
39.	Čistilci oken in parketov . .
40.	Čstilci jam in kanalov . . .
41.	Motorne mlatilnice ....
42.	Planografi.......
43.	Izdelovalci soboslikar. šablon
44.	Izdelovalci alkohola ....
45.	Kisarji ........
46.	Izdelovalci emajla in glajenk
47.	Izdelovalci raznih kemikalij, črnila, karbon papirja, barv pečatnega voska, lepil, lakov, lanenega olja, masti za par kete in obutev ....
48.	Izdelovalci krede ....
49.	Izdelovalci navadne sode .
50.	Izdelovalci lepenk in karto naže........
51.	Izdelovalci kolomaza . ,
52.	Izdelovalci predmetov iz ce luloida........
53.	Izdelovalci kleja ....
54.	Izdelovalci plavila . . . i Stopnja kosmatega zaslužka v zgoraj
našetetih obrtih se istotako zmanjša od 10 na 6 %. Gornji odstotki veljajo v obratih obrtnega karakterja. Za serijsko proizvodnjo in v industriji gornji odstotki niso merodajni.
Kršitev ali neizpolnjevanje gornjih določb se kaznuje po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodarski sabotaži.
Ker se dogaja, da se pri prenosu blaga v cilju trgovine iz ene federalne edinice v drugo, kakor tudi v okviru iste fede-raln edince za odnosno blago ne izdajajo računi ali na istih ni označena klavzula o cenah, niti kdo je in kdaj odobril cene iz računa, zaradi česar se otežkoča odobravanje in kontrola cen iste robe in na tržišču prihaja do zlorab, je Zvezni urad za cene pri Gospodarskem svetu zvezne vlade dostavil
20 % 20 % 15 % 20 % 10 % 20 % 20 % 25 % 20 % 15 %
20 % 20 % 10 %
15 % 20%
15'% 20 % 20 %
Rešenje o obveznem označevanju klavzule o cenah na
računih
Člen 1.
Vse fizične in pravne osebe (delavnice), katere v cilju trgovanja prenašajo blago iz ene federalne edinice v drugo ali v njej, morajo imeti originalne račune, izdane od oseb ali firm, pri katerih je odnosno blago nabavljeno. Na računu mora biti izkazana številka in datum odločbe, s katero je cena odobrena, kakor tudi naziv ustanove, katera je ceno odobrila — ali pravni predpis, na osnovi katerega je odnosna cena zaračunana.
To se nanaša tako na blago, ki je podvrženo normiranju cen, kakor tudi na vse ostalo blago.
Pri zahtevi odobrenja prodajne cene se mora predložiti ta račun.
Zlorabe s temi računi in uporaba fiktivnih računov se kaznuje po zakonu o po-bjanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže.
Člen 2.
Pooblaščajo se federalni uradi za cene, da predpišejo primerne mere za uveljavljanje te odločbe.
Člen 3.
Ta odločba dobiva obvezno moč, ko se objavi v posebni izdaji Službenega lista Zveznega urada za cene.
Štev. 10.722
4. decembra 1945. leta Beograd
Dežurna služba zdravnikov za zavarovance FZSZ pri filiali v Celju 8. 9. 46 Dr. Fišer J., Celje Kržišnikova 2
Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj.
Zdravstveno vodstvo.
Abt&fr PMtdmek
ključavničarstvo Celie, ftlaùàozska. t. M
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem začel samostojno izvrševati
MIZARSKO OBRT
ter se cenjenim strankam priporočam za vsa stavbena in pohištvena mizarska dela, katera izvršujem v popolno zadovoljstvo vsakomur.
Koren Albin
mizarski mojster CELJE, MARIBORSKA CESTA 63
8
• SEPTEMBRA
BO PRED KOLODVOROM V CELJU VELIKA TOMBOLA DOBITKI: SPALNICA, DVE KUHINJSKI OPRAVI, 4000 KOMADOV OPEKE ALI 5000 DIN, KOLO, DIVAN, ITD.
ISTI DAN ZVEČER BO V DOMU OSVOBODILNE FRONTE VELIKA VESELICA S SREČOLOVOM!
h. Skup, Cd je
Zaloga stekla in porcelana
IGNAC NOVAK :: CELJE
SLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE
STANETOVA 16
CELJSKA MESTNA PODJETJA
» KRISTALIJA «
s
Vse po najnižjih cenah
izdeluje ogledala vseh velikosti na drobno in na debelo. Uokvirja slike, gravira v steklo; brusilnica in zasteklitev.
AGREZ IVANA
TRGOVINA SADJA IN ZELENJAVE
CELJE, STA NETO VA ULICA 16
Telefon 197
BARVARSKE INDUSTRIJE IN BARVARJI, ZA VAŠO UPORABO VAM NUDIMO:
KAOLIN (slikarska glina), presejan in
sušen v opeki KAOLIN (slikarska glina), fino mlet, v
papirnatih vrečicah ALABASTRSKO SADRO v papirnatih vrečicah
LAHKI ŠPAT (lencin), fino mlet, v papirnatih vrečicah KALCIT, fino mlet, v papirnatih vrečicah
BARIT, fino mlet, v papirnatih vrečicah BARIT, surov, v grudah. Obrnite se na
Državno b. h. rudarsko podjetje
za nemetale DIREKCIJA — SARAJEVO Maršala Tita ulica št. 71, I. nad.
3—3
KLINAR MILOŠ
splošno ključavničarstvo in izdelovanje
vseh vrst štedilnikov CELJE, Mariborska cesta 13
Telefon 227
___2—2
M od i si i n j a
Silva Romih - Plaue
Celje, Kolenčeva ulica 6 se priporoča
Z dobrim bizeljskim moštom vas zopet lahko postreže gostilna
ANA PANTNER
CELJE - POLULE
Na razpolago vedno dobro vino, pivo žganje, ter topla in mrzla jedila'
ms*
V renoviranih prostorih gostinskega podjetja ZVI v Celju, v hotelu
»Suez da«
nudimo cenjenim gostom stalno topla in mrzla jedila ter izborno kapljico po solidnih cenah
KADAR KAJ RABITE, VPRAŠAJTE VEDNO V DROGERIJi
»SANITAS« • CELJE
Trgovina usnja, čevljarskih, sedlarskih in tapetniških potrebščin
državna uprava trgovine
I
CELJE
Prešernova 19
3—3
Franc Krojne
usnjeni izdelki „Fenix"
Celje - ZidanSkova 4
---
Ignee Pavšer
pečar
CELJE - ZIDANŠKOVA 3
2—1
Ùdvetmika ftisoma
je odprl Dr. IVAN STANOM IK
CELJE - KIDRIČEVA ŠT. i/I
1—i .
Fardo Sìana
špecerija-kolonijale
Celje
Jožef Seško
vozovni in podkovni kovač CELJE, MARIBORSKA C. 63
izvršuje vsa kovaška dela strokovno po primernih cenah
POZOR!
NAKUP NAGROBNIH SPOMENIKOV IN VSE CEMENTNE IZDELKE
VAM nudi kamnoseško in cementarsi podjetje
CELJE ZA NAROČILA SE PRIPOROČA
Razlagova ulica št. 7
ANTON ŠUMEČNIIK 4-2
» Slavij a «
(Jugoslovanska zavarovalna banka v Sjubljani Ekspozitura ■ Gelje, Kidričeva št. 1 (Telefon št. 199
Se priporoča za vsakovrstna zavarovanja !
Izdelovanje poljedelskih strojev in vsakovrstna popravila
strojno podjetje F. SMOLA
Sv. Jurij pri Celju Telefon štev. 8
Za cenjena naročila se priporočamo
KAR
L GORIÖAR-
VDOVA
KNJIGARN A,TRGOVIN A S PAPIRJEM
IN MUZ IK ALI J AM I
1—1
Kava TRI
C E L J E
A 1 II -1 -I
KIDRIČEVA UL. 11
Vsa ko
sredo in nedeljo zvečer koncert
DRŽ. INŠTALACIJSKO PODJETJE
B.GRADT • CELJE
VODOVOD, CENTRALNE KURJAVE
Ves potreben material imamo na zalogi 9
Sprejemamo vsa v to stroko spadajoča dela in izvršujemo popravila
PRECIZNA MEHANIČNA DELAVNICA
ZA POPRAVILO PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH, KNJIGOVODSKIH IN REGISTRIRNIH
STROJEV
THE REX & Co-CELJE, Stanetova ul. 19 - Telefon št. 203