Kunci in zajci ogroženi
Pričujoči sestavek je namenjen številnim rejcem kuncev, lovcem in obča-notn, ki imajo v vsakdanjem življenju kakršen koli stik s kunci in zajci. Po danih je nekaj poglavitnih značilnosti nove kužne bolezni domačih in divjih kuncev in zajcev, ki se je letos pojavila tudi pri nas.
Strokovnjaki to novo obolenje, za katerega je značilen visok pogin obole-lih živali, imenujejo morbus x ali hemoragična bolezen kuncev in zajcev. Povzročitelj omenjene bolezni je virus, ki napada in uniči obrambni sistem pri okuženi živali (podobno kot virus AIDS bolezni pri človeku). Pod elek-tronskim mikroskopom je možno opazovati virusne delce s premerom do 35 mm. Izgled virusa spominja na žogico za tenis.
Prva poročila o tej nevarni bolezni kuncev prihajajo iz Kitajske. Stara so pet let. Danes je bolezen razširjena v nekaterih državah vzhcxlne Evrope, kakor tudi v Italiji, Franciji in Nemčiji. V ČSSR je bolezen izbruhnila pred dvema letoma. Katastrofalnc postedice in veliko gospodarsko škodo so občutili ne smo zaradi množičnih poginov kuncev, temveč tudi zaradi pre-povedi izvoza kuncev na zahodno tržišče.
V naši občini farmska reja kuncev ni organizirana, obstaja pa veliko števi-lo kunčerejcev, ki gojijo kunce za lastne potrebe; za meso, krzno ali pa so zgolj ljubitelji malih živali. V Sloveniji smo po letu 1983 zgradili okrog štiri-deset večjih ali manjših kunčjih farm (Lažko, Celje, Nova Gorica). Indus-trijska reja kuncev je pomembna gospodarska panoga v omenjenih predelih Slovenije. Proizvodnja je v celoti namenjena za izvoz, zlasti v Italijo. Divji kunci pri nas živijo smo v Primorju, medtem ko je divji zajec razširjen po celi Sloveniji. Po dosedanjih izkušnjah okuženi divji zajci in kunci ostajajo rezervoar in vir okužbe za domače živali. Prav zato je izkoreninjanje te bo-lezni izredno težavno.
Prvo žarišče kunčje kužne bolezni morbus x se je pri nas pojavilo letošnjo pomlad in sicer na Goriškem. Domnevajo, da se je viroza zanesla iz Italije. Po prvem izbruhu se bolezen hitro širi. Tri tedne pozneje je bilo registriranih že večje število žarišč te bolezni na Goriškem in Tolminskem.
Za bolezen morbus x je značilen nagel pogin odraslih kuncev. Med /na-menji bolezni izstopa zlasti krvav izcedek iz smrčka. Miadiči do encga me-sec starosti praviloma ne zbolijo, pri starejših živalih pa sta smrtnost in obo-levnost praviloma zelo visoki. Kot smo že omenili je potek bole/.ni zclo hiter. Živali kažejo znamenja slabega počutja le par ur pred poginom. Bole-zen se hitro širi iz ene reje v drugo. Za raztelesbeni izvid poginulc živali so značilne krvavitve v sapniku, pljučih, ledvicah in sečnem mchurju. Dokon-čno diagnozo je mogoče postaviti le v virološkem labolatoriju.
Pogini večjega števila kuncev pri večjih rejcih je v ircnulni situaciji žc dovolj razlog za sum na omenjeno kužno bolezen.
Zatiranje bolezni morbus x je izredno težavno zaradi izredno konlagioz-nosti povzročitelja bolezni. Prenos virusa, ki je razmeroma otlporen ludi na razkužila je možen na različne načine. S prodajo in transporlom obolulih živali se bolezen lahko v kratkem času prenese na velike razdaljc. Ncvaa-n vir okužbe so zlasti slabo in necxjgovorno organizirane razstavc malih živali. Virus lahko prenašamo tudi z obleko, obutvijo in krmo, zato morajo biti kunčerejci previdni pri medsebojnih kontaktih.
Preventivni veterinarski ukrepi zajemajo pobijanje obolclih in sumljivih živali, uničevanje kletk s sežiganjem, razkuževanje, prepovcd ra/.slav in prometa s kunci. Cepiva proti bolezni morbus x na našcm tržišču ni mogočc kupiti. Poznano mi je, da so v ČSSR prešli na preprečevanje širjcnja bolczni morbus x s cepljenjem kuncev proti tej nevarni kužni bolczni.
Peter Hostnik