Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 4, 59-69 (2000)H © Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni teoretsko-pregledni prispevekH Kultura - koko. in jajce elovekovega spoznanja#f ALENKA GRIL ¶ Pedago.ki in.titut, LjubljanaH Povzetek: Kultura odra.a skupne vzorce pojmovanj in vedenj neke socialne skupine. Ta sistemiziran a spoznanja o svetu, lahko bi jih poimenovali modeli resnienosti, posameznikom zagotavljajo konceptualn a orodja, jim narekujejo naeine medsebojne koordinacije in komunikacije ter prilagoditvene strategijI spoprijemanja z okoljem. Njihovo ohranjanje in preoblikovanje je soodvisno od strukturnih znaeilnosto skupine, kulturnih artefaktov in spreminjajoeih se zahtev okolja. V elanku je predstavljen Donaldoa model kulturne in kognitivne evolucije hominidov (1991), ki predpostavlja tri kvalitativne spremembI sistemov reprezentacije okolja: od epizodiene k mimetieni reprezentaciji, nato na raven mita, ki ji sledo raven reprezentacije teorije. Vsako spremembo kognitivne ravni spremljajo spremembe na ravni dru.benI strukture, tehnolo.kega napredka in kulturnih artefaktov. Predstavljenemu modelu elovekove kulturnI in kognitivne evolucije avtorica sku.a najti in kritieno presoditi korelate na ontogenetski ravno spoznavnega razvoja. Pri tem se osredotoea na vlogo socialne interakcije pri izoblikovanju sposobnosto simbolnih reprezentacijp Kljuene besede: kultura, kognicija, evolucija, razvijanjI Culture - the hen and the egg of human cognitionf ALENKA GRILz Educational Research Institute, Ljubljana, SloveniaH Abstract: Culture refers to shared meanings, common knowledge and behavioral patterns of group . and societies. These knowledge structures or models of reality are conceptual tools for coordinatin . social interactions and communications and regulating adaptive behavioral strategies. Their construcN tion and maintenance depend on groups. structure and cultural artifacts and also on the changing enviN ronmental demands. The article presents the Donald.s model of cultural and cognitive evolution, acN cording to which three major transitions in the representations of reality have taken place during thI evolution of hominids along with the accompanying changes in the social structure, technology anB cultural artifacts: from episodic to mimetic culture, then to mythic culture and finally to theoretic culN ture. The author examines ontogenetic correlates to the proposed evolutionary model of modern minB and tries to assess the role of social interaction in the development of capacity for symbolic representaN *Naslov / address: mag. Alenka Gril, Pedago.ki in.titut, Gerbieeva 62, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail:Halenka.gril@guest.arnes.siH #Prispevek je bil predstavljen na 3. kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v okviru simpozijaH .Socialna resnienost, kaj bi z njo?..H 60fA. GrilH tionsp Key words: culture, cognition, evolution, developmen1 CC=3000 263 1 Kultura v .ir.em pomenu predstavlja skupne vzorce pridobljenih vedenjski . znaeilnosti vrste (Donald, 1991). To so eksplicitne in implicitne formacije, ki sI interaktivno vzpostavljajo, preoblikujejo in vzdr.ujejo v socialnih skupinah. Kultur a doloeene dru.be zajema tiste oblike socialnih produktov, ki akumulirajo modifikacije ¸ nastale v razlienih easovnih obdobjih: materialne artefakte, socialne institucije ¸ vedenjske tradicije in jezik (Tomasello, Kruger in Ratner, 1993). Te modificiranI kulturne prakse se prena.ajo na druge elane skupnosti in na nove generacije in s 1 hkrati dostopne nadaljnjemu preoblikovanju. Z izjemo eloveka pri nobeni .ivalsko vrsti ne zasledimo podobne akumulacije vedenjskih inovacij in modifikacij, nastali . znotraj posamezne generacije in med njimi (Tomasello, 1998). Tako lahko kultur 1 oznaeimo za specifieno entiteto, ki je odraz evolucije elove.ke vrste, pri eemer sI zastavlja vpra.anje, kako je kultura nastala in na kak.en naein se reproducira skozo .ivljenje elove.kih skupin in dru.bp Ljudje so se torej sposobni ueiti drug od drugega in na ta naein dokaj zanesljiv 1 prena.ati pridobljeno vedenje in informacije med posamezne elane skupine in meB generacije. Da bi lahko drug z drugim sodelovali in si medsebojno delili znanje iU spretnosti, morajo biti sposobni razumeti dejavnosti drugega z njegove perspektivI in jih kasneje, v njegovi odsotnosti, izvajati tako, kot bi jih drugi, tj. iz socialnI perspektive drugega (Mead, 1934/1997; Selman, 1980; Tomasello in dr., 1993). Tak 1 se prevzemanje perspektive drugih ka.e kot kljuena elove.ka sposobnost, ki omogoe a usvajanje kulturnih produktov in praks, njihovo kreacijo in transmisijo. Sklepam 1 lahko, da se socialnokognitivne sposobnosti in kulturne prakse razvijajo soodvisnop Kompleksnej.e socialne organizacije, z bolj izdelanimi kulturnimi praksami, zahtevaj 1 tudi kompleksnej.e kognitivne sposobnosti posameznikov za ueinkovito regulacij 1 svojega socialnega vedenja, ki bo zagotavljalo ohranjanje vzpostavljenega dru.beneg a reda. Dunbar (1993) na primer zagovarja tezo, da gre pospe.eno encefalizacijo a razvoju elove.ke vrste pripisati socialni inteligentnosti, ki omogoea analizo iU razumevanje velikega .tevila socialnih odnosov v skupini ter koordiniranje socialneg a vedenja s ciljem vzdr.evanja socialne organizacije velikih skupin, in ne instrumentalno inteligentnosti, ki je odgovorna na primer za izdelovanje orodja in orientacijo a prostorup Soodvisnost kulturne in kognitivne evolucijef Merlin Donald (1991) je na osnovi sinteze nevrobiolo.kih, psiholo.kih, arheolo.ki . Kultura . koko. in jajce spoznanjaH61f in antropolo.kih podatkov postavil model razvoja modernega uma, ki predpostavlj a soodvisnost evolucije elove.kih mo.ganov, kognicije in kulture. Osrednjo vlogo a evoluciji eloveka pripisuje kognitivnim spremembam, ki se odra.ajo v sposobnosto simbolne reprezentacije svojega okolja. S tem pripisuje odloeilno vlogo razvojß socialne kognicije, izra.ene tako na ravni anatomskih sprememb mo.ganov kot n a ravni sprememb socialne organizacije in produkcije kulturnih aretefaktov. Njegoa model predpostavlja tri kognitivne spremembe reprezentacij realnosti in ustrezajoei . kulturnih in dru.benih formacij, ki so se skozi evolucijo elove.ke vrste hierarhien 1 nadgrajevale in ohranjale vsaka svoje adaptacijske prednosti. Prvo spremembo DonalB (1991) easovno uvr.ea pred pribli.no 1,5 milijona let, ko se je pojavil Homo erectusp Pri tej elove.ki vrsti je pri.lo do bistvenega poveeanja velikosti mo.ganov (900N 1100 cm3), predvsem v predelih asociativnega korteksa, hipokampusa in cerebelumap Na kognitivni ravni se je sprememba odrazila v novi supramodalni kapaciteti, ko omogoea motorieno modeliranje vedenja. Druga sprememba se navezuje na vrst 1 Homo sapiens (pred 200.000 do 35.000 leti), pri kateri zasledimo drugi veeji poras1 mo.ganskega volumna, ki .e dosega velikost mo.ganov sodobnega eloveka (140 1 cm3), ter poveeanje larinksa. Kognitivne spremembe se odra.ajo v novi kapaciteti z a besedno invencijo in hitrem fonolo.kem aparatu, ki upravlja z govorom. Tretj a sprememba, ki .e traja, se je zaeela v zgornjem paleolitiku (pred pribli.no 45.00 1 leti) in se razmahnila v neolitiku (pred pribli.no 10.000 leti) z invencijo vizualni . simbolov in zunanjih sistemov spomina ter novo arhitekturo delovnega spomina, ko omogoea kognitivno procesiranje zunanjih simbolnih reprezentacij. Vsaka evolucijsk a sprememba je vodila k izpopolnjevanju voljnega dostopa k spominski . reprezentacijam in omogoeila kvalitativno nove naeine akumulacije in integracijI informacij. Medtem ko sta se prvi dve spremembi odrazili v novih potezah biolo.ki . spominskih kapacitet, je bila tretja produkt kulturne invencije, vezane na tehnolo.k 1 evolucijo in razvoj zunanjih spominskih sredstev. Moderni elovek ima tako razvitI tri sisteme spominskih reprezentacij: mimetiene spretnosti, jezik in povnanjenI simbole, na osnovi katerih so oblikovani kolektivni modeli realnosti, ustrezne oblikI dru.bene organizacije in kulturne produkcijep Skupna znaeilnost kognicije primatov je sposobnost reprezentacije dogodk a na osnovi percepcije celotnega vzorca dejavnosti in generalizacije podobnosti meB posameznimi dogodki. Te epizodiene reprezentacije so tesno vezane na konkretn 1 situacijo, kar pomeni, da je njihova aktivacija in izra.anje mo.no le ob navzoenosto znakov v okolju. Zato je vedenje primatov zgolj reaktivno, vezano na niz konkretni . dogodkov v sedanjosti. Ker ne zmorejo zavestnega priklica dogodkov, reprezentirani . v spominu, jih tudi ne morejo reflektirati, z njimi eksperimentirati, jih preoblikovato in na ta naein modelirati lastnih vzorcev vedenja. Na tej ravni kognitivnih sposobnosto tudi ni mogoea invencija simbolov. Tako .impanzi v komunikaciji ne uporabljaj 1 gest za oznaeevanje namena dejanj (t.j. simbolno), pae pa le kot signal, ki napovedujI naslednje dejanje - anticipira reakcijo (Tomasello, 1998). Socialno vedenje primatoa usmerjajo serije konkretnih epizod, na osnovi eesar Donald (1991) opredeli njihov 1 62fA. GrilH kulturo kot epizodienop Prvi korak na poti k modeliranju okolja predstavlja sposobnost reprezentacijI namena dejanj skozi eksternalizacijo na motorieni ravni, z gibi telesa in simbolnimo gestami. Gre za obliko neverbalne simbolne reprezentacije, vezane na specifieeU kontekst. Mimetiene reprezentacije so multimodalne in zavestno dostopne, ka . posamezniku omogoea prakticiranje in modificiranje dejanj, kontroliran 1 samoizra.anje emocionalnih stanj in hotenj (preko facialne, vokalne in telesnI ekspresije) in neverbalno komunikacijo z drugimi, ki so sposobni interpretirato intencionalnost predstavljenih dejanj. Na osnovi mimetienih reprezentacij potek a medosebna koordinacija reciproenega izmenjevanja dejanj, ki vodi v ritualizacij 1 dejavnosti. Tako se skozi socialno interakcijo vzpostavlja skupni model delitve vlo . pri skupinskih dejavnostih. Ti skupni modeli vedenja se odra.ajo v navadah, rituali . in v socialnih igrah. Supramodalnost mimetienih reprezentacij tvori osnovo za ritem ¸ na katerem temelji koordinirano skupinsko delo, socialne igre in ritualni ples. Pole . tega mimetiene reprezentacije omogoeajo prenos znanja in ve.ein na potomce prek 1 vkljueevanja v reciproene igre in imitacije. Sposobnost mimetienega reprezentiranj a in modeliranja socialnega vedenja lahko pojasni produkcijo kulturnih artefaktov Hom 1 erectusa, ki je .ivel v easu pred 1,5 milijona let do 300.000 let in je iz Afrike migrira× v Azijo in Evropo. Znal je precizno izdelovati orodje in oro.je in organizirato sistematieen, kooperativni naein lova. Izna.el je ogenj, pripravljal kuhano hrano iU gradil sezonska zaveti.ea. Koordiniranje skupinskih dejavnosti na podlago kolektivnega modela dru.be, z delitvijo vlog po spolu, mu je omogoeila vzdr.evanjI stabilne socialne strukture ter prena.anje znanja in spretnosti med genaracijamip Njegovo kulturo, v kateri je mimeza prevladujoei naein reprezentacije, Donald (1991Ö oznaeuje kot mimetieno kulturop Razvoj jezika (pred 50.000 - 35.000 leti) predstavlja naslednji korak a spremembi naeina reprezentiranja in modeliranja okolja. Obenem zahteva govorn a izmenjava informacij velike avditorne spominske kapacitete, ki jih lahko pripi.em 1 biolo.ki prilagoditvi na ravni kortikalnih struktur. Kolektivna invencija jezikovni . simbolov omogoei formalizirano verbalno izmenjavo misli preko pripovedi, ko posamezne konkretne epizode tematsko povezujejo in jih integrirajo na podlago splo.nih principov. Jezikovno reprezentirani dogodki so easovno in prostorsk 1 integrirani in loeeni od specifienih kontekstov pojavljanja. Struktura pripovedi sI oblikuje na osnovi javnih, kolektivnih konstrukcij dogodkov in omogoea medsebojn 1 izmenjavo in deljenje spominov. Na konceptualni ravni jezik omogoea kreiranjI integrativnih modelov skupne védnosti, mitov, ki poleg funkcionalne deskripcijI vkljueujejo tudi vzroene razlage dogajanja, pomembnega za .ivljenje neke skupnosto (mit o stvarjenju in smrti, mit o nastanku in strukturi sveta, mit o bogu). Objektom iU dogodkom doloea mit pomembnost, nudi okvir interpretacije ter regulira vedenje iU dru.bene odnose. Mitske reprezentacije so izraz metaforienega mi.jenja, ki omogoe a simbolno oznaeevanje ne le odsotnih, pae pa tudi potencialno mo.nih svetov. S te . postane semiotieno modeliranje dominantno na vseh podroejih .ivljenja in tvoro Kultura . koko. in jajce spoznanjaH63f osnovo kulturne produkcije predvsem paleolitske kulture Homo sapiensa v zgodnjo kameni dobi in morda deloma tudi neandertaleeve kulture. Pri obeh kulturah sI simbolno oznaeevanje uporablja za okra.evanje telesa, oznaeevanje grobov ¸ oznaeevanje klana, statusa, pri izdelovanju in uporabi mask in kostumov v ritualni . in religioznih obredih, v plesu in petju. Novo pridobljene sposobnosti za verbaln 1 komunikacijo so odprle mo.nost skupinskega odloeanja in regulacije medosebni . odnosov .ir.e skupnosti ter invencijo nove, plemenske dru.bene ureditve Hom 1 sapiensa. Mitski modeli sveta so v lovskonabiralni.ki dru.bi podkrepili tudo razumevanje rasti in selekcije ter invencijo postopkov pripravljanja hrane. V te . obdobju se pojavijo tudi .tevilni tehnolo.ki izumi, na primer konstrukcije zaveti.e ¸ transportnih sredstev, izdelovanje oro.ja in posode, tehnike tkanja. Zaradi sposobnosto verbalnega reprezentiranja in modeliranja realnosti na osnovi mitov je Donald (1991Ö to kulturo oznaeil kot mitieno kulturop Naslednji korak kognitivne in kulturne evolucije predstavlja invencija zunanji . spominskih sredstev v obliki vizualnih, grafienih reprezentacij. Najprej so se razvilI slikovne grafiene reprezentacije, ki so se v poznem zgornjem paleolitiku pojavljalI kot sredstvo oznaeevanja socialnih vlog, sistematienega okra.evanja telesa (poslikav a in vrezovanje obraza in telesa, kostumi) in religioznih ritualov (urejanje in okra.evanjI grobov, jamske poslikave mitskih vsebin, ki najpogosteje ponazarjajo rodnost iU lov). Grafieni simboli so osnova za razvoj pisave in merskih sistemov, ki izhajajo iX potreb najpogostej.e dnevne dejavnosti eloveka v easu 5.000 let pred na.im .tetje . - trgovanja. Prvi sistemi pisave so bili piktografski (slikovna oblika, ikonien a reprezentacija), nato ideografski (slikovna reprezentacija leksienih konceptov) iU koneno fonetski (direktni prevod govora v pisavo, 1.000 let p.n...). Povnanjen a simbolna reprezentacija s posredovanjem analitienega mi.ljenja omogoea reflektivn 1 invencijo principov argumentacije in logike ter konstrukcijo teoretienih modeloa realnosti. Za razliko od mita, ki modelira dogodke z indukcijo pomena iU povezovanjem na podlagi analogije, teorija analizira, ugotavlja zakonitosti ¸ vzpostavlja principe in taksonomije, doloea procedure za verifikacijo in analiz 1 informacij, s eimer kulturni védnosti nudi objektivnost. Medtem ko mit dogajanjI integrira in tipizira, ga teorija razlaga in napoveduje. Ta naein kulturne produkcije, X eksternalizacijo miselnih procesov, spodbuja razvoj novih metakognitivnih strategi 3 dostopa in uporabe zunanjih simbolnih sistemov, ki omogoeajo reflektirati njihov 1 vsebino, jih podvreei formalnologieni analizi in jih na tej osnovi izpopolnjevati iU preoblikovati. Zunanji sistemi kolektivnih reprezentacij tako odpirajo neomejenI mo.nosti za znanstvene, umetnostne in tehnolo.ke inovacije ter hkrati omogoeaj 1 razvoj kompleksnih spoznavnih sposobnosti (kot sta npr. relativistieno ali dialektien 1 mi.ljenje). Vsi ti kulturni sistemi, v obliki zunanjih simbolnih reprezentacij, trajn 1 akumulirajo kolektivne izku.nje in védnost ter posameznikom, ki poznajo ustreznI kode in referenene osnove, omogoeajo interpretacijo realnosti in regulacijo socialneg a vedenja ter medsebojno komunikacijo ne glede na easovne ali prostorske omejitvep Socialne implikacije teh sistematienih simbolnih modelov realnosti se odra.ajo a 64fA. GrilH diferenciaciji dru.benih institucij, oblikovanju razrednih dru.b in razvoju mest ¸ znanosti, tehnike in umetnosti. Po Donaldu (1991) je ta naein oblikovanj a sistematienih simbolnih reprezentacij okolja prevladujoe v umu modernega elovekap Zato sodobno kulturo opredeljuje kot teoretieno kulturo. V Donaldovem modelu evolucije eloveka (1991) predstavlja vodilo razvoj a proces modeliranja realnosti, t.j. razvoj novih, ustreznej.ih konceptov, s katerimi sI je elove.ka vrsta prilagajala na spremenjene zahteve okolja in na podlagi katerih jI oblikovala nove strategije pre.ivetja, ki se odra.ajo v socialnem in tehnolo.ke . razvoju. Eloveku lastna sposobnost reprezentiranja dogajanja v okolju in njegovI vloge v njem temelji na kolektivni invenciji simbolov. Tako so tudi kognitivni modelo realnosti, osnovani na simbolnih reprezentacijah, kolektivni konstrukti, ki hkrato omogoeajo razumevanje, interpretacijo in deljenje izku.enj in regulirajo adaptivn 1 socialno vedenje posameznikov in skupin. Trije razlieni naeini simbolne reprezentacijI predstavljajo kognitivno podstat kolektivnim modelom védnosti in posamezniko . nudijo refereneni okvir za razumevanje in interpretacijo dogajanja v okolju, z a izra.anje sebe in uravnavanje svojega vedenja z vedenjem drugih oz. koordiniraj 1 socialne interakcije v skupini. Iz predstavljenega modela izhaja, da je kulturna védnos1 odvisna od razvojne ravni sociokognitivnih sposobnosti, hkrati pa .e osvojeni kulturno modeli omogoeajo preoblikovanje kognitivne strukture. Ti skupni modeli védnosto se oblikujejo in prena.ajo v procesu komunikacije ter hkrati opredeljujejo njenI znaeilnosti. Tako vsak sistem reprezentacije predpostavlja drug naein komunikacijep Ontogenetski korelati kognitivnega razvojaf Donald (1991) predpostavlja, da so vsi naeini reprezentacije realnosti, ki so sI oblikovali skozi evolucijo hominidov, ohranili svojo funkcionalnost na razlieni . ravneh regulacije socialnega vedenja in so sestavni del kognitivne arhitekturI modernega eloveka. Ne moremo sicer prieakovati, da bo posameznik v ontogenezo napredoval skozi iste stopnje v razvoju reprezentacijskih sistemov kot v evoluciji ¸ kajti zgodnej.e oblike reprezentacij se ohranjajo in so operativne skozi vse .ivljenjep Otrok sodobnega eloveka tudi ne moremo primerjati z odraslimi predstavniko predhodnih elove.kih vrst. Ne nazadnje tudi sedanja struktura in zahteve okolj a predstavljajo drugaeen cilj razvojne adaptacije umskih sposobnosti kot nekdajp Novorojeni otrok ima vse biolo.ke predispozicije modernega uma, ki jih skozi razvo 3 ugla.uje z znaeilnostmi in s spobudami sodobnega socialnega okolja, ki je kompleksn 1 simbolno in jezikovno strukturirano. Otrok se selektivno adaptira na tiste aspektI kulture odraslih, ki jih lahko obvlada s svojimi razvijajoeimi se umskimo sposobnostmi. Tako lahko predpostavimo, da se doloeen naein reprezentacij pojavlj a in dominira v doloeenem razvojnem obdobju, medtem ko se nekateri reprezentacijsko sistemi razvijajo medsebojno prepletenop Osnovne kognitivne reprezentacije povzemajo perceptivno strukturo dogodkovp Kultura . koko. in jajce spoznanjaH65f To so individualne, epizodiene reprezentacije osebnih izku.enj posameznih dogodkovp Zaradi specifiene kontekstualne aktivacije ne omogoeajo modeliranja vedenja. T a naein kognitivnega reprezentiranja okolja se zaene oblikovati takoj po rojstvu. OB tedaj je otrokov kognitivni razvoj tesno vezan na socialno strukturirane dejavnosti, a katere je vkljueen. Njegova prva spoznanja so individualne konstrukcije zan 3 pomembnih dogodkov, so specifieno kontekstualna in vkljueujejo znaeilna zaporedj a dejavnosti, kot jih izvajajo druge osebe (Nelson, 1986; Bauer in Thal, 1990, cit. p 1 Nelson, 1998). Epizodiena spoznanja so v temelju socialna, saj vkljueujejo pole . perceptivnih znaeilnosti predmetov, oseb in situacije tudi naeine rokovanja ljudi . predmeti v doloeenih situacijah. Tako otrok ne konstruira objektnih relacij, temve: znaeilnosti socialnih interakcij z objekti (Nelson, 1998) p Naslednjo razvojno raven predstavljajo mimetiene reprezentacije, ki pole . epizodienega znanja vkljueujejo tudi intencionalno komponento. Gre za prvo stopnj 1 simbolnih reprezentacij, ki se izra.ajo na motorieni ravni in omogoeajo oblikovanjI kolektivnih modelov dejavnosti in delitve vlog. Zavestno deljenje in modificiranjI skupnih izku.enj skozi koordinirano participacijo temelji na sposobnosti razumevanj a namena dejanj in prakticiranja teh dejanj v funkcionalno ustreznem kontekstu, tj. n a osnovi prevzemanja perspektive drugega (Tomasello in dr., 1993). V tem primerß gre za prevzemanje enosmerne socialne perspektive (.ueenec. prevzame perspektiv 1 .ueitelja.), ki je osnova ueenja z imitacijo, pri kateri .ueenec. internalizir a demonstratorjeve vedenjske strategije. Tako lahko .e na ravni intencionalni . reprezentacij govorimo o skupni socialni védnosti. Od polovice prvega leta dalje sI otrok vse bolj aktivno vkljueuje v vsakdanje oskrbovalne rutine, kot so hranjenje ¸ kopanje, oblaeenje. Te dejavnosti postajajo vse bolj ritualizirane, saj je otrok sposobeU prepoznati namen posameznih dejanj in ga postopno internalizirati (Nelson, 1998e Tomasello in dr., 1993). Konstrukcija teh intencionalnih reprezentacij dogodkov, ko so mimetiene, poteka v diadnih socialnih interakcijah najprej preko socialneg a sklicevanja (npr. Campos in Sternberg, 1981), pri eemer mamina emocionalna reakcij a na objekte ali druge osebe otroku predstavlja referenco za lastno vedenje. Naslednjo korak v procesu oblikovanja predsemiotienih, intencionalnih reprezentacij jI vzpostavljanje skupne pozornosti na objekte in dejavnosti z njimi, pri eemer otro÷ motri situacijo iz perspektive socialnega partnerja (npr. Tomasello, 1995). IzraX internaliziranih rutin predstavljajo kazalne geste, ki so signal za otrokovo namero ¸ preko katerih otrok usmerja pozornost drugih in nadzoruje njihovo vedenje (Tomasell 1 in dr., 1993; Vigotski, 1978). Reprezentiranje in prakticiranje reciproenih dejan 3 poteka tudi skozi socialne igre. Veeine socialnega vedenja v prvem in drugem letu sI otrok uei preko imitacije, ki temelji na sposobnosti prepoznavanja in reprezentiranj a intencionalnosti dejanj ter njihove reprodukcije v ustreznih kontekstih (Meltzoff ¸ 1988; Tomasello in dr. 1993). Tudi v zgodnji simbolni igri otrok prakticira kulturn 1 doloeene vzorce obna.anja. Simbolna igra se namree najprej pojavlja s tistimi objekto oz. igraeami, ki jasno izra.ajo svojo namembnost (npr. Duran, 1988; Eljkonin, 1981e Gril, 1999). Za to obdobje je znaeilno tudi osvajanje jezika (besednjaka in gramatike) ¸ 66fA. GrilH pri eemer je najbolj poudarjena njegova funkcionalnost v socialnih situacijah N pragmatika (Tomasello, 1998). Otrok uporablja prve besede in fraze za oznaeevanjI dejavnosti ali kot signal za zaeetek dejanja. Taka jezikovna uporaba je mimetien a (Nelson, 1998). .ele kasneje, okrog eetrtega leta, ko otrok osvoji osnovni jezikovno sistem (besednjak in gramatiene strukture), postane jezik konstitutivni elemen1 njegovih miselnih procesov in mentalnih reprezentacij in prevzame vlogo formiranj a konceptov (Nelson, 1998) p Nadaljnji razvoj modeliranja sveta (v obliki mitov) temelji na narativni . reprezentacijah, ki so rezultat kolektivne invencije verbalnih simbolov in jezikovneg a sistema. Dostopnost jezikovnih konceptov in modifikacije narativne strukturI predpostavljajo razumevanje govornega dejanja s perspektive drugega v primerjavo z lastnim razumevanjem, kar omogoea sposobnost prevzemanja dvosmerne socialnI perspektive (Tomasello in dr., 1993). Na njej temelji tudi ueenje po navodilih, pro eemer .ueenec. regulira svoje vedenje oz. razumevanje doloeene situacije v skladß z navodilom, ki implicira .ueiteljevo. razumevanje te situacije. Pri tem se internalizir a dialog dveh perspektiv, ki vzpostavlja intersubjektivno védnost in omogoea njen 1 reprodukcijo. V ontogenezi se ta reprezentacijska sposobost razvije okrog eetrteg a leta. Izra.a se v vzpostavljeni .teoriji uma. otroka, ki je sposoben razumeti mentaln a stanja drugih oseb in na osnovi le-teh predvideti njihovo ravnanje (Leslie, 1987) p Tedaj tudi jezik pridobi poleg komunikacijske .e kognitivno oz. reprezentacijsk 1 funkcijo (Nelson, 1998). Tako lahko otrok svoje misli deli z drugimi, prevzem a mentalno perspektivo drugega in jo primerja s svojo. Na ta naein usklajuje svojI pretekle, izkustvene reprezentacije s kulturnimi modeli. Ta proces je zelo nazoren a formiranju koncepta easa, ki je vpet v osvajanje jezikovnih terminov in gramatieni . struktur za oznaeevanje sosledja dogodkov (Nelson, 1998) p Invencija vizualnih simbolov predstavlja tretjo kognitivno in kulturn 1 spremembo konstrukcije modelov realnosti, izra.enih v zunanjih spominski . sredstvih. Aplikacija reflektivnega, analitienega mi.ljenja na obstojeeih simbolni . praksah nudi neomejene mo.nosti izpopolnjevanja in preoblikovanja prej.nji . sitemskih modelov in produkcije novih na podroeju znanosti, tehnologije alo umetnosti. Ta oblika ustvarjanja kulturne védnosti najverjetneje temelji na sposobnosto vzajemnega prevzemanja perspektive, kot jo opredeljuje Tomasello s sodelavci (1993) p Ta sposobnost, ki omogoea sintezo vee razlienih, tudi konfliktnih razumevanj nekI situacije v novo, integralno reprezentacijo, je osnova sodelovalnega ueenja, katereg a produkt je konstrukcija novih spoznanj in re.itev. Ta naein kulturnega ueenja naj bo se razvijal pri .olajoeih se otrocih (Tomasello in dr., 1993). Poleg tega se otrok X vkljueitvijo v .olo uei pisati, brati in raeunati, s eimer usvaja kulturne kode z a razumevanje in uporabo akumuliranih kulturnih simbolnih sistemov spoznanjp Osvajanje teh obeih sistemov védnosti predpostavlja ustrezno konceptualn 1 reprezentacijo, s eimer spodbuja razvoj kognitivnih struktur v smeri vse veejI kompleksnosti, fleksibilnosti in abstraktnosti. .ele v obdobju mladostni.tva se razvijI sposobnost abstraktnega logienega mi.ljenja, oblikujejo se deduktivni sistemo Kultura . koko. in jajce spoznanjaH67f spoznanj, ki posamezniku omogoeajo raz.irjeno uporabo zunanjih spominski . sistemov in tehnologije, usvajanje znanstvene in dru.bene konvencionalne védnostip Uporaba zunanjih spominskih sistemov, vsebovanih v umetnostnih, znanstvenih iU tehnolo.kih dose.kih dru.be, tako na eni strani omogoea kompleksno kognitivn 1 reprezentiranje in procesiranje, na drugi strani pa vodi v produkcijo novih teoretski . in umetnostnih dose.kovp Kot vidimo, se v posameznih razvojnih obdobjih skozi raznolike socialnI interakcije oblikujejo novi, vse kompleksnej.i naeini simbolnih reprezentacij realnosti ¸ ki se odra.ajo v dose.enih razvojnih nalogah. Vendar primerjava Donaldovega model a kulturnokognitivne evolucije z nekaterimi strukturnimi modeli kognitivnega razvoja ¸ na primer Piagetovega (1977), ali pa modela Brunerja in sodelavcev (Bruner, Olve . in Greenfield, 1966) ali modela Vigotskega (1983), ne omogoea zadovoljiveg a paralelizma. V razvojnem obdobju maleka se oblikujejo senzomotorne sheme (Piaget ¸ 1977) oz. akcijske reprezentacije (Bruner in dr., 1966), ki jih vsebinsko lahk 1 povezujemo z epizodienimi reprezentacijami (Donald, 1991). Pred.olski otrok je a kognitivnem razvoju na predoperacionalni stopnji (Piaget, 1977) in je sposoben tvorito ikoniene reprezentacije (Bruner in dr., 1966) oz. prekoncepte (Vigotski, 1983). TI kognitivne sposobnosti bi lahko primerjali z mimetienimi reprezentacijami (Donald ¸ 1991). Analogijo narativnim reprezentacijam (Donald, 1991) predstavljajo konkretnI operacije (Piaget, 1977) ali simbolne reprezentacije (Bruner in dr., 1966) ali koncepto . igotski, 1983), ki so znaeilni za kognitivno funkcioniranje .olskih otrok. Vrazvojnem obdobju mladostni.tva se oblikuje sposobnost formalnologienih operaci 3 (Piagetu, 1968) ali formalni koncepti (Vigotski, 1983), ki jih je strukturno mogoe I primerjati s teoretienimi reprezentacijami (Donald, 1991). Vendar pa za nobeneg a od predstavljenih kognitivnih razvojnih modelov ne moremo trditi, da predstavlj a neposredno analogijo modelu kognitivnokulturne evolucije. Nobena od teh teorij nI predpostavlja integracije posameznih stopenj v multimodalni kognitivni sistem, pa: pa le sosledje kvalitativnih reorganizacij kognitivne strukture. Hkrati se v teh teorija . socialno in kulturno okolje ne predstavlja kot soodvisno kognitivnemu razvoju, ko1 je razvidno iz Donaldovega modela (1991). Pri Brunerju in sodelavcih (1966) jI socialno okolje predmet individualnih reprezentacij, pri Vigotskem (1978, 1983) p a je kognitivni razvoj odvisen do internalizacije socialnih odnosov in struktur, ka . vodi do oblikovanja specifiene strukture mi.ljenja v razlienih kulturnih okoljihp Nemara je najustreznej.i ekvivalent Donaldovemu modelu (1991) Pigetov a epistemolo.ka teza (1971), ki ume.ea razvoj matematienologienih operacij v socialn 1 interakcijo in jim pripisuje vlogo strukturiranja okolja ter vedenjske regulacije, ki jI pri eloveku nadomestila instinktivno opremo in omogoeila oblikovanje ustreznej.i . adaptacijskih strategij. Sposobnost strukturiranja okolja zato postane eksistenen 1 nujna tako za posameznika kot skupino. Obenem vzpostavlja odvisnost posameznik a od socialnega okolja, kajti koordinacija socialnega vedenja in oblikovanje ustrezni . kognitivnih struktur sta mo.ni le v medosebni izmenjavi skozi socialno ekvilibracij 1 in z internalno ekvilibracijo. Kljub pripisani osrednji vlogi socialne interakcije a 68fA. GrilH kognitivni in vedenjski regulaciji, le-ta ostaja mediator kognitivnega razvoja. Piage1 (1971) namree ne pojasnjuje oblikovanja razlienih naeinov socialne organizacije alo produkcije kulturnih artefaktov, ki bi ustrezali znaeilnostim kognitivnih strukturp Tak.na razlaga bi vzpostavila razmerje soodvisnosti oziroma komediacije kognicijI in socialnega okolja, ki vodi do nastanka kulture, kot je razvidno iz Donaldoveg a modela (1991) p Zakljueekf Na vsaki toeki individualnega razvoja lahko torej opazujemo mikrokulturne vzorcI obna.anja, ki so posredovani tako skozi socialno interakcijo in s kulturnimi artefakto kot z razvojno ravnijo kognitivnih sposobnosti. Vendar pa nam to ne zado.ea z a sklepanje o vzroeno-posledieni zvezi med kulturo in kognicijo. Prav tako ne bi bi× veljaven podoben sklep, ki temelji na Donaldovem modelu spreminjanj a makrokulturnih vzorcev skozi zgodovino elove.tva. Naslovna dilema o kulturi, ki jI hkrati jajce in koko. elovekovega spoznanja, ostaja torej odprta oz. kulturo iU kognicijo postavlja v odnos soodvisnosti. Védnost modernega eloveka vkljueuje vse .tiri naeine reprezentiranja, ko delujejo medsebojno prepleteno, pae glede na kompleksnost socialne situacije iU glede na razvojno stopnjo kognitivnih sposobnosti posameznika (Donald, 1991). Z a primer lahko navedemo znanstveni simpozij. Epizodiena reprezentacija zajem a percepcijo vseh prisotnih v tej dvorani in njihova dejanja (sedenje, pogovarjanje ¸ poslu.anje, predavanje). Mimetiena reprezentacija je osnova za prostorsko razmestitea govorcev na piedestal in njihovo usmerjenost k poslu.alcem v dvorani. Prav tako jI mimetiena reprezentacija nosilka ureditve in izvedbe celotnega simpozija, ki do nekI mere predstavlja ritualizirano proceduro: od uvodnih nagovorov, preko sosledj a izmenjujoeih se govorcev, do sklepnih besed in predvidenega easa za vpra.anj a obeinstva. Narativna struktura referatov ume.ea osnovne ideje v izbrane sistemI predstavljanja in razlage. Naein prezentacije, ki se v najbolj popularnih trenutki . bli.a znanstvenim zgodbicam s konkretnimi ponazoritvami na primerih, tako spominj a na mitieno sosledje naravnega in dru.benega niza, ki pomaga razumeti predpostavljeno model. Uporaba predstavitvenih tehnologij in eksternalizacija simbolnih reprezentaci 3 miselnih, teoretskih konstruktov govorcev pa sku.a strukturirati tudi mentalne modelI poslu.alcevp Literaturaf Bruner, J.S., Olver, R.R. in Greenfield, P.M. (1966). Studies in cognitive growth. Ne . York: Willeyp Campos, J.J. in Sternberg, C. (1981). Perception, apprisal, and emotion: the onset of socia× Kultura . koko. in jajce spoznanjaH69f referencing. V M.E. Lamb in L.R. Sherrod (ur.), Infant social cognition: EmpiricalHand theoretical considerations (str. 122-143). Hillsdale, NJ: Erlbaump Donald, M. (1991). Origins of the modern mind: Three stages in the evolution of cultureHand cognition. Cambridge: Harvard University Pressp Dunbar, R. I. M. (1993). Coevolution of neocortical size, group size and language iU humans. Behavioral and Brain Sciences, 16, 681-735p Duran, M. (1988). Simbolieka igra i stvarala.tvo [Symbolic play and creativity]. V Mp Duran, D. Plut in M. Mitrovia (ur.), Simbolieka igra djece u razlieitim socio-Hkulturnim uslovima [Child.s symbolic play in different socio-cultural contexts] (strp 123-146). Beograd: Zavod za ud.benike i nastavna sredstvap Eljkonin, D.B. (1981). Psihologija deeje igre [Psychology of child.s play]. Beogradç Zavod za ud.benike i nastavna sredstva.H Gril, A. (1999). Razvoj malekove simbolne igre v samostojni in interaktivni igri z igraeamo [Development of toddlers. solitary and interactive symbolic play with toys] p Psiholo.ka obzorja, 8 (2-3), 87-114p Leslie, A.M. (1987). Pretense and representations: The origins of .theory of mind. 0 Psychological Review, 94, 412-426p Mead, G.H. (1934/1997). Um, sebstvo, dru.ba [Mind, self and society]. Ljubljana: Krtinap Meltzoff, A.N. (1988). Infant imitation and memory: Nine-month-olds in immediate anB deffered tests. Child development, 59, 217-225p Nelson, K. (1986). Event knowledge: Structure and function in development. Hilsdale, NJç Erlbaump Nelson, K. (1998). Language in cognitive development, Emergence of the mediated mind.H Cambridge: Cambridge University Pressp Piaget, J. (1971). Biology and knowledge. Edinburgh: Edinburgh University pressp Piaget, J. (1977). Psihologija inteligencije [Psychology of intelligence]. Beograd: Nolitp Selman, R.L. (1980). The growth of interpersonal understanding, Developmental andH clinical analyses. New York: Academic Press, Incp Tomasello, M., Kruger, A.C. in Ratner, H.H. (1993). Cultural learning. Behavioral andHBrain Sciences, 16, 495-552p Tomasello, M. (1995). Joint attention as social cognition. V C. Moore in P.J. Dunham (ur.) ¸ Joint attention: Its origins and role in development (str. 103-130). Hillsdale, NJç Erlbaump Tomasello, M. (1998). Uniquely primate, uniquely human. Developmental Science, 1, 1-16p igotski, L. S. (1983). Mi.ljenje i govor [Thought and language]. Beograd: Nolitp igotski, L. S. (1978). Mind in society, The development of higher psychological proc-H esses. Cambridge: Harvard University Pressp Prispelo/Received: 09.05.200a Sprejeto/Accepted: 08.09.200a