i '^o »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta V> krone 50 vinarjev, za ^etrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za 12 leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIV. V Ljubljani, 5. julija 1901. List 27. 'r rvr m 'A Vigilija sv. Cirila in jVletoda. /ocoj, nocoj je črna noč '4 zbežala gori do nebes in tožnih lic je vzdihala: Moj Bog, po zemlji čezinčez nocoj je jasno kakor dan — na vsakem griču vidim kres. Dobrotni Bog, kje mir je moj, povej, kje dom bo moj nocoj? In Večni se je nasmehljal: Kajne, ti si slovanska noč — pregnana iz slovanskih src, pregnana iz slovanskih koč; v spominj pregnanstva tvojega zanetili so ogenj vroč . . . Prostora hočeš mirnega: A tebi sem slovanski dan O, ne, nazaj ne smeš več k njim! postavil za namestnika: V naročju morja tihega O j , dan, ki sta prižgala ga ti varen prostor priskrbim. Slovanska blagovestnika. —1—. Velegrad. V proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, 5. julija Velegrad! . . . Klobuk z glave, Pripognite se. kolena! Zemlje bratske sveta tla prejmite poljub Slovena! Gorazd. Prav poje pesnik, sveta so tla staroslavnega Ve-legrada. sveta prav vsem Slovanom, severnim in zahodnim zakaj od tu je prisijala lnč sv. vere vsem Slovanom. Tu sem sta prišla na poziv Rastislavov sv. brata tiril in Metod, učila nevedno ljudstvo, kršče-vala je. izpreobračala. razlagala mu besedo božjo v domačem jeziku, imela bogoslužje v slovenščini. Velegrad sta si izvolila za svoje središče. Od tu so se razšli božji oznanjevalci med vse širne slovanske rodove, noseč jim vero Kristovo, uteho božjo, raz-širjujoč med nje naj več o vseh kulturnih sil: krščanstvo. Na Velegradu je pa tedaj tudi sto-loval veliki slovanski knez Rast i slav. ki je bil prijazen in ljub poštenim ljudem, a grozen nasproti vsem klevetnikom slovanskega imen a. Njegova in njegovih naslednikov oblast je segala od mogočne Tatre do deroče Drave. Pod go-spodstvo velegrajskih vladarjev so torej spadali tudi Slovenci. Solunska brata in vele-grajski vladarji so započeli velikansko izobrazovalno delo za vse Slovane. Zato je Velegrad znamenit za Slovane, zlasti tudi za nas Slovence. Zato, predragi bralec, ako ti razmere dopuščajo, pojdi, pohiti tja na grob sv. Metoda in naužil se boš duha sv. blago-vestnikov, ljubezni božje in ljubezni bratske. Glej, ta glavni namen sem imel tndi jaz in ne bom se kesal. Spominji na Velegrad mi ostanejo vedno ljubi in dragi in ne bom jih pozabil. I>a pa tudi Tebi vzbudim ljubo zanimanje, opisati hočem na kratko, dasi nepopolno, kar sem videl, slišal in bral. Ko sem dobil nekaj dni počitnic, porabim jih in se odpravim proti severu. Naglo me potegne vlak po južni železnici na Dunaj. Le malo časa sem se mudil v cesarski stoliei. Na Dunaju sem sedel v brzovlak na severni železnici cesarja Ferdinanda in se odpeljal preko Donave mimo zgodovinsko znanega Asperna in Ksslinga dalje proti .ledenspeignu. Voz je bil napolnjen z ljudmi. Culi so se skoro samo nemški glasovi. Sedel sem pri oknu in zrl na prostrano ravnino, po kateri je dirjal vlak. Nehote sem se zamislil v zgodovino. Na tej ravnini se je pred šestimi stoletji odločila usoda Avstrije, usoda, kdo naj vlada med Krko-noši in Jadranskim morjem. Ta bitka je, smemo reči, odločila Avstriji popolnoma drugačno prihodnjost, kakor bi jo bila si« er imela. — Pri mestu Preclavu stopi vlak na mnravska tla. Slovan se tukaj čuti že kar domačega. Nemci so večinoma izstopili, a vstopajo sedaj do rela Cehi in Slovaki, ki te veselo in prijazno pozdravljajo. Hitro dirja vlak dalje ob Moravi. V razgovor sem se podal z Moravcem. prav pristnim Ha-nakom. Možu sem menda jaz všečeval in meni mož. Poštena duša ta Hanak ! Na vsak način me je hotel >*praviti seboj v Kromeriž. češ. da mi bo vse zanimivosti razkazal, da poj dem ž njim v njegov dom in da me bo pogostil, kakor se spodobi slovanskemu bratu. Kljubu toliki prijaznosti mu nisem mogel ugoditi, ker časovne razmere mi niso dopuščale. Kako naenkrat je čas minul. Predno sem mislil, zabrlizgal je vlak in se ustavil na postaji Uh. Hradište (Ogrsko Gradišče). Na cilju sem. Poslovim se od Hanaka in stopim iz vlaka. Ko dam podpisat svoj ^ozni list, hitim s postaje. Ker je precej daleč do mesta Ogrsko Gradišče in ker tudi ne vem pota na Velegrad, ugodim prijaznemu povabilu voznikovemu in sedem na voz, da se popeljem v mesto. A pametnejše sem storil, da sem že na kolodvoru vprašal za pot na Velegrad in prihranil bi si bil pol hoje. Zato moram sedaj nazaj v Stare mesto in tam naj krenem proti severu na desno. To tudi storim. V Starem mestu se mi ponudi deček, da mi nese kovčeg. Pot je lepa, nekoliko napeta. Pred mano se dvigujejo prijazne gorice z gradom buhlovskim, na desni doli pa teče med bogatimi ravninami ponosna Morava. Začnem se razgovarjati z dečkom. Vprašam ga, koliko je še daleč. Odgovori, da bova hodila eno uro, a bolj počasi. Malčik je prav zgovoren. Le škoda, včasih ga nisem mogel razumeti docela, a večina sva se pa le razumela. Pripovedoval mi je raznih reči. Ubogih starišev je, biva v Starem mestu in hodi v IV. razred, v jeseni pojde v češko gimnazijo v Hradištu. V nemško gimnazijo, ki je tudi v Gradišču, pa noče iti, ker v to pohaja mnogo j udov in tudi nemščine ne razume. Vprašujem ga, kako se ta in ona stvar zove po češko. Pot se hitro pomika, zavijeva jo navzdol. Še nekaj časa in že se zabliščita v daljavi stolpa velegrajske cerkve. Dam dečku zasluženi „bakšišu in vzamem kovčeg „Diky, veliky diky !u se mi zahvaljuje, a jaz hitim dalje. Neka tajna, silna moč me žene naprej. Mimo dolgega starega ozidja stopim na prostrano dvorišče. Pred mano je vele-grajska cerkev z velečastnim pročeljem. Rad bi stopil v cerkev, a mnogo delalcev prav sedaj nekaj popravlja pred cerkvenimi vratmi, da niti noter ne morem. Poleg tega jame to trenotije precej dež padati. Kaj storiti? Mar naj je moja pot zaman? Ne. Stopim v samostan, zakaj le tu dosežem svoj namen. Pri velegrajskih jezuitih se mi Metodov duh gotovo najbolj vzbudi in oživi. Pozvonim. Samostanski brat mi pride odpret. Lepo me pozdravi in pelje k čast. predstojniku. Predstavim se mu in povem, da sem prišel iz daljnih južnih slovanskih krajev na Velegrad na grob sv. Metoda na božjo pot. Dobrohotno mi stisne roko in sprejme po gostoljubni slovanski navadi. Izprašuje me to in ono, na kar mu odgovarjam. Nato mi pokaže sobo, ki mi je odločena. Ker hočem že drug dan ob desetih oditi, gre mi prijazni gospod Rejzek pokazat cerkev. Po dolgih hodnikih prideva v zakristijo. Ko prestopim cerkveni prag, bil sem kar presenečen. Velikanska notranjščina se mi odpre z vso svojo krasoto in jednoto. Stopim k velikemu oltarju, kjer prebiva Jezus v presv. zakramentu in se vtopim v kratko molitev. Oh, tu sem na tem svetem kraju prvikrat, na kraju, na katerem sta sv. brata učila in krstila naše slovanske prednike, tu na grobu Metodovem. Vsa zunanjščina, ki me je obdajala, povzdigovala me je nekako v nadzemske višine. Nato mi č o. Rejzek ta pogledati vse zanimivosti in jih pojasni. Cerkev je zidana, kakor je redom zidal cistercijenski red v podobi križa in odgovarja vsem stavbenim zahtevam. Dolga je 86 m, menda naj- daljša na Moravskem; široka je nekaj več nego 23 m. — Povprečna ladija je dolga 34 w, visokost znaša v ladiji 18l/a m, v kupoli pa 25 m. Ob straneh je 16 malih oltarjev. Oglejmo si najprej glavni oltar. Prav ves je iz čistega kararskega mramorja. Dal ga je napraviti knez in nadškof olomuški Fiirstenberg (f 1894). Slog je romanski. Izdelal ga je neki Steinhauser 1. 1864. v Rimu. Stal je 36.000 gld. Zares, to je umetniško delo. Menza je en sam kamen. Pod njo vidimo tri skupine: I. Na evangeljski strani se sv. Ciril um i raj oč v R i m u (f 14. febr. 8 6 0.) poslavlja od svojega brata sv. Metoda, proseč ga: „Ne zapusti, brat, dobrih Mora v cev!" II. Sv. Metod blagoslavlja na cvetno nedeljo 1. 885. v metropolitni cerkvi na kraljevem Velegradu svoje vernike. III. Na epistolski strani prejema sv. Metod v Rimu od papeža Hadrijana II. palij 1. 869. v znak nadškofovske časti. Nečesa ne smemo prjzreti. Okrog štirih nog, ki nosijo menzo, se vijejo venci, ki so zloženi iz razno-barvanih mramornatih drobnih kamenčekov v mozaiku. Kak okrasek! Tabernakeljnova vratica so zložena iz trojih zelenih in rudečih kamenčekov egiptskega porfira. Na tabernakljevi levi in desni se klanja Jezusu v presv. zakramentu po en Kerub. Prav mojstersko sta izdelana ta dva Kerubina. Kako fino in naravno se pozna na obleki vsaka posamezna guba, pri kadilnici je vsak ud na verižici natančno izvršen. — Dalje opazujemo na episteljski strani sv. Vaclava, na evangeljski pa sv. Ljudmilo iz kararskega mramorja. Razun tega dičite giavni oltar še dve sohi: Sv. Ivan Krstitelj in sv. Ivan Evangelist. Podoba v oltarju je Vnebovzetje Device Marije od jezuita Ignacija Raba. To je bil znamenit slikar. O njegovi slikarski dovršenosti priča še sedaj mnogo cerkvenih slik po Moravskem, Češkem in Šleskem. Ko je bil 1. 1773. jezuitski red odpravljen, prišel je Rab k cistercijenom na Velegrad, kjer je ostal do svoje smrti (f 2. febr. 1787). Skoro vse podobe v cerkvi so njegove. Na stropu v prezbiteriju je slikar naslikal razne Marijine hvalnice iz lavretanskih litanij, kakor: „Hiša zlata**, „stolp slonokoščeni" i. dr. Izmed najlepših podob velegrajskili je gotovo ona sv. Cirila in Metoda od Jana Matejka (f 1. novembra 1893.) To podobo, ki jo je sam sv. Oče posvetil, je daroval kot jubilejni dar vele-grajski cerkvi narod poljski 1. 188 5. Vredna je veliko; a od smrtni umetnikove ima še večo ceno. — Svetilnica romanskega sloga, v ognju pozlačena, je jubilejni dar Njegove svetosti papeža Leona XIII. — Nekdaj je imela cerkev lepe izpovednice, ena se je še ohranila. Vredna je okrog 1000 kron. Na vsaki strani prezbiterija stojita sohi sv. Cirila in Metoda iz sadre kot spominj na cesarja in kralja Ferdinanda V. dobrotljivega. Nabirajo se sedaj prispevki in kadar se bo nabralo 14.000 K, postavili bodo sohi sv. Cirila in Metoda iz kararskega mramorja Pri oltarju sv. Bernarda ugledamo dve banderci. Prvo je veliko poljsko: Marija Čestohovska drži na levici Jezuščeka. Kroni obeh sta posejani z dragocenimi biserji, okrog kron je venec 12 zlatih zvezdic. Napis se giasi: „Kr61owo korony polskie, modi sie za nami. — Kraljica poljske krone, prosi za nas!4 Srebrni orel z zlato krono je snet z vojnega praporia, pod katerim so se Poljaki pred 300 leti bojevali proti Turkom. Drugi napis se glasi: fX a pamiatske tysiacznej rocznicv zgonu svi-otega Methodego zložyliWielko-Polanie. — V spominj tisočletnice smrti sv. Metoda zložili Velikopolj&ki." Drugo banderce je iz Amerike. To spozna vsakdo po rdeče-belih progah in na modrem polju bi naštel 36 belih zvezdic. Podarili so je ameriški Cehi. Kdaj, bereš v napis: „K ročence 1000 leteho umrti sv. Me t h o de je ven oval i Cechoslovane ka-t o 1 i c i S p o j e n y c h s t a t u A m e r i k v. — K t i s o č -letnici smrti sv. Metoda podarili katoliški Čehoslovani Združenih držav ameriških/ Na sprednji strani je prav lepa Mati Božja ter sv. Ciril in Metod. To banderce je blagoslovil ob navzočnosti ameriških Čehov kardinal kneznadškol praški Frančišek de Pavla grof Schoenborn (f 1899), ki je takoj po svojem ustoličenju (15. avgusta 1885) pri hitel (21. avgusta) na sta-roslavni Velegrad. kjer je imel prvič kot kardinal pontifikalno mašo. Prezreti ne smemo poljskega praporja. ki stoji pri glavnem oltarju. Na eni strani je Devica Marija z Lok z .Tezuščkom na desnici, v levici drži žezlo. Okrog je napis : rO pa ni nas z a, pod tvoje o b r o n i; u c i e k a m y si«; s v i e t a Boža r o d z i -cielko, naszemi p r o s b a m i n i e r a c z g a r d z i i vpotrzebach naszvch, ale od vszelakich zlvch przygod. — O Gospa naša, pod tvojo obrambo se zatekamo, sveta božja porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, ampak reši u a s v s e h zlih dogodkov/ Nad podobo je golobček z vejico. Spodaj so znaki treh dežel: pomoravski, helminski in malborski. Na drusri strani je sv. Vojtek in kitira njegove pesmi: „Boga-rodica,dzievica. Bogiem oslawiona Maria! U t v e g o Syna H o s p o d y n a Matko z v (»lena Maria! zisci nam, spusci nam K v r i e eleison. TvegoSyna chrzesciciela z b o z n v c z a s. — Božja porodnica, devica Marija, od Boga proslavljena Mati Marija, stori nam, izprosi nam Kirieelejson, od Tvojega Sina, odr^šenika, pobožno življenje." Zastavo in banderce je prinesla poljska deputacija (i. septembra 1885. na Velegrad. Starinsko zanimive so korne klopi, v katerih so nekedaj cistercijenci opravljali svoj oticij. Sedaj niso v nikako rabo in so le za okrasek v cerkvi. V svoji prvotni dovršenosti bi bile sedaj gotovo vredne 200.000 kron. Noben potnik, ki se zanima za umetnost, naj ne pozabi ogledati si teh klopi. Koliko je tu reliefnih podob, in kako vse fino izrezljano in dovršeno! — Ko stojimo v glavni ladiji pri teh klopeh, ozrimo se kvišku in poglejmo slike na stropu, kajti zanimive so v umetniškem tako tudi v zgodovinskem oziru. Na stropni sliki je izražena ideja: po ognju in vodi v nebo. V sredi vidimo najsvetejšo Trojico v nebeški slavi, Devico Marijo, nebes Kraljico, in angelje z venci in palmami. Modri nebeški oblok sloni na slopeh. V nebo vodite dve poti. V smeri proti glavnemu oltarju je označena pot v nebesa po oirnju. Meseca januarija 1. 1421. namreč so moravski Taboritje napadli velegrajski samostan. Požgali in oropali so vse. kar se je le dalo. Menihi so večinoma ušli v bližnje Ogrsko Gradišče. Opata Ivana, njegovega lastnega brata, duhovnika Petra, in dva redovna brata so napadniki ujeli in jih na gromadi v cerkvi sežgali. S tem prizorom je označena pot v nebesa po ognju. — Obrnimo se na drugo stran proti glavnim vratom. Tu vidimo naslikan krst češkega kneza Bofivoja. Le potem, ko je človek oblit z vodo pri sv. krstu, se mu odpre pot v nebesa. Bofivoja je 1. 874. krstil sv. Metod na Velegradu. Tedaj, ko se je cerkev slikala, mislili so, da je bil Borivoj krščen že 1. 874. Zato sta tu sv. Ciril in Metod anahronistično naslikana. — Na oboka čitamo: „I)oMVs haeC sVb Abbate FLorlano InnoVata V t fLoreat*4, t. j. „Ta dom, pod opatom Flo-rianom prenovljen, naj cvete". Velike črke tu dajejo letnico 1722. il 1P.85 je strašen požar uničil samostan in cerkev. Še ni bilo docela vse popravljeno, kar je naMal drucič požar, ki uniči oba zvonika, zakristijo, konvent in prelaturo. Opat Florijan Nezorin (y 1724) je jel popravljati, in dne 2. oktobra 1735 je bila » erkev na novo posvečena. Po preteku 140 let (do 1*75) je bilo cerkvi v vsakem oziru treba novih popravil. Stvar je bila jako težavna, ker menihov ni bilo več. Po požrtvovalnosti gorečih in podvzetnih duhovnikov se je posrečilo, da je bila cerkev ob času jubileja 1. 1863 znotraj že prenovljena. Ta popravila so stala 8O.00O gld.; vse dar plemenitih dobrotnikov. Vsaka « erkev bi lahko bila ponosna na tako notranjščino. Pod koroni ogledamo krasno mramornato krstilnico, j ubile j ni dar olomuških bogo-slovcev. Postavljena je bila f>. aprilja 1. 1885. Na pokrovu, ki pa je lesen, so reliefne podobe sv. Cirila in Metoda, sv. Ivana Nepomuka, blaženega Ivana Sarkandra in štirih evangelistov. Ker je glavni oltar posvečen Marijinemu Vnebovzetju. zato so prav primerno odločili kapelo prižnici nasproti sv. Metodu, kapelo poleg prižnice pa sv. Cirilu. tako da je govorniku mogoče kar s prižnice slovanskim romarjem na nje pokazati. Oglejmo si najprej kapelo sv. Metoda. V oltarni podobi je krst reškega kneza Bofivoja po sv. Metodu 1. >74 od Ignacija Raba. Na episteljski strani na steni je na>likan umirajoč puščavnik s krono na glavi. To je Svetopolk II.. sin Svetopolka kralja velikomorav-skeira. Združil se je s Nemci proti svojemu bratu Mojmiru 11.. bojeval nosrečno in užil mnogo britkega. Zato je zapustil svet in se podal v gozd blizu Zobora na Nitranskem. kjer se je nepoznan pridružil trem pu-ščavnikom. da bi tako delal pokoro za svoje grehe in grehe svojih starišev. Še le na smrtni postelji se jim je dal spoznati bodreč jih k zaupanju v božje usmiljenje. — Na evangeljski strani vidimo to-Ie sliko: Sv. Metod je hotel iz Kima odvesti telo svojega brata sv. Cirila, da bi bil tako zvest naročilu materinemu, ki je rekla: »Kdor izmed vaju preje umrje, naj pomni, da pokoplje svojega brata v rodni zemlji*4. Toda Rimljani niso hoteli izročiti telesa sv. Cirila. Zato ga je sklenil sv. Metod po noči odpeljati, toda voz zunaj mesta ni hotel dalje. Mrtvi Ciril je vzdignil svojo roko in pokazal proti Rimu v dokaz, da hoče v Rimu p« č i vat i"4. V zgornjem delu vidimo na eni strani podobo s sklenjenima rokan.a in z očmi pioti nebu obrnjenimi. na nasprotni strani pa podobno postavo, ki razlaga besedo božjo. Molitev in besedo božjo je namreč sv. Metod porabljeval ob izpreobračanju Slovanov. Poklek-nimo nekoliko pred oltar sv. Metoda in prosimo velikega svetnika sv. Metoda, da bi tudi mi imeli iste gorečnosti in ljubezni do svojega bližnjega, kakoršno je on imel pri izpreobračanju nevernih Slovanov. Kapeli sv. Metoda nasproti je kapela sv. Cirila, prav poleg prižnice. Oglejmo si tudi to. V oltarni podobi vidimo sv. Cirila, kako poučuje otročiče, katere so matere dovedle k njemu. On, ki so ga zavoljo njegove velikanske učenosti imenovali splošno „modri-jana", ljubeznjivo uči verskih resnic male Slovane. Na stenah se nam predočuje prihod sv. bratov na Vele-grad 1. 863. Njuni učenci nesejo ostanke sv. Klementa, katere je na prejšnjem misijonu našel sv. Ciril na Kerzonu. Sprejme jih moravski knez Rastislav. Na evangeljski strani je naslikano, kako Svetopolk po-gašča svoje goste na kraljevem Velegradu. Tu vidimo sv. Metoda, Svetopolka, njegovo soprogo in druge slovanske kneze. A nekdo sedi na tleh? To je Borivoj, knez češki. Ker je še pogan, zato ne sme bitiskristijani pri mizi. Tako pripoveduje stara pripovedka. Zato pa tudi Borivoj ni ostal nadalje pogan, ampak se je dal na Velegradu sv. Metodu krstiti. Nad temi slikami vidimo dve osebi v pluvialih. Ena je papež Nikolaj I,, ki je pozval sveta brata v Rim 1. 868, a sveti papež je preje umrl nego sta brata prišla do Rima. Druga oseba je papež Hadrijan I., ki je šel s svojo duhovščino in z rimskim ljudstvom svetima bratoma naproti, da bi tako slovesno sprejel ostanke sv. Klementa, ki sta jih nosila seboj. Na stropu je naslikano vnebovzetje sv. Cirila. Za nas zanimiva je dalje kapela sv. Vaclava. V oltarni podobi je naslikano usmrčenje sv. Vaclava (28. oktobra 1. 935 v Stari Boleslavi). Slikarija na obeh straneh nam predočuje ustanovitelja velegraj-skega samostana Vladislava Henrika na epistolski strani in njegovo soprogo Ano na evangeljski strani. Oba sta bila bolna. Vladislav in Ana sta imela že tri leta hudo trganje po udih ipokostnico). Neko noč se je Ani prikazal sv. Venčeslav. Obljubi ji zdravja, ako bo potovala v čast blaženi Devici Mariji v atiensko dolino in olepšala ondotno leseno cerkvico. Zjutraj pripoveduje Ana svojemu možu prikazen. Tudi Vladislav ji pripoveduje, da je to noč premišljeval križanega Jezusa in je zelo potolažen. Zaveže se z obljubo, da hoče spolniti, kar se od nju zahteva. In res, ozdravela sta oba. Takoj se podasta na pot ne vedoč, kam prideta. Pridruži se njima potnik, ki je spremlja in vodi prav do cilja. Ta spremljevalec je bil sv. Vaclav. Na Stajarskem blizu erlafskega jezera je živel benediktinski menih kot puščavnik, ki je imel podobo Matere Božje. K tej podobi jo je pripeljal sv. Venčeslav. Tu i sta molila in dala postaviti kamenito kapelo, ki še dandanes stoji z napisom ustanoviteljevim in z letnico 1200. To je p r i č e t e k slavne božje poti v Marijinem Selu (Maria Zeli). Kapelica je sedaj znotraj obložena s srebrom zunaj pa z mramorjem, a nad kapelico se sedaj dviguje velikanska romarska cerkev. Oglejmo si še nekoliko slike. Na evangeljski strani kleči žena pred sv. Vaclavom. ki se ji je po noči prikazal. Spodaj na stopnicah je vojak na straži.-Na epistolski strani je knez Vladislav na postelji v hndih bolečinah. Križani Izveličar vliva balzam v njegove bolestne ude. Na stropu je vnebovzetje sv. Vac-lava. Tudi ostale podobe so prav lepe. Zares, lepa in znamenita je cerkev vele-grajska ; a veliko slavnejša bi še postala ako bi se našel grob sv. Metoda. Žalibog, da ne vemo, kje počivajo zemski ostanki sv. Metoda. Toliko je gotovo, da je pokopan na Velegradu v metro-politni cerkvi na evangeljski strani. Bog daj, da bi po tisoči etju našli grob tega največjega slovanskega svetnika! Ko sem z velečastitim o. Rejzekom ogledal cerkev, zahvalil sem se mu in sem odšel v svojo sobo, da sem odpravil zadnji del svojih duhovniških molitev. Nato sem se nekoliko ogledal po svoji sobi. Kako je vse priprosto, in vendar tako ljubko in prijetno je tu notri prebivati. Človek tako lahko pozabi na svet in njegove veselice in se uda premišljevanju večnih resnic. Prav poleg moje sobe je soba čast. o. Weissa. Ko je bila S ura, pride me g. sosed k!icat, da greva k večerji. Obednica je velika, ker je bilo nekdaj tu veliko več prebivalcev, nego jih je sedaj. Pri večerji je bil kanonik Hohen\vart, ki je tudi prišel na božjo pot na Velegrad. Sedel sem poleg o. Weissa. Izprva je nekaj časa eden novicev čital sv. Pismo. Zares, kako se vse v lepem redu in mirno vrši. Neka vzvišenost vlada in vodi vse, človek se čuti v taki družbi kar poduhovljenega. poživljenega. In ti veseli, zadovoljni in prijazni obrazi! Kje najdeš tako čilost, ve-selost med svetom? O, ta zadovoljnost je sad tihega svetega življenja, zastonj bi je iskal med šumom sveta, najdeš jo le v ozki sobici samostanskih zidov! Ko je nehal novic brati, jel se je kaj živahno razgo-varjati z menoj o. AVeiss. On je sicer rodom Nemec, a se je prav dobro priučil češčini. Ker je čeških jezuitov sedaj še bolj malo. poslali so njega radi češkega jezika na Velegrad. Čehi bolj neradi stopajo v Jezusovo družbo, veliko ovir jim dela nemščina v študijah; a sčasoma bo boljše. Kadar se red nekoliko bolj razširi med Čehi, imeli bodo novici ves pouk v česčini. Sedaj imajo jezuitje na Češkem in Moravskem menda samo v štirih kra"'1' svoje redovne hiše. Na Velegrad so prišli šele 1. 1890. L. 1883 je namreč kupil iz privatnih rok velegrajski samostan knez nadškof olomuški, kardinal Friderik Ftirstenberg in 18. decembra 1890 je poklical sinove sv. Ignacija, da bi bili čuvaji veličastne velegrajske cerkve. Imajo tudi oskrbovati dušno pastirstvo. Sedaj je v samostanu rektor, minister in 7 drugih očetov, novicev je 8. Kmalu bo veliko lepega novega naraščaja. Isti večer nisem mogel takoj zaspati. Preden sem šel k počitku, prebiral sem zgodovino velegrajsko. In to mi ni dalo zaspati. Misli so uhajale nazaj v davno slovansko preteklost, v prizor iz 1. 863. po Kristu. — Ves Velegrad je bil praznično oblečen. Velike množice slovanskega ljudstva so prihitele v mesto. Slišali so. da se mestu bližata sveta moža. ki sta prišla daleč tam od Bizarna. Koliko časa je pošteno ljudstvo želelo dobrih dušnih pastirjev. Nemški duhovniki niso razumeli in govorili slovanskega jezika, zato niso mogli ljudstva prav p o - učiti v svetih resnicah. In narod, kako bi se bil zadovoljil s takimi dušnimi pastirji v dušnih zadevah in potrebah. Zato je pač dovolj razlogov imel Rastislav, da je prosil bizantinskega cesarja Mihajla dobrih duhovnikov, ki bi govorili slovanski. Cesar M i -hajloje poslal učena in pobožna brata Cirila in Metoda. Doma sta bila iz Soluna, kjer je bivalo mnogo Slovanov. In res, prišla sta na Veliko-moravsko, prinesla sta že seboj, kakor trdijo učenjaki, svete knjige pisane vsolunski slovanščini (s t a r o s 1 o v e n š č i n i), prinesla sta tudi seboj ostanke sv. Klementa, katere je našel sv. Ciril v Kerzonu. Veličasten je bil ta dohod. Knez Rastislav sani in vse ljudstvo jima je šlo nasproti in ju sprejelo z veliko slovesnostjo na knežjem Velegradu, glavnem mestu Velike Mora ve. Sveta brata Ciril in Metod sta prišla na Veliko Moravo — in v malo letih ima slovanski svet vso drugo podobo. Odkod to? Odkod ta izprememba? Sveta moža sta se s prav apostolsko gorečnostjo poprijela svojega dela. utrjevala sta ljudstvo v veri. populila sta korenine paganstva, govorila v jeziku ljudstvu razumljivem in ga poučevala v resnicah sv. vere v domači besedi. Krog sebe sta zbirala ukaželine mladeniče. učila je in je pripravljala za duhovski stan, da bi tem potem preskrbela deželi domačih duhovnikov. Na Moravi sta sveta brata razvila svoje plo-donosno delovanje. V k r a t k e m č a s u s t a povzdignila narod do visoke stopinje omike. Mas o njiju uspešnem delovanju se je širil na vse strani. Da bi si pridobila srca ljudstva, s p i s a 1 a s t a bogoslužne knjige v slovanskem (staro-sl o venskem) jeziku. Papež sam je občudoval njiju neumorno požrtvovalnost in strmel nad vsinu kar >ta izvršila v slavo božjo in v blagor človeštva. Potrdil je. da se naj slovanščina rabi pri službi božji in za-žut, to dobo. ko ne nahajamo še med dragimi evropskimi narodi nikakega sledu o narodnem pismu. Na Velejrradu in v slovenskem lilatogradu sta sv. Ciril in Metod s svojimi učenci spisala mnogo svetih knjig v glago-lici. katero je izumil sv. Ciril. Celo sv. Pismo je bilo uže ta čas prevedeno na slovanski (staroslovenski) jezik. Slovensko ljudstvo je bilo olikano. Saj je znano, da je bilo ob smrti Metodovi v njegovi nadškotiji nad 200 duhovnikov, kar je za tedanje razmere ogromno veliko. A tudi mogočni so bili velegrajski vladarji, ker so bili neodvisni od tujcev. Zgodovina nam priča, da je Velika Moravska evetla pod slavnimi vladarji Moj-mirom. Kastislavora in Svetopolkom. Država veliko-mnravska je bila velika in bogata. Pod Veliko Moravsko so spadali Slovenci poŠtajar-skem. po zapadnem Ogerskem in po Spodnjem Avstrijskem. Prijateljske vezi so vezale Velikomoravce s korotanskimi sosedni i mi SI oven c i. - Prilirul pa je vihar, sovražni Nemci so se zvezali z Madjaii. pustošili so lepe slovanske pokrajine, po njih ropali, morili in požigali. Veliko je tega zakrivila slovanska nesloga, ker so se Svetopolkovi sinovi med seboj prepirali in se slahili proti skupnemu sovražniku. Padel je Vele-e rad, padla Velika Moravska ic ž njo prva kulturna doba slovanstva. Naval divjih M a d j a r o v smatra veliki zgodovinar P a-lackv za najusodnejši dogodek v evropski zgodovini in z a n a j v e čj o nesrečo Slovanom v teku tisočletij, kajti Madjaii so se vrinili kakor zagozda med Slovane in jih ločili v severne in južne. Slovenci v Veliki Moravski so se na Ogerskem po-madjarili. ponemčili pa na Štajarskem in na Spodnjem Avstrijskem. Slovanska lit orgij a je bila kruto pregnana iz Velike Mora ve. Metodovi učenci (<4o-razd. Klement. Naura, Angelik) so bežali k južnim bratom in našli tu varno zavetje. Poprijeli so se je Hrvati, Srbi. Bolgari in vsi Rusi. Tako je minila prva kulturna doba slovanska na razvalinah Velegrada. Drugi dan je bila nedelja. Vstal sem zgodaj, da sein opravil svoj oticij. Nato sem maševal. izbral sem si oltar sv. Cirila. Po maši sem bil prisoten pri pridigi. Ljudi je bilo obilo, »»ploh je moravsko ljudstvo j a k o pošteno in pobožno, kakor mi je zatrjeval o. \Veiss. dočim so Čehi v kraljestvu v tem oziru menda veliko slabši. Ker mi je bilo malo časa na razpolago. porabil sem ostali dopoludan, da sem si ogledal Velegrad. Omeniti moram kapelice sv. Cirila, ki je blizu velike cerkve. Majhna je in priprosta, a narodna tradicija pripoveduje, da je na tem kraju posvetil » erkvico sv. Ciril, da sta v tej učila sv. brata in da se je v nji dal krstiti češki knez Bofivoj s svojo soprogo sv. Ljudmilo. Današnji Velegrad je pravzaprav vas; a Velegrajci so hudi. ako bi jim to rekel, ker rkraljevi Velegrad je mesto*4. Prebivalcev šteje okrog 1UOO in leži v dolini, ki je proti vzhodu odprta, a za njo se vzdiguje gozd z Buhlovskim gradom. Kraj je prav lep in prijeten, da se vsakemu prikupi. Clice so široke in hiše jako čedne. Nekedanji Velegrad pod mogočnimi velegrajskimi vladarji je bilo veliko in utrjeno mesto. Kronisti je imenujejo Juetiabilis munitio — neizrekljiva za- hramba*4. Nekateri učenjaki stavijo stari Velegrad bolj proti Moravi, tja, kjer je Starč mesto in Hradište (Gradišče). Vendar, kakor dokazujejo razne priče, je sedanji Velegrad ali prav tam, kjer je bil stari Velegrad ali pa prav blizu. Velegrad so Madjari razdejali 1. 906 ali 907. Od stare slovenske prestolnice je ostal le del mesta, ki je bil po Moravi zavarovan. Škofija velegrajska je prestala v sredi ni en a j s tega stoletja. Ko je 1. 1028. prišel češki vojvoda Bretislav v te kraje in videl razvaline staroslavne stolnice, ganil ga je pogled na te ruševine. da se je milo izjokal. rV srcu me je zabolelo in izjokal sem se*4, pripoveduje sam, ,.ko sem porušena videl tista sveta mesta, kjer se je nam počelo krščanstvo; cerkve pa do zadnje vse opustošene, razdrte, oropane in oskrunjene*4. In Bretislav je prijel meč in zapodil Madjare nazaj v ogersko ravan. Da je Velegrad tako naglo propal, je vzrok ta, ker je bilo mesto po tedanji šegi leseno. Docela Velegrad ni nikdar prejenjal, 1. 1190. je pa Vladislav, mejni grof moravski, ustanovil opatijo velegrajsko in jo dal cisterijencem. Pred vsim mi je ugajala na Moravi narodna noša, katero so še precej ohranili. Opazoval sem jo na ljudeh, ki so hiteli v cerkev k deseti maši. To so zdravi, krepki in prijazni ljudje. Čas mi je potekal, šel sem še enkrat v cerkev poslovit se od svetega kraja in priporočit se svetima blagovestnikoma, da bi izprosila pri ljubem Bogu miru in sloge slovanskemu narodu — zlasti svojim Slovencem — da bi vsi Slovani njiju posnemali v ljubezni za čast božjo in do bližnjega in v ljubezni do rimske stolice. Poslovil sem se še od prijaznih očetov in se jim zahvalil za vso gostoljubnost. A čast. o. rektor me ni pustil preje, nego da sem kosil. Ker sem tem načinom zamudil pošto, napotil sem se peš na bližnjo postajo Ogrsko Gradišče, odkoder sem se odpeljal proti Olomucu. A. J/. Najlepši dan. Blažena čutila nepokvarjenega otročjega srca v dan prvega sv. obhajila kaj lepo izraža sledeče ljubo pisemce: „Ljuba mati! Kako bi ti mogla popisati srečo, ki sem jo občutila na dan svojega prvega obhajila! O, ta dan je bil najlepši v mojem življenju: zakaj ne trpi naprej, za vselej dan, ko sem prejela svojega Boga v svoje srce. Ljuba mati! Že na predvečer sem se čutila tako srečno po izpovedi. Nedolžnost, svetla nedolžnost je kraljevala v mojem srcu. Zvečer sem šla še enkrat obiskat ljubega Jezusa v cerkev. Cisto sama sem klečala preo oltarjem in mislila na to, da bo drugi dan dobri Bog iz tabrnakeljna prišel v moje srce. — Drugo jutro sem zgodaj vstala, opravila jutranjo molitev in hitela v šolo, kjer so se zbirale moje tovarišice. Mnoge so bile veliko lepše opravljene kakor jaz, a nisem jih zavidala za lepo oblačilo, ker vem, da Jezusu nobena reč ni bolj všeč, kakor čisto, ljubeče srce. Sle smo skupno v cerkev, zvonovi so veselo zvonili in v srcu sem čutila toliko srečo, da je ne morem dopovedati. Ko nam je mašnik med sv. mašo govoril o veliki sreči, katere bomo deležne, zalile 80 mi solze oči. ('as se mi je zdel tako dolg, kar pričakati nisem mogla veselega tre-notka. Slednjič je prišla vrsta na me, pristopila sem k mizi Gospodovi, tresla sem ae samega veselja in zdaj — zdaj, mati! — Jezus se je zedinil z menoj! Zavžila sem ga, in ko sem zopet zbrala svoje misli, začela sem se pogovarjati z Jezusom. Govorila sem z njim in zdelo se mi je, da čujem sladek glas v svojem notranjem: „Da, moja ljubljena hči, jaz sem pri tebi, v tvojem srcu sem »i postavil sedež in obdajajo me sveti angelji". Brisala sem si oči, ker tekle so mi po licih solze, sladke solze veselja in ljubezni. Jezus je v mojem srcu! Ne vem, kaj sem vse molila: a zahvalila sem ga in prosila sem za Te, ljuba mati, in za očeta in za mojega bratca, ki je umrl in si mi rekla, da naj molim zanj .... Po sv. maši smo šle k Marijinemu oltarju in se poklonile svetej Devici. Nikoli nisem še s toliko pobožnostjo molila k Mariji, kakor to jutro: zahvalila sem jo za vso ljubezen, ki mi jo je izkazovala in obljubila sem, da hočem do konca svojega življenja ostati njen zvesti otrok. V znamenju hvaležnosti sem podarila Marijinemu oltarju svečo, ki sem jo držala pri sv. obhajilu. Ves dan sem se čutila nepopisno srečno, nobena reč ni kalila mojega veselja. Po večerni molitvi sem se vlegla k počitku in predno sem zaspala, zdelo se mi je, da zopet slišim oni znani sladki glas: „Le zaspij, ljuba moja hčerka, zaspij, jaz sem v tvojem srcu in angelj varuh čuva nad teboj". Zaspala sem sladko in še v spanju se mi je sanjalo o angeljih in o Materi božji. — Tako je minul ta srečni dan. O, da bi nikdar ne bil minul! Pozdrav od Tvoje hčerke Marice". Iz „Amerikanskega Slovenca1. Razgled po domovini. Z Dolenskega. Ponedelink, dne 17. junija 'ob 4. uri popoludne se je odpeljal skupni vlak od Zati- čine. na katerem je bilo kakih 250 deklet Marijine družbe Žužemberško in Ajdovske župnije. Tem so se pridružili možje in žene iz župnij: Ajdovec, Dobrniče, Hinje. Sela in Žužemberk. Romarje sta spremljala oba gospoda kapelana Žužemberška. g. kapelan Dobrniški in Hinjski ter župnika Ajdovski in Selški. Vseh skupaj je bilo 697 oseb. Od Otoč se je razvil dolg sprevod proti Brezi jam: na čelu dekleta Marijine družbe z družbenim banderom žužemberškim. V tako lepem redu smo šli proti Mariji Pomočnici, kamor smo dospeli ob 8. uri. Med potjo so peli pevci litanije in pesmi Mariji na čast, v cerkvi pa je v jedrnatem govoru počastil Marijo č. g. kameniški kapelan Hinko Povše; na to so bile slovesne litanije pred Marijinim altarjem. Vtorek, 18. junija, so se začele sv. maše že ob pol 4. uri, ob 5. uri je bilo skupno sv. obhajilo, ob 6. uri pa slovesna peta sveta maša. Ko je ta maša minila, poslovili smo se od Marijinega svetišča in odšli proti Otočam. Tasno se je pokazalo s tem romanjem, kako je naše ljudstvo verno in vneto za vsako cerkveno in verno dejanje. — Na božjih potili se našim trpinom srce razbremeni in duša se povzdigne v ti ste nebne višave, odkod »»r edino vsem nam rosi milost Božja in Božji blagoslov. —k. Od gorenske strani. (Odprto pismo slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in M e t o d a !) Kakor je naznanila naša cenjena rDanica~ v svojem ir-. listu t. 1., imela bo slavna družba sv. Cirila in Metoda letos v četrtek 8. avgusta svojo glavno skupščino v Mariboru. — Kakor je znano, vršila seje lanskega leta v dan 5. avgusta na Ponkvi. rojstnem kraju neumrljivega knezškofa Antona Martina Slomšek stoletnica rojstva tega preslavnega slovenskega rojaka. Slavnosti onega dneva so bile resnično velikanske ter so v trajen spominj globoko vpisane v snih onih. ki so bili tako srečni, da so se jih osebno vdeležili. Eno misel, kako naj bi se bile te slavnosti še spopolnile, je gojil takrat — brez lastne hvale bodi povedano! — uprav pisalec teb vrstic v svojem srcu; a prepozno si je domislil. Nameraval je namreč staviti predlog: naj bi vdeleženci Ponkviških slavnostij naslednji dan, G. avgusta še skupno poromali v Maribor ter polastili ondi v grobu počivajoče telesne ostanke Slomšekove. (Pisalec teh vrstic je bil za svojo osebo tudi spolnil ta sklep in namen). Letos tedaj ima slavna družba sv. Cirila in Metoda svoje glavno zborovanje v Mariboru, zato se zamujeno zdaj popravi prav lahko. Slavno vodstvo naj torej blagovoli vravnati svoj program tako. da skup-ščinarji vzajemno obiščejo Slomšekov gr<»b. bodi si le na kratko, ali pa naj se vravna tako. da se v njih navzočnosti v grobni kapelici opravi tudi sv. masa. To, se ume, naj bo določil in sklenil slavni odbor. Vsi. ki smo bili ali sovrstniki Slomšekovi. t. j. ki smo živeli ž njim ob enem času, ali pa, ki so se rodili še le pozneje, vsi se gotovo strinjamo v neomejenem spoštovanju do neumrlega prvaka našega naroda. Zato se ali osebno, ali pa vsaj v duhu združimo v dan 8. avgusta t. 1. ob grobu preslavnecra moža ter želeč mu večnega pokoja priporočimo tudi sebe in naš bedni rod. da nas ne zapusti s svojo priprošnjo pri Bogu! — $e nekaj naj smem dostaviti: Rojstna hiša prestavnega Slomšeka se vidi dobro z železnične proge k desni roki. ko vodi vlak od Celja proti postaji Ponkva. Le par streljajev pred postajo Ponkevsko je in prav čisto blizu železniške proge. Ni na višavi gori, kot menda mnogokrat kdo misli gledajoč neko obširno poslopje na nekem hribu. Nasvetujemo, — da! iskreno prosimo, nai se oni dan, t. i. 8 avgusta, za gotovo ne prezre obča želja, da se okinča in označi, ko se popeljemo memo, slovečidom Slomšekov s plapaločimi zastavami. Tudi v dan 5. avgusta lanskega leta bilo je tako. Ako pa kedo še kaj boljega nasvetuje, dobro! Sad učitelj Joiip LeviCnik. * • * * m Jako nas zanimlje, da častiti starina-pisatelj, tako rad se udeležujoč naših velikih skupščin, gleda uprav v družbi sv. Cirila in Metoda jasno to, česar mnogo drugih — tudi gledaočih — ne vidi, t. j. videti noče. Zanimlje nas, pravimo: saj je menda nad-učiteli Levičnikovo ime dosti dober porok tisti slovenski vernosti, ki je tej družbi bila vselej in jej je še danes zvezda-vodnica. — A naša družba se dozdeva nekaterim verska premalo, sopet drugim pa verska preveč. Ta resnična, a nad vse značilna prikazen ie ob taki družbi prav za prav le pri nas mogoča. Jasni torej tudi samo ob sebi, da to naziranje ne biva notri sredi duše, ampak se glasi le koncem jezika. Izrodek je to naziranje oni pogubeči nas boje-vitosti, ki dandanes otuja pri nas brata bratu in sestro sestri, češ: ti si nevernež, jaz sem pa svet; ti si bogotajna osebnost — a jaz gledam v Božijo jasnčbo; jaz te osebno ne maram, zato si ti liberalec, jaz te osebno ne maram, zato si ti klerikalec. — Naša družba, pravite, je preveč verska! Dragi moji! kako pa naj izrejamo svojo mladino, če ne versko! Ali so pač drugače izrejala vsa verstva do sedaj in vsi narodi do danes, nego v tej naši družbi izrejamo mi? Naša družba, sodite, je verska premalo? — Roko na srce — ste li res v stanu tega verjeti sami sebi? Skoraj izklj učljivo so šolske sestre naše družbine učiteljice: a, se ve to. ničesa ne odločuje tam, kjer sploh nočejo, da bi kaj tacega odločevalo. In tem načinom versko nastavlja v svojih družbinih zavodih sedanji družbin odbor. — Tudi narodna je nekaternikom naša družba preveč: ker edini preveč. Ta nesrečni dan pa še ni morččim žarom vzšel nad slovenskim ozemljem. da bi si upal očitno kdo tega reči, da smo narodni preveč. Enkrat se je zastavil po malem tudi ta korak, a koračniki so se koj začetkom tega črnega posla ustrašili sami: ne sicer svoje vesti, ki je nimajo — pač pa so se ustrašili nepokvarjenega naroda. ki bi je bil obsodil soglasno; naroda, ki ga slepiti morajo zato. da splezajo na njega ramenih sami naprej. Ta dan, da očitno obsodijo našo družbo kot prenarodno, še le pride. — Povodom tega nam všečega Levičnikovega predloga do naše družbe izjavljamo tu v cerkvenem listu in v svojem posla nji ter vsakemu jasno v obraz vso odločnostijo: da naj bi se le veselila isto tako cerkev na Slovenskem in veselil naj bi se vesoljni narod na Slovenskem vsega dosedanjega verskega in narodnega delovanja družbe sv. Cirila in Metoda. Veseli naj se družbe toliko časa, dokler jo ima in jo sploh hoče imeti. — Če pa kdo misli drugače, nego beležujemo tu — prosta mu pot. Mi načelom ne vsilujemo svojih nazorov nikamor in nikomur. — A kdor ne meni samo na tihem tako; ampak se osmeli v svoji ošabnosti in piše in govori in agituje — in sicer naravnostnim ali pa zahrbtnim in zavratnim načinom ter se trudi zanesti še v to do sedaj neizkaljeno edinostno svetišče naše družbe razpor: ta je ali slab vernik ali slab narodnjak ali pa slab v obojem. Ubog pristašček je pač redom onim sedaj na „srečnemu Kranjskem in na Goriškem tako trudaljubivim vihravnikom vseh stranek, ki se pobijajo veri in narodu v sramoto; onim, ki so tudi po Koroškem in celo po Štajarskem vsaj začeli že ta grobokopni poklic; onim, ki menjajoč svoje versko in narodno ter sploh vsako naziranje tako kot se menjujo suknje — osmešujo za vedne čase sebe: vsepovsod darujoč ne Bogu in ne narodu, ampak samcat svojemu ..zlatemu teletu". Uredn. L Bratovske sadove molitvenega apostolstva. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen za mesec julij 1901. Duh krščanske pokornosti. b) Posebni nameni. 5.) Sv. Ciril In Ketod. Slovani, med njimi v prvi vrsti Slovenci. Edinost avstrijskih katoličanov. 6.) Sv. Izaija, prorok. Cerkveni in krščanski ljudski govor r'ki. Resnicoljubnost v katohsk m časopisju. Volitve na Ogerskem. 7j Praznik dragocene krvi Kristov«. Zadostno či-slanje sv. vere. Sad pi elite krvi Kristove. Poganski m.sijoni. 8.) Sv. Elizabeta, kraMioa. Krščanski vladarji. Cerkev na Španskem in Portugalskem. Zakonski mir. 9.) Kndenikl Gorknmikl. Šolsko vprašanje. Osiroteli otroci. 10.) Sv. Felloita in njeni sedmeri sinovi, madenoi. Kronsko življenje v mestih in selih. Za hranitev meSanih zakonov. IzgojevaliSča. 11.) Sv. PIJ I., papež. Sv. oče. Lahkomiselni mladi ljudje. Verjke d'n*')e na Franc->-kem. N. Raznoterosti. kleten deček — morilec. V nekem dunajskem predmestji se je nedavno izvršil grozen dogodek. Trileten sinček nekega brivca je stal na vežinem pragu s koscem pomaslenega kruha v roki. Do njega pride 4leten deček in mu hoče iztrgati kruh iz roke. Ker ga pa mali ne izpusti, potegne iz žepa črevljarsko šilo in mu je zabode v želodec. Otrok je vsled dobljene rane umrl. 4letni morilec je zbežal in še le za nekaj dni se je posrečilo dunajskim stražnikom ga zasačiti. Ime mu je Fran Vdnek. Njegov 131etni brat je že v prisilni delalnici. Stariši, pozor! Kapelan Josip Potokar. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.