Stjepan Kranjčevid: Hrvatsko kmečko gibanje Kot genialna kmečka otroka sta prišla brata Radiča — poznejša ustanovitelja in organizatorja kme5ke stranke — v mestne šole z ustaljenim mišljenjem o pretežkem kme5kem delu, o težavnem kmečkem življenju in o krivi5nem položaju kmetov med ljudmi. Zato ju niso mogle pridobiti prazne fraze o patriotizmu niti tuje ideje o državni slavi in veli5ini. Ker sta imela pred očmi svojo vas in rodno kmečko hišo, v kateri se njuni starši in bratje krvavo mu5ijo za skorjo kruha, ker sta tudi sama stradala ves čas svojega šolanja in k:;r sta videla razkošje pri gospodi in zlo5insko razsipanje narodovih žuljev, zlasti pri onih, ki se najbolj tol5ejo na prsa kot hrvatski rodoljubi, sta se uprla vsakemu vplivu gospode in — ostala samosvoja, kme5ka. Ta odpor se je še povečal zaradi' skrajnega preziranja kmeta, ki je za gospodo bitje nižje vrste, ustvarjen samo zato, da more živeti gospoda v izobilju. To bitje je poleg tega v o5eh gospode vtelešena nepoštenost: pripravljen je ogoljufati gospodo na vsakem koraku, noče dajati svojih pridelkov napol zastonj, noče pla5ati davkov in se upira temu plačevanju, je len in zato nima ničesar, pritožuje pa se venomer, da mu gre slabo, prisvojil bi si tujo lastnino, če bi se mu za to nudila pri* lika, in sline se mu cede za tistim, kar ima gospoda, kmet je nevaren, zato ga je treba držati v pokornosti in poslušnosti, kmet je z eno besedo »lopov, dok je bor zelen« in ga je treba zato 5im bolj klestiti, ker postaja zaradi tega prav tako kot vrba vse bolj zelen. Ko sta naletela na tako mišljenje o kmetu in videla, da gospoda po svojem načinu življenja, po svojem neznatnem — v primeri s kmetovim — delom, po svoji poštenosti in vrednosti dale5 zaostaja za kmetom, sta se zgodaj odlo5ila, da uporabita vse svoje sposobnosti za službo hrvatskemu kmetu, temu pravemu 51oveku in Hrvatu, da ga dvigneta, vzpodbujata, izobrazita in zbudita in tako napravita sposobnega za borbo za lažje, lepše in boljše življenje na zemlji, za pravičnejši položaj med ljudmi, za odločilen vpliv na poIiti5no in kulturno življenje, skratka, za preureditev vsega družbenega reda. Ze iz tega je jasno, da sta hotela s svojim delom zarezati globoko brazdo v hrvatskem narodnem življenju, brazdo, ki pomeni globoko in široko narodno gibanje, ki bo imelo mo5an odmev tudi izven njegovih vrst. Onadva sama sta se tega zavedala, vedela sta, kako globoko prodirata s svojo zahtevo, kako daljnosežne važnosti je njuno delo. Ante Radič piše na nekem mestu o »novih mislih, ki morajo preokreniti človeštvo, državo in narod na drago pot«. Drugi5 zopet, da je »zato bilo treba kreniti na drugo pot — da se je bilo treba obrniti k narodu, da se je bilo treba ozirati na narodne potrebe. Tako je nastala nova ljudska politika, ki vas spet kliče: ,Zdramite se!'« Malo pozneje piše: »To kar se danes imenuje kmecka stranka, ni samo nova skupina ljudi, ena izmed mnogih, ki se bo z ostalimi strankami potegovala za oguljene in prazne gosposke besede in se borila za poslanska mesta, ampak je to popolnoma drug duh in miscl v pojmovanju vsega ljudskega življenja. Predvsem to.« Misel kme5ke stranke, misel novega gibanja, ta nova misel, ki naj prcokrene človeštvo, družbo, narod na nova pota, »mora vsebovati nekaj zelo važnega, kar nas loči od onih, ki bodo proti nam«, piše zopet dr. A. Radič. In razlika je tolikšna, da se mu zdi potrebno reči, da »moramo biti pripravljeni na vse in vsekakor na to, da nas bodo pro- glasili za fantaste (norce), ker so z nami vsi stari preroki človeštva.« Ko sta do kraja spoznala gosposko življenje in gosposke nazore že v prvih dneh svoiega šolanja v mestu, sta prav kmalu spoznala iz knjig preteklost človeštva in se prepričala, da obstoji vse delo gosposkih strank izključno v tem, da zaš5iti privilegirane gosposke položaje in izklju5no gosposke interese. Videla sta, da v gosposki politiki ni poštenosti in 51ovekoljubja, da jo vodijo samo kruti interesi in skrajna sebičnost, zato kli5eta: »Edini razlogi gosposke politike so — po domače rečeno — trebuh, in dokazi — bajoneti«. Torej nasilje zaradi sebi5nosti. Proti tej in taki politiki sta pričela onadva novo, ne samo po namenu in njenem glavnem nositelju kmetstvu, temveč tudi po razumevanju, upravi5enosti, etiki in delovnih metodah. Njuna nova politika »temelji na ve5nih zakonih 51oveške duše in življenja«. Zahtevata, da »naj bo politik filozof, in 51ovek postane filozof takrat, kadar neha misliti samo na sebe in o sebi, in se začne ozirati na druge ljudi, na svet... Po vsem svetu vidi 51ovek ljudi, njihove bolečine in trpljenje. In 5e najdcjo te tuje bolečine odmev v človeškem srcu, 5e jim začne iskati vzrokov — seveda po svojih zmožnostih — potem imate filozofa*... Torej biti v politiki filozof, ne pomeni nič drugega, nego biti človek, misleč, pameten, pošten in dober človek«. Kakšna bo politika, ki temelji »na večnih zakonih 5loveške duše in življenja« in ki zahteva od politika, da »naj bo filozof, to je človek, in sicer pameten, pošten in dober človek?« Taka politika bo brez dvoma v prvi vrsti 5loveška, socialna. Ozirala se bo predvsem na najrevnejše, najnesrečnejše, najbolj iz- rabljene in najbolj zatirane, in to so na Hrvatskem — kmetje. »Hrvatskemu narodu gre slabo — piše v programu kmetske stranke — in najslabše gre hrvatskemu kmetu, ki mu gre že tako slabo, da mnogi ne morejo živeti in zato bežijo od doma in domovine v tujino ... Kako slabo živi hrvatski kmet, kakšno hišo ima, kakšno obleko, kašno hrano in kakšne skrbi ga tarejo zavoljo dolgov in vsesplošne revš5ine in pomanjkanja, to je zadosti znano, zato tega ni treba niti dokazovati niti razlagati. Hrvatski narod postaja zaradi tega 5edalje slabotnejši in degeneriranejši, ker za5enjajo otroci umirati že v materinem telesu. Tako propada hrvatski narod«. In to se dogaja zato, ker je Hrvat — zaradi tuje oblasti — na svoji zemlji zadnji človck. Vendar »domača gospoda na Hrvatskem zelo dobro živi in tem bolje, čim bolj drži s tujci... Najhuje je v vsej Hrvatski kmetu. Ne samo, da hrvatski kmet zelo slabo živi in da se preve5 mu5i in da mu gre kljub temu po ve5ini zmerom slabše namesto bolje, temveč nima hrvatski kmet niti najmanjšega upanja, da bi si mogel kako pomagati. Vsak hrvatski kmet dobro vidi in čuti, da mu gre slabo; vidi in čuti, da mora od svojega trpljenja dajati in plačevati državi in razli5ni gospodi kolikor zahtevajo, a ne vprašajo, ali zmore toliko in ali je to pravično; vidi in 5uti toliko krivic, ki mu jih delata država in gospoda — vidi pa tudi to, da si sam ne more pomagati«. Zato je bila ustanovljena hrvatska ljudska kme5ka stranka. Njena naloga je, da pripomore hrvatskemu kmetu do lažjega življenja in pravičnejšega položaja v družbi. Stoji proti stari gosposki, patriarhalni ali pastirski politiki in politiki nasilja, in zahteva, da se kmet sam pobriga zase. Zato je potrebno, da se kmet najprvo zave, da izpregleda. Kmet se mora otresti nekdanjega strahu pred gospodo, da spozna svojo vrednost kot človek, ki živi od svojega poštenega dela in ki s svojim delom prehranjuje vse ostale sloje, da se zave svoje moči kot najštevilnejši sloj v državi in da zanese v politiko in v vse javno življenje tisto svojo staro poštenost, tisto globoko človeško etiko, ki bo prerodila svet. (Nadaljevanje.)