Ob 29.novembru Na traku, ki povezuje zitne dogodki ob imperialističnib splet" tnope v grbu Federativne Ijudske kah Italije ih velesil za rešitev republike Jugoslavije, je vtisnjen nas najpomembnepi zgod-ovinski datum: 29. november 1943. Ta dan pomeni za narode ]ugoslavije ttaijvažnejsi mejnik v njihovi drzar Votvorni preteklosti, Rojstvo nove $oaalistične Jugoslavije, ki je bila tpočeta v NOB proti okupatorju in v Ijudski revoluciji proti sta-remu kapltallstičnemu družbenemu redu, pomeni začetek najnovejšem gi obdabja v nasi zgodovini. Deset let močne sknpnosti jugoslovan-skih narodov v federaciji sestvb republik je deset let borbe za ne" odvisnost, svobodo in demokra" tično sociaiistično druibeno ure-ditev. Zmaga nad fasizmom in na- tržaskega vprasanja potrjujejo doslednost nase pravične borbe za narodnostne pravice. Nase vodstvo s tov. Titom )e bilo varen usmerjevalec in zvest vodnik jugoslovanskih narodov v otvobodilni borbi in v povojncm mzburkanem življenju ob težavah, ki so nttm jih povzročali na vzhodn in zahodu. Materialna osnova, ki jo ustvarjamo za dvig iz gospodar-ske in kultnrne zaostalosti, je do-kaz naVih naporov za uresničitev ciljcv, ki ?o bili nas ideal ze v Ijudski revoluciji. Nas ustavni državni razvoj, v katerem je najpomembmjn sprc jem ustavnega zakonJ. v Ljudski cizmom, zmaga nad kominfvrmi- ikupVcinh FLRJ II. sklica, uvaja Zmom in bvrokracijo v socialistič" ni gradhvi — to to veličastni na-pori jugoslovanskih narodov v der setletju nasega novega življenja. Drugo zasedanje AVNOJ, ki se je vrlilo v času najsrditejsega boja nasih in ostalib svobodoljub- nasega narodnega dohodka posrcd-nib narodov sveta proti Hitlerje" no izvolili po okrajnib zborih pro-vemu vojnemu mehanizmu, je * svvjimi pomembnimi sklepi dalo pečat bodočemu razvoju Ljudske oblnsti. Predstavnihi bojupčega se v Ijudstko oblast nov instrument vodenja nase skupnasti. Poleg po" slancev za Republuke in Zvezni zbor Lfudske skupsčine, ki smo jih volili preteklo nedeljo, so ne-posredni praizvajalci in ustvar)alci Resoiucija III. letne skupščine SVOJE PROBLEME REŠUJEMO SAMI i/le v glavnem vse potrjene, VZirok premajhno poznavanje kan- mi deželami, kjer so realne mož- sikupšoina pn je dala le močnejii didatov, vendar je klj-ub temu to nost';v. V ta. namverJ P-nporoca poudarek in pravilnejše obeileije. dokaz precejšnje nczreJosti. Da bi „._ . f , ,., , , , • f «v skupščina tudi razsiritev osebnih Profemi študento^v ki smo iih se te napake v prihodnje odpraviile, 2SJ mora postat, forum mladih nosn dokazu,e n,ene socialistične stikov g predstavnik; organlzacii obravna^li tudi" L" — "' * ' ' ' ' Delovno predsedstvo skupščine lntelektualcev, ki stvarno m kn- pnncipe. Ker je v zvezi s tem na jnozemskih študentov. Osnu^ naj tično svoje in splošne družbene proble- vedno zaslediti negativne pojave, lzven nase orga-bili do neke mere bo potrebno naše delavne aktivr&te popularLzirati preko tiska, kar bo presojajo vse specificno fakultetah m v deluklubov !e se kiub za mednarodno sodelova- obravLvanr preozko. Skupška je Pripomoglo k bcdjSeoiu na&iu i <;n nštift druzbene orob e- vedno zaslediti npyativnc ooiave. _• 1..: _.?__• .____• i v ... .. ¦. pn.u^u. jau^un« JC *___ - ... , ,. ¦ -. nje, ki naj zainreresira zdrvzenh praivi!nr> ocvlh vse DrobleiTie in me ter zasropati. interese napreane ki so posledica nerazumevanja no- ;n n;ih ^lane na ^i^-,^ pod. v ..... pr.meme in vih pogojev dela ZSJ, je potreb- rnf-\\\\ Hrla- J ^ roč'in ?.e.la- . , anaaizo, Jt; je utemeijena, a) stiki z nstreznimi fakulteta- -a) ?e bolj zainteresirati vse član- mi v inozemttvu; akademske mladine. Odnosi med študentsko organi- no" zacijo ter organi Univerze in fa- kultete morajo torej temeljiti na stvo na fakultetah za raznovrstno spoštovanju Zveze študentov ko| suverene, samostojne organizacije/ i~^\ j -f # ki do teh organov ni v nikakšnem podrejenem odnosu. ZŠJ je poli-tično vzgojna organizacija, ki vzgaja progresivno, tvorno in svo-bodno inteligenco. Za to je od-govorna naši družbi in z aktiv-nim delom članov v na kratični javnosti soustvarja in njeno politično podobo. Nadaljevanje na 2. strani en /e nov univerznetni odbor fA postavila kot družbene. S tako anadizo, ki je utemeljena, bodo bodoce zahteve naše organiKaaiie morale najti adziv pni pnstojnih organih. Resolucija skupšoine predstar-Ija borbeni program naie organi-zacije. Univerzitetni odbor koc cdbai.i združenj morajo resolucijo proučiti m izvajatL Kakšen je odzt'v na skupšcino v javnem življenju iin pri visoko- volitev. Z dolom sikupšvine smo laihko zadovoljni, naj pa It enkrat pcn ši demo- Tovariši, ki so bili r.a III. let- .usmerjanje klubov p0 okrajih S0Jsk'llh organih? Javnost in poiLi- rja svojo nl skupščini ZSJ izvoljeni v so zadolženl tov. Križmar Ivka, nivni forumd so toplo pozdravidi univerzitetni odbor, so se prvič Bokša Milena ln Jelačin Ivo na^° ^eJavnost, kar je tudii razvid- sestali 21. tega meseca. Glavna V odboru za mednarodne 'zve- T '» ^6™* in *isk™4* ">y točka dnevnega reda je bila for- ze ki je že ustanovljen in Izvo- , PotrC.a' Predvsemrse If P&r miranje novega odbora. Za pred- ]je s . DredSednik Kod*lia Ti Z °« za-m™anJe zaradl delovnega sednika je bil izvoljen Sinkovec ^ S°i/JvrbaVac D^ro L Z^ ^^ V^™°^ gula Pavle ter Krč Ivar.-. Za iz-popolnitev redakcije TRIBUNE Problemi in naloge kuratorija Hazgovor s prof. 'Kyo\Jskym, — predseil- riikotn kuratorija študcntskih m,en& in domov »Naša javnost je le malo po-Hičena o delu in problematiki Ku-ratorija, tovariš profesor,« sem rekel, ko sem sedel v njegovem prav s tem bodo omogočill šti> dij ljudem s svojih področij. Mestna občina ljubljanska je Janez, za podpredsednika Beznik Vlado in Matekovič Blaž, za olana predsedstva Janez In Spacapan Franc - Crt. Ivan ,n Levičnik Andrej. V komisije za formiranje ^o-sameznih odborov so bili dolo- organi so v večima primerov rea-girali na skupščino z razumeva- Mika Tripalo, predsednik CO ZgJ pa Beravs 'soVadolženi 'i^^^l^Z ^™* "^* f?k.u1«^ so «4«™. ^ najvalne^c ddlo h\e »Popolnoma soglašam# Kako torej nameravate urediti ta pro-blem?« že prispevala svoj veliki del ln čeni; za odbor za kulturo Zalar Marjan. ji gre zato ob tej priliki vsa Zvone ter Golouh Marinka; za zahvala. Ker že govorim o občl- formirajne ekonomsko socialne- ni, bi opozoril, da so razne alar- ga odbora Rižnar Miran, Levlč- fakuketni sveti, zavedajoč se xer pride: resno in borbeno izvršev.anje Volieni tajnik novesa'unlv^r nost* "*?* zai»tev' Pri^eli z raz- sMepov. Zaro poprimimo vai zitetaeTa odbora L KnZT, f^f11^ Pra^ Z°™o pa je, Itudentje za delo, saj gre za nais ki zitetaega odbora je Kodelja da odziiv ni vsepovsod enak. Po- za dražbo, ki nam omogoča delo nekoid se očiita naii o-rganiizacijd iin učenje. »Naj pojasnim stvar s širše delovnem kabinetu na pravni fa- perspektive. Stevilo študentov na kulteti. »Ali bi mogli povedati, kakšno je sedaj stanje v štu-dentskih domovih?« »Naj vam predvsem navedem Siekatere številke,« je odvrnil tovariš profesor. — »Kuratorij upravlja sedaj štiri študentske mantne vesti, ki se širijo, češ da bo občina spremenila Akademski kolegij v bivšem Baragovem se- ljubljanskl univerzl je vsa leta menišču v hotel, popolr.oma ne- Janez, Valič Ivo in Mlakar Mi-po vojnl neprestano rastlo, v osnovane# Nemogoče je vreči lan; strokovni odbor organizira- danes pet sto ljudi na cesto. Ce lma občina resnično ta namen, se da stvar urediti le tako, da sezida na Studentskem naselju vsaj tri bloke po 250 postelj, ka- lanskem ln letošnjem letu pa se je, kakor je videti, ustalilo na številki 6000. To je za Ljubljano visoka številka in opozarja, da je Ljubljana univerzitetno me- domove, In sicer Oražmov dom, sto, kjer predstavljajo študentje rnor bi se ]ahko preselili prebi-kjer stanuje 87 študentov, od te- močan kulturni in polifični ele- valci Kolegija. To bl bilo tem ga 65 moških in 22 deklet, 6 ment in so, lahko rečem, eden bolj upravičeno in potrebno, ker od važnih faktorjev v življenju danes uživa občina vso imovino našega mesta. nik Andrej, Lipič Drago, Krese Ljudmila; v komisijo za organi-zacijo športnega odbora Lužnik jo Kodelja Lilijan, Mušič Vlado, Kozar Jar.ko; za koordinacijo in prošenj za prostor v domu pa je Ugodno rešenih, a ni vt?6 pro-stora; Dom Ivana Moizerja, kjer stanuje 80 deklet, šestim pa smo Nujno je tedaj, da se omogočl študentu solidna eksistenca. po- Mundove ustanove (stanovanjski bloki v Knafljevl ulici), ki je lastnina študentov. VPŠ je bttB ustafmvljena zaradi nujnih Športni odbor šfw- PP*J«b "owega sistema šolstva, Kdo so clersiov Jugosiavije 'J""!®? "i študirajo na VPŠ? Kdor govo- sprejet v Zvezo r' ° "¦P««*P«i fel bimo primernejSo stavbo; V Aka-demskem kolegiju prebiva 487 študentov, 17 ugodno rešenlh prošenj nismo mogli izvesti; Stu-dentsko naselje pa je vzelo letos pod svojo streho 452 moških fa S00 deklet, skupaj torej 752 štu-dentov. Za 24 prosilcev, ki smo jim prošnje ugodno rešili, nismo dobili prostora. Skupno prebiva torej v naših domovih 1406 štu-dentov. Eazumeli boste.« je nadaljeval profesor, »da nam toliko število domov, ki so po svoji kvaliteti itako različnl, močno otežkoča paše delo.« potrebovali v naših domovih najmanj 2000 postelj. Glavna perspektiva našega dela je seve-da Studentsko naselje, ki naj bi postalo težišče življenja študen-tov v Ljubljani. Za sedaj to seveda §e tA mo-goče. Ljudska oblast je dala v zadnjih letih za ureditev štu-dentskega življenja že tri sto milijonov dinarjev, v prihodnje pa bo potrebno zainteresirati za te probleme tudi javnost, poseb-no okraje in delovne kolektive, da s svojimi sredstvi podpro predvsem gradnjo Naselja, kajti Uprava Zdravstvenega fonda študentov Univerze in Visokih šol v Ljubljani se iskreno za-hvaljuje tovaršu Popovskeinu Radmilu, absolventu Akade-mije upodabljajočih umetno-sti, za lepo darilo, sliko iz Bov- Zveze Športov. Od tega si obe- §a Solstva, še bolj pa sistem ob-tajo precejšnje izboljšanje veznega šolanja se je po vojni stanja v študentskem športu. Pri r-as v zvezi z družbenimi sprememibami močno spremenll. Z željo, da se dvigne raven splošne lzobrazbe najširših slo-jev Ijudstva, so bile ustanovlje-ne številne nove nižje ln vlšje ,,,,,., . gimnazije in sedemletke, ki so se i8*?' ^^±°*^V™,ln: kasneje vefilnama spremenile v mer v dolgoletnern delu Zdrav-stvenega fonda, da je eden od mnogih študentov, ki jih je poslal Zdravstveni fond na okrevanje ali zdravljenje, na tak način izrazil, lahko rečemo. ca, kjer je bil na enomeseč- hvaležnost Zdravstvenemu fon- nem klimatskem zdravljenju. du, ki z vsemi sredstvi in mož- Slika je umetniški proizvod nostmi skrbi za čimboljšo in njegovega lastnega dela in več- čim popolnejšo zdravstveno letnega študija na slovenski kakor tudi socialno zaščito Akademiji. vseh visokošolcev naše Uni- Zahvaljujemo pa se mu tudi verze in Visokih šoL nižje gimnazije. Poleg teh so bile ustanovljene še številne strokovne šole, Nižja gimnazlja je bila vključena v obvezno osemletno šolanje, s čimer se je močno spremenil tudi socialni sestav dijakov, nižja gimr.azija je dobila popolnoma drugaeen značaj. To ni bila več »izborna« Kdo so bili njeni prvl slušatelji? Na novoustanovljeno VPS so prihajali večinoma osnovnošolski učitelji z večletno prakso, ki so si s študijem želeli Izpopolniti strokovno izobrazbo. Tudi danes tvorijo vecino slušateljev VPS učitelji, ki so bili pri svojem do-sedanjem službovanju na šolah med naiboljšimi in zato so dobili od okrajev tudi dvoletni plačani študijskl dopust. O delu ln uspehih absolvcntov VPS na nlžjih gimnazijah bi nam lahko največ povedali tisti, ki imajo nad tem največ pregleda, To so inšpektorji SPK LRS ln okrajev. Sam sem v svojem 6-let-nem sluŽDOvanju imel priliko videti delo mnogih absolventov VPS na nižjih gimnazijah in sto. kar je slabo, navadno y Nadaljevanje zah.valju.3e. se razvlja drugod. Po mojl ml- sli pa naj bodo domovi študentov pravi dornovi, kjer je mogoče živeti, delati in razvijatl kultur- jem žlvljenju ln sl saml ustvar-jajo način. svojega življenja, temveč tudl zato, ker se je u,?ra-va v domovih, ki so jo prevzeli no( polltično ter družaibno dejav- študentskj sveti, v mnogih pogle- nost. Danes v naših domovih še ni klubov, čitalnic, ni prostorov za razvedrilo, kjer bl študentje lahko organizirali svoje družab-ne večere, Ureditl bl bUo po-trebno tudi športne prostore, prostor za odbojko, košarko ipd. Urediti j« treba tudl parke okoli Naselja, tako da -bo dom ornogo-čil študentu razvoj vseh njegovih teženj. dih izboljšala. Zdaj gosporiarijo študentje samt, okrepila se je disciplina v domovih^ zmanjšal se je administrativnl aparat in prav tako tudl režijski stroški. Sodim, da se študentski svetl In upravnl ocibori, kl so vznikll popolnoma spontano, v kratkem času docela upravičili svoj ob-stoj. Ko bodo študentje enako, kakor so razvill svojo aktivnost Živahno delo a kfcba študentski geogirafskii klub je že imel voliJni sestanek, ha kaiterem je iizvodil nov odbor, kii bo vodil delo v letoinjem študijskem letu. Klub kna sedaj n*d 40 članov, ka>r predstavlja dobro tretjino čllanov ZŠJ sakcije geografakega od-del:ka združenjia prirodoslovno maitema-tične fakultete. Kakoir lani, ima klub tudi letos v pragramu poli" tična In strokovna piredavam.ia, ki ph bodo pripravilli siumi člani klu-ba, oa debate pa bodo vabljeni vsi člani Zveze študentov. Tudi laros je klu;b pripravljen utrjevati stike s podobnim klubom v Be skrčiti preob- Vse na^e organizacije so dolžne Ob zaključku članka »Raz-delili so 20.000 knjig« se je marsikateri od nas popraskal za ušesi in menil: »Je že taka ta reč, vse je treba obesiti na veliki zvon, drugače ne gre!« Tako smo se odločili, da od-govorimo. Ljubljanski študentje agro-nomije smo na terenu že od decembva 1952 več ali manj zahtevati priporočila združenj. ZSJ prepušča organizacijo ekskur-zij v inozemstvo izključno ustrez-nim dekanatom. Nujno je, da se organizacija ostro bori proti vsem pojavom servilnosti nasproti tuj-cem. Ker je bilo športno delo v pre-teklem študijskem letu usraerjeno predvsem v podpiranie reprezen-tančnih prireditev in obstoječa fi-nančna sredsrra niso bila izkori- sežne konstrukcijske naloge in prijaviti odboru Samopomoči vsa d) izposlovati urejen razpored za socialne namene razpoložljiva predavanj Ln vaj ter doseči, da se sredstva in imena podpirancev. Glede na svojo vlogo predavanja in vaje, kjer je to po-trebno, skrčijo. Skupščina zahteva, da se na fi-lozofski in prirodoslovno-matema-ticni fakulteti razširi in poglobi na svojo vlogo sg edinole združenja upravičena, da v sodelovanju z ostalimi našimi organizacijami rešujejo pro^nje za podpore. Pri danasniem gospodar- študl) pedagoških predmetov. Ker skem položaju. in še posebej pri je pedagoški kadcr na Univerzl socialnem položaju Studentov delom česco prezaposlen z delom izven fakultet in mu je torej otežkoče- Skupščina nikakor ne more sogla-Šati s postopkom nekaterih. zdru- necrekinieno naiveč pa v pcr ^ena za udejstvovanje širše plasti no izvrsevanie njegovih osnovnih ženj, ki so visoke zneske name- da na Če le ima kako sled kmetijske os"°.v,' Plsma CK KPJ ° n.al°8a> fizkultun postavi vse bodoce čitnicah. Skoraj, da je ni vasi, »"dentov, je potrebno, poklicnih dolžnosti, je treba po- nila slabo upravičenim ekskurzi- zadruge, da ni stopil eden iz-mod nas vsaj enkrat tja. Ne le, da smo prodali na deset tisoče strokovnih knjig, storili smo še več. Obiskali smo sle-herno zadrugo, šolo in v va-seh smo postajali zastopniki za Kmečko knjigo, poiskali smo ljudi, ki so voljni in spo-sobni dopisovati v kmečke revije, raziskali pogoje in za-nimaiije za predvajanje stro-kovnih filmov, zbirali rekvi-zite za kmečki muzej. Pogo-varjali smo se s kmeti o na-šem tisku. Tudi o drugih do-godkih in vprašanjih smo se pogovorili. S^daj tou in tam tud: pišemo o tem. Kdor je le hotel, je spo-znal Slovenijo od Meže, pa tja do zadnje vasi na Gorjancih. In takih nas ni bilo malo. Okrog 50 agronomov je pre-križarilo Slovenijo od decern-bra pa do sedaj. Vedno ni bi-lo ravno lahko. V snegu in dežju po Kozjanskem in v Su-hi krajini. Nekateri izmed nas so že stari znanci po za-drugah. Sedaj se ravnokar spet pripravljamo na novo akcijo. Ljubljanski študentje agronomije postavi delo na množično bazo. Pocitniška zveza je zaradi svoie neakrivnosti in nerazumevania njene vloge med studenti dosegla slabe uspehe; zaro je potrebno jas-no opredeliti nalogo te organiza-cije In odpreti možnosti za njen razvoj. Naloga družabnega živlienja Je, da ustvarja dobre kolektive. Za uspešen razvoj pa so ntiino potreb-ni prostori, za kar je treba zain-teresirati pristojne organe. II. SkupŠčina je sklenila: Člani Univeirzitetnega odbora morajo imeti v svojem bodočem delu neposreden stik s posamezni- Med skupščino , v .... , v svethi mnogo več pažnje vzgoji jam, pri tem pa niso poskrbeli mi zdruzenii, ki so potrebna vec- 2nanstvenega nara!lčaja in zagoto- niti za svoje socialno šibke člane. ,e Ppmoci, kot ,nn )O ,e doslej viti lirži kader asistentov. , , ,. nudil Univerzitetni odbor. V , . , Studentski sven m upravni od- splošnem pa mora biti delo Uni- , Z^ m.Ora s^remen 7a tem' da bori morajo vzpostaviti tesnejSe verzitetnega odbora mnogo bolj ^ ^osegla vec,e razumevan,e za medseboj sodelovanje. Univerzi- elastično. praktikantjka mesta m nagrajeva- ^ na drf J j obsto. nie praktikantov. Na fakultetah jev;h študemskih svetov vzpostavi m akademnah, kjer ni praks, a so v i -i r\ v ¦ ¦ , j v; naso samoupravo v dotnovih Oraz- te nujnu potrebne, je treba doseci, " ¦ - da se uvedejo. III. naloga članov Glavna naloga članov ZŠJ je študij. Zato je potrebno zaostriti presojo članstva po tem kriteriju. Dejstvo pa je, da pravilno oprav-ljanje te naloge onemogočajo štu-deritom neurejeni učni načrti in reiimi, kar je tako pereče, da predstavlja Le splošen družbeni move zapuščine. Univerzitetni od-. bor in kuratorii naj prei^čera Uspesnost hudija zavira obcut- pravni položaj Mundove zapu^i- ne in Knafljeve ustanove na Du-naju in dosezeta, da se i^polni oporoka obeh mecenov. Nekaj o prosilcih štipendij Udomačlla se je navada, da ko nekdo neha dobivati otroške do klade, prosi za štipendijo. Tu lo» čimo v glavnem tri skujjine: 1. Preneha dobivati otroške doklade, ker je prekoračil 24. Jeto, a n'i sam niti najmanj krlv, da nl zaključil študija. 2. Preneha dobivati otroške doklade, a ie sam kriv, da še ni dovrš!l študija, bodisi zaradi po-navijan.ia:. letnika, prep:sa na drugo fakulteto tn podobno. 3. Izgubi pravico do doklade zaradi neizpolnjenih pogojev za nasledinji letnik. Mislirn, da je več kot jas^o, da o 3. primeru ni vredno disku-t;rati. Le iziemoma so kakšne izredne okoiiš^ine vzrok takšne-Biu stanju. V prvem primeru bo večina prosllcev upravlčena do štipendije, če socialnl pogoji ustrezajo, Najbolj je stvar kom- no pornanjkanie učnih pripomoč-kov, nedovoljna oprema laborato-rijev in inštitutov, pomanjkanje prostorov za predavanja in vaje. Zato je potrebna pomoSloTenskega noročevalca<. - Rokopisov ne vraČamo. - NaroCnino nakazujte na tekoči račun KB 606-T-841. Clanki, objavljeni ? listu, -labko znstopajo mneiije, kl ai identičao • »taližčein Zveze itudentOT Jugosiuvijo. borov v naših menzah in domovih se je izkazalo kot koristno in uspešno, zato je Skupsčina skleni->ia, da je treba to samoupravljnnje se naprej poglabljati in razvijati ter delati na tem, da se nasa sa-mouprava ter delovanje Kuratori-ja tudi pravilno uredi. ne zaSčite, naj UO z Zdravstve-nim fondom in kuratorijem osnu-je posebno komisiio z nalogo, da poiš^e možnosti zdravstvene zažči-te za vse one, ki bodo te pomoči potrebni. Vse konkretne naloge, ki v le-rošnjem študiiskem letu stoje pred G ede^nase zdravstvene sluzbe Z§jf so na]oge vsakega ^lana Z§J. je Skupščina sklenila, naj ta služ-ba nudi šrudentom enako zdrav-stveno za^čiro, kot jo uživajo naši delovni ljudje. SkupJ5ina ugotavlja, da se so-cialni sestav v zadnjih treh letih Kolektiv šrudentov, članov ZŠJ se v skupnem re^evanju proble-tnov politično vzgaja, sodeluis v razvoju na^e družbe in se uspo-sablja za odgovorno vlogo vsake-ga posameznika v naii demokra-ti^ni javnosn. 2. MlkoS Boris 231 3. Beznik Vlado 221 4. Rižnar Miran 215 5. Beravs Janez 204 6. Zalar Zvone 195 7- Golouh Marinka 194 8. Bokša Milena 193 9. Krč Ivan 192 D. Špacapan Franc 191 11. Kodelja Marijan 190 12. Kodelja Lilijan 189 13. Križnar Ivka 188 14. Krese Ljudmila 187 15. Vrbavac Djuro 185 16. Valič Ivo 184 17. Jelačin Ivo 181 18. Matekovič Blaž 174 19. Mlakar Milan 166 Neizvoljenl za UO ZSJ: Glasov Prevc Edo 134 Lipužič Boris 164 BelopavloviČ N. 103 Ciglar Milan 138 Gruden Igor 135 Hočevar Slavko 133 Požar Franc 88 Gorišanin Seia 76 Izvoljeni za del. IL kongresa ZŠJ; Glasov 1. Šinkovec Janez 243 2. Mikoš Boris 234 3. Si- .oneti Rino 224 4. Beznik Vlado 216 5. Segula Pavle 215 6. Lipužič Boris 210 7. Ciglar Milan 208 8. Kušar Milan 208 9. Ferenc Tone 201 10. Kozar Janko 201 11. Beravs Janez 199 12. Rode Vitja 191 13. Božnar Srečko 189 14. Mirtifi Franc 189 15. Kodelja Lilijan 188 16. Kosi Vida 185 17. Rejc Franc 184 18. Skalin Boris 184 19. Gartner Minka 183 20. Jelačin Ivan 183 21. Borc Janez 183 22. Vrbavac Djuro 176 23. Urlep Boja., 174 24. Nardin Breda 174 25. Spacapan Franc 170 26. Lipič Drago 169 27. Mlakar Milan 166 28. Ivanetič Jure 167 29. Bizjak Jože 166 30. Kranjc Stanka 165 31. Sikošek Marjana 164 32. Semrl Ivo 160 Neizvoljeni za dele- gate za II. kongres ZS J vSkoplju : Glasov Salihodjič Junos 125 Kobal Miloš 144 Selinger Vlado 157 Zele Ivan 122 Golouh Marinka 130 Hočevar Slavko 135 Šlajmar Majda 104 Kodelja Marijan 137 Matekovič Blaž 120 Roš Janez 1 Nadzorna komisija: Glasov 1. Kozar Janko 229 2. Kolar Drago 226 3. Kušar Milan 219 4. Ferenc Tone 218 5. Kosi Vida 216 Neizvoljenl za N adz. k om .: Glasov Slajmar Majda 147 Zahvala Uiprava TRIBUNE se isfcreno zahvaljuje za rammevanje po-treb š'tudents.k€2a tisika in iz-kazano denarno tx>mo<5 sleda-čirn podjetjem: Direkciji državnih žcleznic v Ljubljani, TovaTni »TJRAiK« ~ Mengeš, Cevliairsiki zadrugj — Kranj, Agenciji — Sl'ovenlja. Obvestilo dopisnikom Uprava Tribune pralva vs€ svoje dopisriike, kl še ntso dvlg-niill honorarja, naj to čimprej store. Honorarje izpla^ujemo vsak dan na upravl Tribune, Trg Revolucije 11, govih potreb. Res je, da je v Ljubljanl ln nekaterih drugib. krajih večina mest zasedenih, toda naši Ijudje živijo tudi v Prekmurju^ na Primorskem, v Beli krajin! In drugod in tudi tam Imamo nižje in višje gim-nazije! In prav v teh predelih, kl so gospodarsko zaostaU, ogromno kadra manjka. Na niž-jih glmnazijah uči še vedno ve-liko število osnovnošolskih uči-ieljev, kl bodo sčasoma zame-njar.l s predmetnlml učlteljl la profeso-rji. Po zanesljivih podat-kih manjka tu še blizu 900 do 1000 predmetnlh učiteljev in p-rofesorjev, kjer nlso všt^te osemletke ln številne strokovne šole, kjer toodo tudi poučevall predmetni učitelji. In končno — če bo kadra res že dovolj — ali ne bodo postali atbsolvent! VPS lahko najboljši učitelji v vlšjih razredih osnovnih šol, ki so po učnem načrtu blizu nižjlm gim-nazijam? V vsej diskuslji o tem vprašanju diskutanti le preveč mlslijo na višje gimnazlje, na Ljubljano ln večje kraje ln vse prernalo na nižje gimnazlje na našem podeželju in cjihov raz-voj v bododnosti. Z vsem tem še ne mlsUm trdltf, da nl treba stremetl po več 1 strokovnl izobrazbi — prav na-sprotno! Tudi mi na VPS težimo za poglobltvijo strokovnega štu-dija, k čemur slli zgošdena snov ln kratko odrnerjen ča3. To pa nikakor ne sme lti na račun pe-dagoške skupine predmetov, ki so vsakemu, kl ima opravka $ mladiao, iiujr.o potr«bni. VPS bo v taki oblikl, kot j« blla doslej, sčasoma, ko bo uni-verza dajala dovolj kvalitetnega kadra( res postala odveč. Ce go-vorimo danes že o večji izobraa« bi za osnovnošolske učitelje (pe» dagoška akademija), velja ta zahteva še tollko bolj za preda-vatelje na srednjih Solah. Neka-tere skuplne, za katere to dala univerza v doglednem času do volj kadra, se že ukinjajo (gso-grafija, nemški jezik). Po drug! strani pa drži, da bodo morale nekatere skupine še dolgo obsta-}ati (matematika, fizika), ša več, otvarjajo se celo nove, kakršnih na univerzl ni (defektologija, ročna dela). Misltm, da nl pretirar.a tahte* va: preden o nekem problemu razpravljamo in celo postavlja-mo zahteve, ga moramo najprej poznati, Prldružujem se mnenju tov. Mikoša na III. lefcni skupšči-ni ZSJ, da bi bilo umestno, če bl tovarlši s prirodoslovno-matema-tlčn« fakultete na nameravana diskusijo o VPS povabili tudl koga od tu, potem prav sigurno do takih nestniselnih debat ne bl prišlo. Sploh pa bi bilo dobro, da prlds čo večjega sodelovanja med združenjf filozof*ke, priro doslovno-matematične fakulteta In VPS, saj se usposabljamo za sllčno delo in se bodo mnogi lz-med nss pri tem delu tudl zaailt skuipaj na istem zavodu. Problemi agronomov Študentska komisija žanje samo obljube* Ekskurmije so nnjne, a ni detmrja Tako je pri agronomih. Tu-di pri agronomih so študij, študijski režim in veliko šte-vilo absolventov eden najvaž-nejših probletnov. Ze na kon-ferenci v lanskem študi^skem letu so se člani Zveze en&rgič-no potegovali za korektuc^ študijskega načrta in režima. V diskusiji so pokazali, da so precej razmišljali o ,tem, in predlogi, M so jih dali, so bili zelo premišljeni in upravičeni. Profesorji so pokazall razu-mevanje, takoj se je formirala komisija in v sodelovanju s študijsko komisijo fakultete začela reševati ta vprašanja. Ziveli smo v najboljši veri, da bo stvar stekla. Vendar preko pogovorov s posameznl-mi profesorji ni prišlo. Na naši konferenci so, delno pod vplivom opozorila, ki so ga prejeli od Centralnega odbora Zveze, pa tudl na glas študen-tov, zopet dali obljube. Sicer stvar kaže malo bolje, kajti rok sestanka je približno že določen. Z ene strani pa je ta velika pripravljenost in zana-Šanje na to sejo obramba dis-kusije o teh problemih. Clani združenja pričakujejo od Iz-voljene komisije, da bo iznes-la na tej skupni seji vse, kar je objektivnega v naših mislih o teh stvareh, kar ji ne bo težko. Na fakultetah je bilo o tem že mnogo govorjeno. Druga pereča točka pri nas Obvestilo sodelavcem TRIBUNE Redakcija TRIBUNE obve-šča vse svoje sodelavce, vse tiste, ki prinašajo prUožnostne članke in tudi tiste, ki v TRI-BUNI nameravajo sodelovati, da sprejema rokopise samo pr-vi teden po izidu vsake števil-ke. Zaradi roka, ki ga je po-stavila tiskarna, je redakciji nemogoče, da bi članke, ki pri-dejo po navedenem roku, spre-jela v material za prihodnjo številko. so ekskurzije in njih finansi^ ranje. Naš študij je tak, da ne more med štiri stene. Vsa-ka vas ima tako rekoč svoje pogoje, ki določajo tako in nič drugačno gospodarjenje. Ca hočemo Imeti vsaj malo pred-stave o našem delu, moramo tu in tam pogledati čez meja Ljubljane. Toda za take reči ni nikoli denarja. Fakulteta ga nima. »Zicati« je nezaže-leno, še manj prijetno. Uspeha pa največkrat ni, kajti pod-jetja morajo plačati akumula-cijo od takih »daril«. Potreb-no si bo nekje v proračunu najti prostor za tako postav-ko, kot so poučne ekskurzije ali pa vsaj podjetjem dati možnost, da ne bodo za »dob-» roto« tako obdavčend. rAgronomi brezdomci Tretja in ne najmanjša bo* lečina našega združenja je »prostor«. Smo tako rekoč brezdomci. Imeli smo neko luknjo, ki ni bila ničernur po-dobna In vsak je šel tja, če je že moral, s prav počasnimi koraki. Ze dolgo nam obljub-Ijajo. Sicer je res, da je naša fakultetna stavba stara in tes-na, skoraj gotovo pa je, da bi se pri tej množici sob našel kak domek tudi za nas. Naše združenje je veliko naredilo za utrjevanje zvez med fakultetami drugih re-publik in celo drugih držav, Večkrat smo sprejeli v gosta kolege iz Srbije, Bosne in Ma-kedonije ter z njimi navezall stike. Od danske agronomske fakultete in fakultete v StuU gartu smo dobili vabila za sch delovanje. Ze letos je bilo več naših študentov na praksah v incr zemstvu. Na konferenci je bil sprejet sklep o formiranju po-sebnega odbora, ki bo skrbel za izmenjavo, za praktikant-ska mesta in za to, da bodo tja odhajali res pravi ljudje. Studentje, ki se vrnejo s prakse, poročajo na posebnih debatnih večerih združenja, včasih pa t\idi v obliki semi-narskih nalog. D. A. 1» Višje r^dagoške Taijo te Jaom, da te too za ceio atran Forucevalci.,, Obiskali smo NA SVIDENJE DRUGO LETO Pretekli teden eo člani akademske folklorne skupime »France Marolt« in Akademije tou igralsko uvtnetnost obiskali enote JL/A. nu Pritnorsketn je ln me prosil, naj se v njego-vem imenu zahvallm vsem tova-rišem za nastctf). 2al inu je bilo, da ni mogel iprisostvovati skup-ni zakuski, ker je bil v sluižbi. V vojaški kan'tini je bilo ta-čas že vse veselo in dobre vo-lje. Skupaj z vojaki in oficirjl smo prepevali partizanske in na-rodne pesimi. Skoda, da nara je kolo kar na cestl pred divoramo, tako da se je pesem »Oj druže Tito ...« razlegala daleč naokoli. Polne roke dela je imel tudi vo-jaški fotoreporter, ki nas je na vsak načln hotel posneti s čim-več stranl skupaj z našimi voja-ki. Srečevali srno znance LjutH Ijančane, ki so hoteli po vsej sili vedetl, kaj je novega v Ljub- ; Btali smo na Glavnem trgu in Se pogovarjali. Sonce je pripe-kalo, ljudje so hiteli miimo nas, ml pa smo bili zaskrbljeni in v nervoznem pričakovanju. Ka-ko bo uspel naš prvi mednarod-ni delovni tabor? »No, kdo bo šel ponje na Je-senice?« nas je vprašal Jamez. Poslali smo Staneta in Tanjo, ki sta še najbolje obvladala nemščino in angleščino. »Saj niti ne vemo točno, kdo vse l pestvim ktUtlimivn, ^ v Senožečah čas tako kratko Ijani, In mi smo jim seveda z pride in koliko jih bo, čeprav L sporedovn ^ZabojI z narodnimi noSaml so &ill že na strehi avtobusa, prl Drami smo naložili še kulise, reflektorje in nekaj zakasnelih ;ovarišev. Kmalu nato smo za-pustili sobotr.o ljubljansko do-poldne in v meglo zavito mesto. Lepa druščina nas je bila zbra-ia in dovolite, da vam jo pred-itavim: študentje Akademije za igralsko umetnost in člani Aka-iemske f olklorno - plesne sku,pi- odmerjen. Kmalu smo se morali veseljem ustregli. Nismo in r..l-posloviti, čeprav so vsi želeli, da em0 se mogli loeiti, čeprav je ostanemo še nekaj časa ,pri njih. bilo že pozno popoldne in čas nas je preganjal. Pogovarjall smo se še o tem in onem, skle-pali poznanstva, zbijali šale in izmenjavali naslove.. Vsi so nam bili hvaležni, da smo jih lObiskali in hvalili so naš program, na kar &mo bili ponosni. Toda nam se je mudild naprej, kajti čakal nas je še nastotp v Vipavl. V Vipavo smo prlspeli okoll pol osmih zvečer. Takoj smo pripravili oder v lepi in velikl dvorani zadružnega doma. Na-stop je potekel gladko in hitro in uspeh tudi tukaj nl izostal. Po nastopu tn večerjl v Domu JLA v Vipavi gmo še malo za- ie »France Marolt«. Naša nalo-;a je bila obiskati enote naše irmade na Prirnorskem s pestrim cuturnim sporedom. Studentje - igralcl so pripravili v ta na-nen Klopčičevo enodejanko »Mati« in nekaj deklamacij, med-tem ko smo člani AFS pripra-tili pod strokovnim vodstvom llasbeno-r.arodopisnega inštltu-% pisan spored primorskih in goreniskih ljudskih plesov. Prvič sm0 nastopUi z našim jrogramom v majhni primorski /asici Senožeče. Majhna vaška Ivorana je komaj sprejela vse /ojake, kl so si nas hoteli ogle-lati. Naš prvi nastop je sijajno ispel, morda sta prav skromna Ivorana in oder pripomogla k ;erau, da je potekel v pravcatem rontnem vzdušju. Navdušenje e bilo nepopisno, naš nam^en. iz-Mlnjen tako, kakor smo si to :amislili. Ne bom pozabil sreča-vja z dežurnim oficirjem po iredstavi na cesti. Ustavil me peli in zaplesall skupaj z vojakl in oficirji. 2al smo se rnorall kmalu odpraviti spat, saj so nas naslednjega dne Čakali še trije nastopi. Vsem se nam je zdelo, da nas je dežurnl oficir zbudil kar prezgodaj, toda sončno prl-morsko jutro nas je kaj kmaln Epravilo na noge. Dopoldne smo nastopIH v dvo-rani vojašnice v Vipavi. Na,š na-Btop, posebno pa naši muzikantj« so kaj kmalu xazgibali naše 2>o-slušalce — vojake. Po nastopu so muzikantje zaigrali še nekaj »za .povrh«, rni vsi ostali pa smo skupaj z vojakl zaplesali kar sredi dvorane kolo. Zal smo se moralt tudi tu kmalu ločltl in se posloviti in naš avtobus je kre-nil iz Vipave mimo Ajdovščine proti Prvačinl, kjer nas je čakal četrti nastop, nova doiživetja ia nova poznanstva. Kakor povsod, smo tudl tu uspeli z našim nastopom. Po predstavi smo skupno zaplesali Pri Sempetru so nas nekaterl tovariši opozorili, da se bližamo ltalijanski meji. In res — kmalu nato nas je cesta vodila tik ob jugoslovansko - italijansM meji. Naš avtobus je vozil čisto po-časl, onstran meje smo videli Gorico, na katero je padal prvl večerni mrak. Vseh se nas je lotevala tiha ©gorčenost. Kako je to mogoče, tukaj smo še na slover.ski zeinlji, tam, nekaj me-trov dalje, pa naj ibi bila itall-janska, italijanski iživelj? Ne, to lii mogoče! Ne, to je krivična meja, določena za zeleno mlzo, mejaf ki je krivično odtrgala kos slovenske grude in življa odi svoje matične zemlje, Naš avtobus je zavil protl No-\l Gorici ln. mimo nje nazaj proti Postojril, kjer smo lmeli v gledališču svoj zadnji nastop. Naš obisk pri enotah naše ljudske armade na Primorskeni je sljajno uspel. Povsodi smo bill prlsrčaio sprejeU, povsod smo sklepall znanstva, našli marsi-katerega prijatelja ln kolega. Pokazali smo našim borcem, da mi študentje živimo z njimi ln da se jini v prlmeru potrebe tudi prldružimo s puško v roki. Stu-der-itje lgralske akademije lnčla-ni Akademske folklorne skupine France Marolt smo sklenili, da ob prvi priliki zopet obiščemo naše borce, kakox smo jim to tudl obljUibili. , MiranHerifi smo poslali njihovim študent" skim organizacjiam vabilo, naj se vsi pravočasno prijavijo-« —j »Torej jutri na svidenje na po staji! « Odšli &mo vsak po svojem opravilu. Imeli smo še polno dela, seveda, saj nism0 imeli nobenih izkušenj niti pomoči. Drugi dan smo preskrbeli avto-bus in čakali vlak. Gledali smo ipo dolgi vrsti vagonov in res tam ob koncu opazili nek diren-daj. »Najbrž so tamle zadaj,« je nekdo prlpomnil in stekli smo k njim. »Kdo so in koliko jih je?«, smo spraševali naša dva kolega. »Pet Holandcev, drugih ni bilo.« Ko je vlak odpeljal, se je za-* čelo običajno predstavljanje. —j Pet fantov, študentov z različ" nih fakultet, še precej mladih; tudi dva bruca sta bila med nji-mi. Simpatična svetlolasa ju-ristka Hrit, ki je prišla že prejšnji dan z avtostopom, je bila od vseh najbolj pogumna. Odšli smo v mesto, da jim pokažemo njihovo taborišče, ki smo ga po dolgem trudu našli v internatu gumarske šole ob Savi. Holands!k0 seveda n[ znal nihče, zato smo se sporazumeli z nemščino in angleščino. Sele nekaj dni pozneje je pri-šlo 5 Nemcev — vsi študentje tehnike. Tudi trije študentje sa-rajevske univerze so bili med nami. Delali sm0 od 6. do 13. ure-Delo ni bilo težko. Kopali smo temelje za novo ambulanto. Po-poldan smo se zbrali v taboru. Tone je prinesel harmoniko. Peli smo iri plesali, Bosanec Di-no pa nas je učil bosanska ko-la. Prijetno in prijatelisk0 raz-položenje nas je zbližalo in za-drega prvega poznanstva je mi- nila. Bilo je prav zanimivo, ko smo govorili v štirih jeziikih, seveda je imela slovenščina ve-čino. Razgovarjali smo se oraz« merah študentov pri njih, kako je urejen študijski načrt, kaj delajo med počitnicami, kako je s štipendijami pri njih. Z vese" ljem smo ugotovili, da nam ni ravno najslabše. Drugod je še vedn0 tako, da študirajo lahko le bolj premožni, in Francois, ki je »holandski Javanec«, nam J9 povedal, da se preživlja z delom v neki pisarni. Drugl njegovi kolegi so bili vsi iz dobro situ-franih družin: kajti vožnja jih je precej stala, zato socialno šibkejšl čtudentje niso zmogll velikih stroškov potovanja. Njihova miselnost nam je bila nekam tuja. Med vojno niso ve>-liko pretrpeli, življenje po voj-ni pa je bilo lagodno. Vključeni so v neikatere študentske šport-ne in kulturne organizacije, medtem ko se na političnera polju ne udejstvujejo veliko. —3 Presenetilo nas je njihovo pre-tirano »oboževanje« dvornih osebnosti. Med počitnicami naj-več potujejo. Vsi so bili že v Svici, Franciji in nekateri tudi V Italijl. Vojna in neurejene razmere po vojni so dale tudi nernški mladini svoj pečat. Razvnela se je živahna debata o problemih združitve Nemčije in Teo, nav* dušen krščanski socialist, je z ogorčenjem tugotavljal, koliiko škode jim je naredila večletna okupacija zavezniških sil. V po-litičnem življenju je razgledan — njegov oče je poslanec v Adenauerjevi stranki — in je zelo obsojal početje Nemcev med vojno in Hitlerjevo zgre-šeno politiko. Ostali njegovi ko* legi niso bili njegovega mnenja in neikdo je pripomnil, da je ho-tel Hitler nemškemu narodu le dobro. Mi smo &e razburili in jim dokazovali, da bi to more-bitno blagostanje nemškega na-roda slonelo na zatiranju in iz-koriščanju drugih evropskih najj rodov. Pravzaprav nismo bili presenečeni, ko smo opazili, da v teh mladih glavah še precej »straši« duh »Hitlerjugenda«. Veliko sl obetajo od nove zdru-žene in neodvisne Nemčije. Njihov študijskl režim je V marsičem podobea našemu. Zat V klubu koroških študentov so polni načrtov ' Predavrinja v da nam tudi tega ne bodo ---- predlog, da klub ostane tak, kot je. Večina je mnenja, da je ob specifičnosti Slovenskega Prirnorja minimum našega študenta. Tl podatki bodo služili za razgo-vor s sekretarjem okrajnega komiteja ZKS Slovenj Gradec tov. ing. Zavcarjem, od kate-. rega pričakujemo polno razu-» mevanje. Do sedaj je naš klub dobil 200.000 din od zadružne zveze v Dravogradu za štipendiranje 6 študentov, ki jih je ta usta-nova poimensko določila, To so študentje gozdarske in agronomske fakultete, klub pa se bo potegoval za to, da bi dobili podpore tudi študentje drugih fakultet. Tako na pri-mer ne morejo razumeti, ka-ko bi naj neko podjetje nudi-lo podporo tudi študentom fi-lozofsko fakultete. Delamo torej naprej. Nismo se prebudili iz nikakšnega zimskega spanja, pač pa smo vse sile, ki so do sedaj delo-vale navznoter, usmerili na-yzven, S. G, :ejših uspehov. Nimam namena, ia bi se podrobno spuščal v pro-lematiko KPŠ, pač pa se bom le aformativno omejiil na delo III. obstoj takega kluba politi^na in etne skupžcine, ki je bila 12. t. kulturna nujnost. Potrebno pa je n. na Univerzi in katere^ se je jdeležtiilo nad 100 -vtisdkošolcev. bilo spremeniri sestav upravnega odbara tako, da so v njem zasto- 'ovabilu odbora so se odzvali tu- panipo trije žtudentje iz vsakega i zastopniki OLO Postojna, Se- okraja. ana in Tolmin. Skupščina je pre- . .. I j 1 j a ¦ a II • vi ~™r ,mMl; ;n tipravni odbor Birsa Ivan (pred-klepe, lzvohla nov upravni m r ... , 2-r .., j • ju ¦ e«rPiVU nn sednik); za okraj Gonca: Marusič .jdzorni odbor ter ^rejela po- i. J diavnoi.«no,kigieodbM^ Postojna: Mi- al demokrat^n^m studentom t - ^ ^ J aske Univerze Referat, k 1 ga ,e >' J ockd Pr^dnk'hlfnb^XSoe- «*: Kocjančič Sto an, Lozej Milan nticen. Da m bilo ™f™P*- -m LoJ. Ludvik za ^ ToI. ov, ,e bilo.deoma knvo o da ^ ^ ^ odstvo ni imelo izkusenj in niti ajosnovnejsih sredstev za pravil-.0 delovanje kluba, ter^ brez-spešno prizadevanje in iskanje irostorov, deloma pa tudi neres-ost in nezainteresiranost ^lanov. ,iln ČeboMi Anton. Nadzorni od" bor: Lovrenčič Vinko, Kozman Marko in Francetič Egon. Na koncu je skup&fina sprejela . 1 1 i_ • 1 „ sklepe, ki niso neizvedljivi, zato rodstvu kkrba je usipdo vzsposta- r ' l iti stike z okrainimi ljudskimi upamo, da jnh bo kilub laze ures-dbori na Primorskem, ki se sedaj 1 delo kbba zanimajo. Med po- ni^il kot lani, ko je bilo treba pre-bijati led. Primorskim Studentom, ki pricakujejo od rvojiih akirajev itnicaTni ni bilo organiziranega ela, razen na Goriskem, kjer so . , . v aii žlani pomagali pri mladin- ^aJc^ podpor, prt.poroca.mo, d» .... . , ¦ ----------- _ jjjjj kih volifah in pri proslavi na )kroglici. Precej zaskig imaio ;obariški ^tudentie, ki so opravili svji delež pri ustanovitv? TVD 'artizan in fizkulturnega doma. fodstvo se je v glavnetn trudilo, ii pa znalo najti pravilne in spelne oblike dela s članstvom, endar }e trajna zaslaga bivsega dbora, da je ustvaril pogoje za adaljnje plodno delo. Mnogo je iilo govora o ekonomskera polo- stopijo v z novim odboTom. Pavšič Totnaž. OGLAŠUJTE YTRIBUiil! mogli več očitati. Naše delo bo odslej razde^ ljeno na posamezne skupine. Ena izmed oblik takega dela bodo na primer predavanja, ki jih bodo imeli študentje na področju domačega okraja v času počitnic. Predavanja bo-do zajemala vsebino, ki je po-sebno zanimiva za določen. kraj. Poleg tega bodo šli pred-stavnikl posameenih fakulitet v gimnazijo na Ravne, kjer se bodo z dijaki pogovorili o problemih visokošolskega štu-dija. V okviru notranjega delcn vanja kluba bomo imeli pre-davanja, ki bodo zajemala vse probleme, za katere se klub ztnima. Enega takih smo že imeli, v prihodnje pa nam je zagotovljena polna pomoč s strani starešin kluba, ki jih sestavljajo naši vidni javni delavci. Poleg teh predavate-ljev bomo predavali tudi sa-mi. Organizirali bomo tudi skupine študentov, ki se zani-majo za določena vprašanja. Tako na primer za narodnost-no vprašanje, za socialno struktuix> Koroške, za zgodo-vmo itd. V okviru skupinskega delo-vanja kluba smo organizirali dva pevska zbora (mesanega in moškega), folklorno skupi-no in orkester. Vse tri skupine so že pričele z delom. Namen teh skupin je sestaviti v naj-krajšem času močaiK) kulturno skupino, ki bo lahko z naj-maajšimi tehničnimi in de-» Ko sem (pre/jgnjii dam za-puščal Ljubljaino, ja bila dopoldne še gosta rnegila. Kadoved.no sem gledlal sikozi okno in čakal, kdaj na,3 za,vije znana londoinslka me-gla, o kateri govorijo, da je ta-feo gosta, dia iahko zabiješ va-njo felin in otoesiš nanj sulcnjiič. ffodia o njej ni bilo ne diuha ne slulhai. VlaK »avozi na mast, poe skupno z našlml novimi prijatelji zbrali na dru-žabnem večeru in se razgovar* jali o njihovih vtisih. Inozemskl žtudentje So na9 ved.no nadlegovali, da bi šll k tov. Titu, ki se je ravno tiste dni mudil na Brdu. Odsvetovall smo jim, češ da ima dovolj dr-žavnih poslov. Bili so neprijetno presenečenl, bllo tie.ka!ni mučno, saj n1 čud4 no. Megle so se dvignile in slap^ SavJce, obkrožen z mavrico, se je bleščal v prvem jutranjer« zero. Spotoma smo jim pokazali soncu. Bili so navdušeni nad našimi naravnimi lepotami in. nekdo je vzkliknil: »Le kaj sh llte ven, ko imate Svico doma!-vico, da zahteva prostore, ki ji kot taksni reprezeniativni usta* novj tudi pripadajo, ^trko Bezlfi fiašili brigadirj&& veteranov :.. Celotno mladinsko tabo-* rišče zelo žaluje. Smeh je skoraj popolnoma izginil. Neba je točilo pri nas solze in ko so majhna dekleta hotela zapeti »Radi... rtdi«, ni šlo več ka^ kor prej... Na čas, ki ste ga prebfli prl nas, ne bomo nikoli pozablH. Bile so zelo zelo lepe ure, ki smo jih smeli z Vami preži-veti. Prav tako želimo, da tudl Vi tega koščka Nemčije ne pozabite. Zahvaljujemo se zft Vaš smeh, za Vaie lepe pe*i smi. • t 1 Tak kot vsi Še en komentar k Salacroujevi drami Raouil Siret je nesrečen ^lovdk, ker je njegovo živjjenje praz.no, hrez pravega smiisla iin zaprto v ozeii akvir provimaiahnega mesta. Nameito normailno urejenega, de-javnega življenja je njegova usoda životairjenje v neki pisarnš in na-imestx> jasnega smotra sroji pred njtm zavest, da je nepotreben v svetu in v svojd omrtviičeni družbi. Tako trdi Salacrou. Toda Raoud je imd v svojah rnia«i)!h lctih srečo in je našel žen-fiko, ku, jo niiore ljubiti z vso svo]o nottranjo močjo. Vendair čustvo, kii ga veže na ženo, ni samo 3ja-bezen, ni samo normalna erotična vez, tcm-več je vzpon vse njegove čfovečnostd. V Yvelini se uresni- Raoul pove, kak&no }e njegovo življenje, se njun odnos poruši iliko pre-stal in ima taiko malo možnosci v življanju, kot Raoul rrdi, da j-^ih ima, pač ne agra taiko drzno, ka* kor to počne Rao-ul. In vendar ni pripravljen na nobeno žrtev, na nobenio omejitev samcga sebe, teniveč s prepričljivdim glasom do-karoje upraviičenoa: svojega va-ranja. Ko Raioul spozna, da je ženo izgubiil, ne krivd sebe, temveč svet ion gospa Berta, ki idejno in po žiMjenjski oriencaciH dopcflnjuje Raoula, absodi družbo, v kateri živi, cbsodi družbeno moralo, ki ji nd pireprečila njenega početja in ki je drugiim dovolila, da so Bruc na pohodu Hu:domušna reportaža Ustaviino se ob enera tistih brucov, ki se ne zakoipljejo že prvi teden v študij svojih knjig in v študij samega sebe ot> teh knjigah, aarnpak, ki hodijo po svetu z odiprtimi očmi in spo-znanja željnim srcem; sprem-ljajimo &a malo po njegovi poti. Maha jo naravmost k slavistom — na njihov semi-jiaa: gre. Pravzaprav je naš bruc literarno povsem neizobražen — da se ne izrazim malo huje. On — pomislite- — niti ne ve, ¦bdo je Stefan Modriniaik — ra-zen če ni slišal pxed pol ure, da je to nasl&v seminarsikega dela. Bere se, bere o Stefanu Modirinjaku; v odmoru — od-mori so namenjeni disJcusiji —; se zelo živo in stpontano gleda v klop. Končno uspe asistemtu, da razvije in izipolni misel, ki jo je profe&or v začeitku naika-zal. — Stvar je po svoje zani-miva. Komparatlvisti mislijo baje Ui&tanoviti klub, ki bo čisto nji-hov. Oditrgali se bodo od svo-jih ljubljenih in visoko spošto-se po mnenju hruca (bruc ima smisel za sistematični študij) dele v tri vrste: knjižne mori-je, boheme ia kvartače. Prvi, grešili nad n]o. Niti besede o sa-mostojni moralai dejavnosti, niiti glaisu o moralni discipiini, ki si io človek sam naiaga v imenu svojega ideala. Idcjno podobo Salacronjcve dra-ms moremo torej razplesti v d.vc inačic:. Ce je Yveline resničen Raoulov idcaii, todaj je Raoul ne-moraien in daileč od tega, da bi bil cragičen, saj namesto tega, da bi se moradno discipliniral, da bi bil samoumevno pripravljen na žrtev, ne obrne hrbta nh&. eni ženski, ki mu pride na pot. Ta njegova laks-nost pa je avtorjeva ilaksnost. In če avtor dopušča, da Raouil zvali krivdo s sebe na pomanjkljivo družbeno moralo, to doikazuje, da Yvoliine ni tak osebni Raoulov ideal, kot to Raouil trdd, 'kajti ko bi billa, bi RaouJ ne smel in ne mogal najti opravioilla za svoje ravnanje; to, da se opraviči Raoul z nekakšnim determinizmom, do-kazuje, ma zavrača vsako mo-ralno odgovornost. Tu lahko raz-vijemo drugo inačioo. Če Raoul ne Jjubi svoje žene, kakor trda, da j.o, tedaj je vos moralmi konflikt v dirami samo fasada. V tem prir meru Raoul ni obupan naid živ-Ijenjera, ni trpel iin ni prisiljen isdtati si rešitve. Yvoliiine postane samo dobra ženska, ki ustvarja mož-u prijeten dom, brezskrbno zasebno življerfje in varno zawy čišce za dolgoča^sje in banalnoist njegovega okolja. Če pa je to res, je povsem razumljivo, da si Raoul iišče zabave in spremambe pri d-ru-gih ženskaili, da mu je doma često ¦dolgocasno in da si torej na naj-boljši načui poima.ga do normalno pnijetn&ga, raz.gi:banega maloone-ščanskcga življenja, katerega oilj je edmo to, da bi se dobro počutil in užil oiimveč zabavnega. S tem pade vsa prediimenzjiioinkana fasa-da iin narnesto človeka, ka ga usada taire z železnlmii kleščatmi, scojii pred nami clovek, ki režuje svoje maloimeščansiko ugodje. Žalostno je sicer, da se mu to v njegoivi druižbi ne poareoi, da svet, v ka~ terem žLw, ni slkdadno urejen, mo" ralno jasno obiiikovan in ne kaže 5!ovaku pori v mirnem mešoan-sk&m žiivljenju, toda ce nekdo iz-gubi svoje osiiovno udobje in zato kapitulira, to še rnL txag:čno. Raaulu sicer verjamemo, da. mu je težko, tcda rruočno pogrešamo pri njem globlje, aktivne oloveč-nosti, ki bi se ne ožitovala samo v njegovii žalosti in usmilienju a samitm seboj, tennveč v njegovem deiamju in v njcgovi doslednosti in ne nazadnje v njegovu pravdlni moralni presojd samega sebe. drugi in tretji se imajo za cvet mlade slovenske generacije — bruc bi jih prav rad imel za istb, ko bi se le malo bolj spo-zoial na botaniko. Med svoje ljubljene germa-niste stopi bruc ravno v tre-nutku, ko se pričenja sestanek prvega letnika. Ta stvar gre povsod zeLo lepo; tu nemara še najlepše: 50% udeležencem (upam, da me prav razumete in. da ne boste mislili, da so prišli brez glav — čeprav mor-da jezikov ni bilo) prijazino nu-di geiinanis.t iz višjega letnika vso, prav vso pomoe starejših kolegov potem, ko jih lepo po-zdravi; a nato nastane pavza, ki se razvije v neskončnost, ko jih povpraša za njihove proble-me; ta neskončna pavza se pre-lije v mrtvaško tišino v trenut-ku, ko pogumni germanist iz nižjega letnika predlaga vo-litve v odbor prvega letnika. Potem vipraša n&ka bruculja, kdaj bo brucovanje, in potem se sestamek zakljiuči. V Gcisiposki ulici sreča bruc svoje^a znanca fizika, Taikoj zve, da je biLa že odigrana tradi-ciomalna nogometr.a tefcma med fiziki-tehniki in fiziki-filozofi in matematikarji in da se je kon-čala s tradicionalno zmago pr-vih, Potem se malo pogovorita o tehle sestanikih. Fizik pravi Nadaljevanje na 6. stranl Marj&n Keršid: Glava deklice Zupan Skrivnostno življenje Walterja Miffyja Sredi puščaive, (ki jo je ustva-rila poplava samih slabih fil-mov v zadinjem času, pomeni ¦film »Skrivnostmo živlienje Wal-terja Mittyja« za nas pravo oazo, kjer si laihlko malo od-dahnemo. Razvedri nas in nam zopet vrne veselje do zahaja-nja v naše kioiematoigrale, ki nas }e v zaidnjem času sikoro minilo. Marsiikdo je žel v kino z naveJiičainim naismešikom na obrazu, toda v tsvoje veiiko ve-selje je bil primocran piriznati, da se je to pot ziuotil. Film nas preseneča s svojo originailsnoisit-jo in doTniselnostjo, prav tako pa tudi z dobro igro glavin&ga juinaka. Zigodiba sama je dovolj enoistavina, veindair pa se da iz nje marsikaj ustvariti, kar je režiser tega filma bud[ doikazal. Walter Mitty je v življenju ne-bogrjen in smešen dečlko, s ka-terim vsi pometajo; zato se za-teka v sanje, ki mu ga kažejo takega, kakršen bi rad bil: ju-naški, hladnokrveoi, ponosen, spreten,. ^redišče opozomosti, ob-čudovan, Ijuibljen itd. Takai zgradiba snovi daje režiserju si-jajno priUko, da se iz vsega te-meljito poinoTouje. Vsaiko sa-njarjenje, v katero se ubogi Mitty izgubi, je parodija, dovolj domiselna in zabavna, da se ob njej laliko iz srca nasmeji-mo. Scena, ko Mitty kot ošatmi cowboy stopa po preiplašenem mestecu in. se niegov sovražnik že po prve-m udarcu zv-rne v praih in jokaje zaprosi: »Ne tep{ rne več!«, je iprav gO'tovo odlič-na, da Mittyja kot tovartoipirca ali bolničarja niti ne omenjamo. Ce si poleg »Mittyja« ogledamo ostale filme v Ljubljani, potem jasno vidimo, ksifco je ta paro-dija upravičena in kaiko v črno zadeva. Najbolje pa je to, cfa je tudi tisto, kar se v filmu res-nično zgodi, prav tako smešino in neverjetno kot vsako Mitty-jevo samjarjenje. Njegov zaiplet v kriminal, nevairnosti, ki jih mora prestajati, dogodlki, v ka-tere je potisnjein protd svoji vo-lji, pa se kljuib temu povsod sre&no izmaže, \bi gotike inu-mo prazem prostor. Italij-ains.kl barok je bil k nam uvožen ia Sele Mislej je ustvarjal pri nas samostojno. Dejstvo je sicer, da gremo za časom, toda ne more-mo preskakovatl lastnega raz-voja 8 pehanjem za uvaženirr.l Marjan Keršič novitetami.« Tako je njegov? mnenje o najmodernejših sme-reh v kiparstvu. »Moje hotenj^ je upodabljati po izročilih cis*? renesančne plastike in gradi:i na njih specifič-no slovensko p!a-stiko, ki bo značilno naša. Zarr,;-je zgrešeno zgolj zaradi modj slediti zahodu ali vzhodu name-sto iti po svoji poti. Stremim za čim popolnejšim plastičnim iz-xazoiq Vr slilka resnično življenje skozi prizmo duševinosti umetnika, ki to življenje individualno doživ-lja. Katero stran (socialno, po-liticno, psihološiko itd.) pa umet-nik v življenjiu, ki ga riše, po-udarja., ni bi&tvene važnosti. Kako pa je s tem v »Gdločitvi«? Odikrije se nara, da je zgodba sama tako znana, da so bili vsi njeni elementi že tolikokrat po-vedsini, obdelani in tolikokrat pomavljami, da nam ne more povedati kot taka ničesar več. Sestavljena je iz vsesplos.no z.nanih gesel, ki bi jih lahko našli v progrcimih nezahtevnih, Nadaijevanje na 6. stranl Prizor iz draine »Odločitev« Jožeta Zemljana Spomini, ljubeaen, sanjarjenje f— ^esa je v njih več kakor ču" stev, subjektivnosti, poezije? CeLo v taki izrazit0 epski zvrsti, fcot je roman, zazvene ob teh inativih fiisto lirski tonl. Prav tako je Flaubertov No-vember, zgod'ba mladostne lju-bezni, poln poetičnega čustvo-vanja In izraza, čeprav je pisa-telj predhodnik francoskih na-turalistov. Hkrati moramo upo-Stevati njegovo razvojno smer; niegovo delo v celoti je geni-alna sinteza romantične nravi In realistlčnih oblikovalnih in ldejnih teženj. November je napisan v prozi, a se bere kot zanesena, valujoča pesem, ki se dvigne iz fantovskih sanj in hrepenenja v ogenj strastne čutnosti in umirjeno izzveni v žalosti in smrti. Vendair nam je to delo veliko bližje kakor Werther, Rene ali kak junak iz Stritarjeve solzne doline. No-vemiber (1842) n.i več sub-jektivnost sama, temveč je delo tistega Flauberta, ki je kasne-•je v ram.amiu Madamne Bo'vairy !(1857) prikazal In obsodil ro-mantično bolezen kot škodljivo, čeprav je nesrečno ženo upo-dobil s pravo strastjo. Ze samo pridodani zaključek zgodbe, ne-'kaikše« eTrilog ki je kot obli-kovni element še romantično Prevod Ade Škerlove konvenclonalen, govori o dru-gačnih umetniških težnjah, kot so bile Goethejeve ali Chateau-briandove. Naposled se Flau-bertov junak tudi ne fustreli kakor Werther, temveč se na-poti k vlačugi, v kateri spozna nežno in trpeče bitje (tu se vsa čustvenost objektivizira v člo-veško in socialno obtožbo), umre pa vendarle neuravnove-šen. Kakor je delo v okviru svoje snovl močno in impresiv-no, pa je predvsem svetal biser strastno razgibanega, vendar Za jasnostjo težečega jezika. Prav teh jezikovnih kvalitet pa je v slovenskem prevodu premalo. Prevajalčeva naloga je, podatl kongenialen posnetek izvlrnika v drugem jezfku. Pri tem se ob vsakem jeziku in posebej ob vsakem plsatelju ali celo delu pojavljajo novi, specifični problemi, ki se j'lh mora prevajalec zavedetl, tako da v jezikti im slogru prevoda ne bo opazltl, da gre za pre-vod. Res je že korak bliže k dobremu prevodu, če se preva-jalec loti dela, ki mu je po snovni ali idejni ali celo obli-kovni plati duhovno sorodno, a samo korak in nič več. Pred-vsem mora prevajalec ime^ti po-sebno poustvarjalno zmožnost, s katero more zajeti celotni smisel in vse slogovne odtenke iz stavkov v izvirniku in hkrati docela odmisliti njihovo tuje obeležje, tugo preotoleko njiho-vega pomena, ki je v bistvu L>plošnočloveški. Seveda je to ideal prevoda, a k idealom je treba težiti. Prevod Novembra je od tega vsekaikor predaleč. Prvo, kar vprav bije v oči, je nezadostno poznavanje po-sebnosti francoskega jezika. Takoj na prvl strani teksta (str. 5) nas preseneti čisto eks-presaonistična pndoba »mrtvih gozdov«. Res stoji v originalu »bols morts«, a to porneni suh-ljad. Ravno tako nenavadno se slišl od Flauberta, da »drevesa upogibajo svoje glave« (tžtes, 15 — pomeni tu pač krošnje, vrhove). To je tudl posledica premalo niansiranega fzražanja (grob »se razširja« nam. zeva, 35), ki utegne voditi v smeš-nost, kot n. pr.: »sem se one-sveščal pred slikami ali pred kipi« (je me pS,mais, 41 — sem bil ves iz setoe, omamljen 1. p.) ali (od notranje stra&ti) »niče-sar več nisem videl, ničesar več občutil, bil sem pijan, bil sem neumen« (fou, 25 — blazen). Toda vzemimo samo prve od-stavke: junak gre »mimo hlad-nih jairkpv« (froid, 5 — zamrz-njeniih); zaihajajoče sonce ime-nuje prevajalka »sončni kolo-bar« (d1sque, 5 — okrogla plo-šča, kolobar je v tem primeru nesmiseln). Nekdanje življenje »se je... postavilo predme«, t. j. v mlslih (s'est placše, 5 — je stopilo) — tu je preveč zve-sta origfnalu, medtem ko na drugih mestih premalo spoštuje pisateljevo voljo, saj plše: »Mrazilo me je in skbraj se me je lot&val slrah«, kar Je več kot »J'avais froid et presque pe'"1« (5 — in strah me je bllo); »dim je. kolobaril nam slamnattmi strehami« (sortait des chaum.es, 5 — se je dvigal s streh ali pod.); sonce je »nekoliko pre-želo« nebesno belino »s poje-majočJm življenjem« (p^nčtrait alentour (le ciel) d'un peu de vie expirante, 5 — je rahlo preželo nebo okoli sebe...); veter je »vrtinčil« listje (fai-salt courir, 6 — poganjal, podil). Slog prevoda je večkrat in-telektualno suh in nepesniški: sonce je nebo »nekoliko preže-lo« (rahlo, gl. zg.!) ali »srce je popolnoma prepojeno« (tout gonfle, 15 — vsj pr&pojeno) ali »nestalna površina hudobnežev« (lurface mouvante, 29 — zuna-njost, zunanjščina. Sploh si je prevajalka premal0 prizadevala za slovenski videz sintakse, saj uporablja (na srečo nedosled-no) pogojnik za Izražanje de-janja, ki se je v preteklosti ponavljalo ali utegnilo ponav-Ijati (str. 14, 70), čeprav je to posebnost srbohrvaškega ]ezi-ka; zamenjuje ali ne upošteva glagolskih aspektov: »vse moje življenje (se je) postavilo pred-me .. . grenki vonj ... se je po-vrnll... moja bedna leta so se vr&Hla pred menoj« (5, — zvr-s*!la: Flaubert uporablja v vseh treh primerih Isti čas) ali pri-mer čisto pomenske netočnositi: »nekaj strašnega jih je (leta pretefelosti) kotljalo v mojem &pominu... dotaknila se jih je ... ironija . .. potem so odle-tela« (5—6, nekaj jih je pri-kotljalo v spomin — tako je razvidn0 iz konteksta). Neskr-ben stil izdajajo nekatere ne-rodnosti, n. pr.: »galeb je n a ve li k o udarjal s perutmi« (39); on dirait prevaja z »rekli bi- (6) all celo »reklo bi se« (62) nam. s kakor ali kot. Pri glagolih je tu pa tam samo-voljna: »zamišljal sem si, da sem« (25 sl., zamišljatl se je nedovršnik od zamisliti se, ki ima čisto drug pomen; torej do-mišljal sem si). Zakaj je fata-Iit6 (32) zla usoda; zakaj se Marija »prikazuje mornarjem v nekem nebesnem kotu« (40 — dans un coin du ciel: nekje na nebu); zakaj na str. 99 »stavl grmade«? »Z višine takih vrhov« nl nitt dobeseden pre-vod (111 — du haut de ces sommets — teh vrhov) niti ni slovenski, temveč izrazit pleo-nazem. Itd. Dovolil sem sl priplsatl kra-tico Itd1. im misliim. da p0 pra-vici, saj sem večino naštetlh pomanj'kljlvosti zasledil pripri- merjavi zgolj prvih odstavkov prevoda (str. 5 in 6) z izvirni-kom, ostale pa opazil mimo.gre-de ob branju samega prevoda in ]ih šele nat0 preveril z ori-gtnalom. Pri tem sem naletel na toliko nesigumosti, da jih vsi posamezni primeri dobre slovenitve, ki jih na tajim, ne odtehtajo. Jasno je, da mora vsak prevajalec enkrat začeti. Morda hoče Mala knjižnica ta-di vzgajati mladi rod prevajal-cev in gotovo je ta namen pri* meren in koristen. A tudi s te-ga vidika moramo prevod od« kloniti, zakaj prevajalski nivo( kot ga pričakujemo od izdaj v Mali knjižnici, bi pač moral Vklju^evati vsaj več vestnosti in okretnosti, kot ju je opaziti v pričujočem prevodu. Zarea le-tega nisem pregledal v celo-tt, a že našteti spodrsljaji samt — žal ni verjetno, da jih ni še več — ne delajo časti zbirki iix občutno slabe umetnišk0 vred-nost Flauibertavega mladostne-ga dela. l'i se mogoče znebiti vtisa, da je bil prevod narejen v naglici in prehitro izročen r tisk; opravičila pa v takih dej-stvlh ne bi btto. Prevodi taka vrste samo zavlačujejo razum-ljivo zamudništvo v slovenvkt prevajalski dejavnostl. V.KL, , Na državnem prvenstvu v Zagrebu Sireici Ijubljanske Univerze dosegSi pča prvakrJnja Sercičeva, saj je veljaila za edinega favorka, da nas odpeije v »prihvatitliste« Crvenog krsta pri postaji. Mnja je vzdihni-la: »Stari časd dobniih hotelov so že za nami!«. V mrzlem jutru se je začela borba s tiho skrbjo posameznih tekmovalcev: »Kako bom uspel? Piokleti mraz!« Stari asi Rems, Letonja, Boljka in Kveder, ti &o že vajenj vseh stavov oi> vsakem vremenu, kaj pa ostali? »Žene na svoja mesta! Zapiteni-karji, pišite čas 9,30«. Začelo se je pokanje. Kakor povsod, je tudi tu začatek najtežji. Ves se treseŽ od creme, knas edirao željo, da bi umiiril puško tako, da pride muha v srediino vizirja. Vzdihuješ, od-ložiš puško, sedeš, zopet vstaneš, komalec pritšsneš ob bok (blagor ženskemu spolu, ki ima vsaj nekaj »špeha«) in meriš. Priipoiročajo glbboko dihanje, pa ne vem, če se to ves obnese. Slovenske zastopnace se niso uvrsuile med zmagovalke, saj je naša najbolje plasnrana TominČe-va zasedla šele 8. mesto. Stairi običaji, da aisttstirijo dekletom tovariši jiz možkih elš..iip, se tokrat niso uveljavJi. Ljubljaaiske strel-ke so tnLle navezane saune nase in to je tudi prišlo do izraza v rezul-taciih! Doipoiidne so namireč tekmo-valj tudi fatitje z vojaško in pre- in Ludvik tudi popoldne s pre-ctzno malokailibnsko pušiko. Ni jima šlo, saj če si 6 ur na niirazu, re« ne moreš imeti miirne roke. Še leže sta :iimela le osmke. »Municija ni dobra in ne ustreza moji puški,« je tožil Fedor. V nedeljo je bila pravzaprav najvaižnejša disciplina — strelja-nje z vojašiko puško. Beograiski kudentje &o bili favoniti, potem pa —? »Sa ovom eikipoini mogli bl pcbediiti na diržavnom prven-stvu,« je dejail Zelkoviič, vodja beog>raiiskiih študentov, pred tek-movanjem. Zmaigo jim je nepriČa- nos se mu je klavrno pobesil, ko so iz rova pokazaili osmico, ki pa mu je vseeno zadostovala za prvo mesto. V preciizni pišroli jc strel-ce precej morLia neposredna bli-žina tekmovalcev z vojasko pištolo in taiko je mcsilil Letonja ob poku vojaške pištole^ da mora sprožati tuda on. Pokazali so mu skromno enojko. Na vojaški pištoU pa se je Le-tonja Ludviik odlično iizkazal an je zasedel prvo mesto. »Si sedaj za-dovoljen, ko ti na pre;'zni pištoili na uspetlo?« sem vpi-ašala Ludvika. »Ves, Minca, z mesirom sem že zadovoljen, z rezultaitom pa ne. Alii mi verjameš, da sem imel en zgrešek v prvi serLjii, ka>r se mi ni zgodilo v celi sezoni.« Neumorno sta screljala Fedor ¦****¦•¦••"•••••••»••••••••••••••••••••••••#••#••••••• ••••••••••#••••••••••••• #••#••#•••< TR2IC Izdeluje prvovrstno belo lepenko v vseh debslinah po zmernth cenah «••»•«••«••• •»•••»••*a Ermtina K. Mladinci AOK državni prvaki Poplačan tvud mnogih let. Prtčeikitjemo novo generacijo mladih odbojkarjev Pred dobrim tednom dn! j« bilo v Ljubljanl državno mla-dinsko prvenstvo v odbojM. So-delovali so: Jedinstvo (Zemun), Mladost (Zagreb) ln AOK. Ma-lokdo je veroval, da bodo našl mladinci osvojili kar najvišje mesto. Res je, da nismo pričako-vali najslabšega, a vendar nismo bili razpoloženi ravno optlmistič-no. Naša mladinska vrsta že dalj časa nl imela možnostl za tre-ning, kajti občutili so problem, ki je pereč za vso Ur.iverzo- te-lovadnlce ni bilo mogoče dobltl. Toda mladinci našega kliiiba so zaigrali odlično in z velik0 goto-vostjo zmagali nad obema na-sprotnikoma. Mladirjske vrste Slovenlje, kl so nastopale na prejšnjih držav-nih prven.stvih( Imajo že celo zgodovino. Vedno je bila to ekL pa Enotnosti, ki je veljala za eno najboljših v državl. Bila je trd oreh mnogim članskim mo štvcm In prav iz te mladinske vrste ie izšla odligna ekipa biv-še Er.otnosti, Krima in sedanje-ga AOK. Zn'an0 je, da je AOK zmagoval prav zaradi mladost-nega poleta, ki so ga vnesli mla-di lgralci v moštvo. Kombinaci- sprotnik vsakomur. Temu prU tnernl so bill tudi rezultati, kl jlh je ta ekipa dosegla v dose-danjih tekmovanjih. Mladinci AOK so' letos prvld prvakl države. Mnogokrat so bl-11 že blizu, s-aj so večkrat zapo redoma osvojili drugo niesto. žen. Vsi so se trudlU do maksi-muma ln njihov trud je bil po-plačan. To nl le uspeh mladin-ske vrste AOK( tu moramo po-hvaliti celotno kadrovsko politi-ko kluba, ki je vedno veljal za najboljšega v Slovenlji v tem pogledu. Venomer so skrbeli za svoj naraščaj in s svojimi igral-ci izpopolnjevali svoje moštvo, Najbaljši primsr za to so Megu- Na prvenstvu v Somboru je Na- šar, Dvoržak, Kovač ir.' drugi. predak iz Kruševca le s težavo Moremo smelo trditl, da bomo preinagal slovensko moštvo. Ve- lahko kmalu videli na igriščih deti moramo, da je v ekipi Na- mladince, ki so nastopali na le- predka Igral eden najboljših se- tošnjem prvenstvu, kako z uspe- danjih lgralcev Bane Milosav-ljevič, kl igra v zadrjjem času v moštvu Partizana. Tudi lan-sko leto so bill naši mladinci prav blizu naslova: državni pr-vak. Imeli so ga skoraj že v ro- hon-' Igrajo tekme v članski kon-kurenci. To je cilj mladinskih tekmovanj in prav je, da nas klub krepko dela v tej smerl. Z mirno vestjo lahko pričakuje-mo r.ovo generacijo mladih od- kah. Premagali so moštvo Par- bojkarjev, ki bodo prej ali slej tizana, kl je veljalo za favorita, Izpopolnill jigaško ekipo. Izgubili pa so tekmo z Mladost- Naslov državnega prvaka so jo, ki je bUa slabši nasprotnik. klubu akademikov priborili na- fo©©'§raj ski mi študenti V Beogradu so ustanovili prvi rugby klub v naši državi. Ima- jo zagotovljen prostor za trenL ranje v zimsklh mesecih, iz če- sar lahko sklepamo, da bomo v prihodnjem letu lahko gledali | prve tekme dom&činov v rug'by- ' ju. Pravijo, da je največ zani- manja za to panogo športa med dijaki in študenti Beograda. Tako so zopet ostali"na tradlcio-nalnem drugem coestu. slednjl igralci: Darjan, Trček, Bulc, Penko, Skrjanc in Letos so kopčno uspell. Nj!- Otrin. hov uspeh je popolnoma zaslu. Tudi mi jira čestitamo. Med jesenjo in zirno v gorah Pravzaprav je sedaj za jStudente ja rutlne starejših lgralc«v ln ^as veselih bruoovskih vdferov. mladostnega poleta, borbenostl Navsezadnje ie kaik asketsko na- zne jeseni v gorah. Poletni tružč in hirup sta prenehala in z nj^ma vred pnocesija družinikiiii m sdrr in živahnostl v igri mlajših, se Strojen športnik v mešanlci pre- ^1'^111^ izlerov. Po gorskih ste-je lzkazala kot najboljša. Tako ^0^^ tel alkoholmh hlapov ^h n^ srečai žive duie. Listje je moštvo ]e hud in nevaren na- fc muzike pozabi na vse iq>e nauke " .0*>adl10',1euše PisLani m/cesai _________________________ otreningu.-formdinponočevanju. f?!e P° f*1^ robeh. V dolč^ah pravi Ludvik Letonja strelja kovano odnesel Mažek [Zagreb] z odličnim rezuitatoim. NaŠi fantje so se uvrstiEi v zgornjo polovico in zavzeli ekipno drugo mesto. Talkoj nato se je nadaljevalo streljanje n*a pojiavljajoče se tarče. Vsaliih 6 sekund se pojavi tairča in naro izgine. Težko jo je zadett. Obrazi so polni miiimiike. Tu sta se najbaLj iizkazaJa naša noviinca Bogdan in Franci. Zadela sva. vseh 10 tarč. Popoldan srečam Fedorja in Ludvika, ko grosta na kosilo s sllušalkami na ušesih. Kaj neki ta~ ko vneto poslušata? »Hej, vadva — rezultat?« »1:0 zia Jugoslavijo!« »Ne njihov, Vaš?« »Ni(5 posebnega, od nažiSh je bal ScLsa. najholjši«. Zvečer je bila razglasitev rezul-tacov v prostorifh kiuba Mladost. Zmagcvalci so prejeli pokale in spamiiinske nagrade, Rezultati so bili sledeoi: Malokailiibrska puška, ženske: 1. SertiČ (Rajnica, Zagreb, 494 krogiOiv. Ekipno 1. Zagreb, 1358 kirogiov. Moškut, vcjaška ptiSka: 1. Ma^ek, Zagireb, 458 krogov. Ekipno Beograd, 2158 krogov. Pojavljajoče se tarce: 1. Petrovič, Beograd« Ekipnio: 1. Beograd Vojašika piltola: 1. Letonja 204 krogij eksipno Beograd, 858 krogov. Preoizna malokalibrska pulka: 1. Mašek, Zagreb, 548 kxogov; ekipno Žagreb, T551. Preoizna pištola: Rems, Ljubljiana, 240. Naslcdnje šcudcntsko prvenstvo t streljanju bo maja 1954 v Sko- plju. DEVETI SAMPIONAT FLR JUGOSLAVIJE V Zagrebu se je pričel tur-nir za naslov državnega prva-ka v šahu. 24. novembra se je začel v Zagrebu IX. šahovski šampionat Jugoslavije. Vsa elita je zbrana. Gligorič, Pirc, Fuderer, Trifunovič, Matano-vič, Rabar in še 12 izbrancev je sedlo za šahovske mize ^n začelo se je. Kdo bo prvi? Kdo bo zastopal Jugoslavijo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo? Dokončni odgovor bomo izvedeli verjetno šele po zadnjem kolu, do tedaj pa lahko, upoštevajoČ formo po sameznikov in njih dosedanje i-ezultate le ugibamo. Velika trojka velemojstjrov Gligorič, Pirc in Trifunovič bo ne-dvomno posegla po prvih me-stih. Najnevarnejši konkuren-ti so jim prvi trije III. med-narodnega turnirja v Opatiji: Matanovič, Fuderer in Rabar. Študent prava na beograjski Univerzi Matanovič bo sku-šai vnovič priti med izbrano trojico »internacionalcev«. Slovenski šahisti »na.vija-mo« seveda za naše zastopni-ke. Letos so samo trije, od tega 2 prekaljena borca: vele-mojster Pirc in mednarodni mojster Puc, mojster Prein-falk pa po dolgih letih spet igra na šampionatu. Pirc bo gotovo med prvimi, Stojan1 Puc pa lahko preseneti ali razočara. Njegova igra pač mnogo zavisi od trenutnega razpoloženja. Preinfalk se bo skušal čim bolje uveljaviti. In drugi? Precej mladih in novih je na šampionatu. Kot vsako ]eto, bo verjetno tudi letos kdo od teh zmešal račune fa-voritom, saj presenečenja tudi v šahu niso tako redka. >Saj živimo samo enkira-t cak študentovski Wa!tcr ] si ga nato^ že en kozarček. In ko je nazadnje zjutraj. vsega konec in ostanejo v dvoxani samo pra- ko^predtrening za'&niučarTjo" tak Itudentovski Waltcr Mi«y m ^^ ^ "" pRS°'ni Stra'ni' si ga nato^ že en kozarček. In ko je nazadnj€ zjutraj. vsega konec in pa sijajen čas. ki ga idkoristis opazuje gamse in se greje na 6on-cu. Jesen je čas za razgledovanje "^»»¦^"»»Mimiff™««"™™™^ -v\ zne inize in klavir, vstane tudi on in se ©dmaie spa>t. November — čas za gore? Ne, gospod. November Je meglen žalo-«ten mesec, ko odpada listje in ko je za plezanje premiraz, za smu-camijo pz premalo snega. Tako misli 'tisci, ki ne poziia lepote po- Nevaj-nosti zaradi plazov še ni, pažnjo^pa zakevajo kratek dan in pa možnost nenadnih vremenskih preobratov. Študentje smučarji, lt hočete bitu pripravJjeni na zimsko smuca.rs.ko sezono, izkoristke lepe dni za treninge v oblttki pohodov v naše jesenske gore. Odbojkarski kdub Branik fz Maribora je posial našemu od-bojkarskemu klubu čestitke ob velikem uspehu, ki so ga do-sseli naši miadi odbojkarji s tem, da so osvojili naslov drž. mladinskega prvaka za leto^ftje leto. To lepo potezo maribor-skih odbojkarjev toplo pozdrav-ljamo. V Zagrebu je bil pred nedav-nim mednarodni nogometni tur-nir. JSodelovale so itudentske reprezentance Beograda, Zagre-ba, Sarajeva in Bonna. Zmaga-la je reprezentanca Zagreba, kd je v finalni tekmi premagala Beograd s 4:2. Najbolj dramatič-na tekma na turnirju je bila med ekipama Beograda in Sara-jeva, v kateri je zmagal Beograd z 2:1. Ta tekma se je v regular-nem času končala 0:0. Studentja Sarajeva niso izmed 4 enajstme-trovk izkoristili niti ene. V tek-mi za tretje in četrto mesto so Sarajevčani premagali Bonn si 7:1. Nova šg bcfB^fssl sfa I siii Pred dnevi je bil v Beogradu prvi turnir študentov v malern rokometu. Takšnih tekem do sedaj ni bilo, čeprav je zani-manje za ta šport dokaj veliko. Turnir bo tradiclonalen In sa vrši v čast 10-obletnica smrti Iva Ribarja - Lole. Visoka z:maiga Prejšnji teden so se srsčali v tradicionalni nogomeijnd tekmi na zelenem polju teh-nični fiziki in prirodoslovci. Fizikr so dokazali, da so pre-cej večji mojstri okroglega usnja, kot prirodoslovci. Zma-gali so z astronomskim rezul-tatom 8:1. Do odmora je bila igra že dokaj enakovredna, v drugem polčasu pa je napad fizikov nezadržno prodiral proti nasprotnikovemu golu. Zgcditkov je kar deževalo. V zmagovitem rnoštvu so se po-sebno odlikovali Dimc in Ra-dovanovič v napadu, krilec Kapš, Dolničar v obrambi in Ščuka v golu. Ze lansko leto so fiziki sla-vili visoko zmago s 7:1, letos pa so ponovno potrdili, da so boljši nogometaši kot prirodo-slovci. G otovo ni treba Še posebej po-jasnjevati, da bomo to pot prvič spregovorili nekaj več o nogomet-ni ekipi ljubljanskega Odreda. To moscvo ima precej pristašev prav med študenti in zato smo se odlo-čili, • da bomo sedaj, ko gre tudi nogometna sezona h koncu, pre-gledali, kaj je to mošcvo storilo dobrega in kaj slabega za ugled slovenskega nogometa. Pogled na to delo skozi prizmo študentskega življenja naj bi bilo tisto, kar že-limo povedati. MoŠtvo ljubljanskega Odreda pred letom dni ni bilo kdovekaj priljubljeno med na^o študentari-jo. Hrvatsko-slovenska liga je bi-la za nas premalo, če hočetno biti odkriti. Vse naše zanimanje za nogomet je veljalo Crveni zvezdi, Hajduku ali Dinamu. Naši tova-riši, ki so prišli na ljubljansko Univerzo študirat z juga, so nam to nehote vcepili v glavo. Kaj redko je pogovor nanesel besedo na Odred. Prišle so kvalifikacije. Takrat smo pričeli upati. Morda pa bo le kaj. Če bi bili vsaj drugi. Prilika je taka, kot je nikoli več ne bo. Toda vrli Odredovci, za takratne tekme jih moramo res pohvalki, so zamašili ušesa in zaprli usta vsem tistim, ki so govorili, da je slovenski nogomet za staro šaro. Nabrali so polnih 8 točk, to je zmage v vseh tekmah. Kai takega Prizor s tekme Odred ; Crveaa zvezda, nismo pričakovali in prav zares smo bili tudi mi študentje veseli. Odred je postal aktualen v pogo-vorih šrudentov. V predavalnicah, institutih, pred izpiti in po njih smo govorili o Odredu. Morda smo še kakemu profesorju omenili besedico o tem, če smo ga že kdaj prej videli na kaki rekmi. Takih je seveda na naši Univerzi kaj malo in to izpitu bolj škodi kot koristi. PriČakovali smo zvezno ligo polni upanja In nad... Veliko razočaranje 2e prve tekme so prinesle raz-oČaranje. Z igrami, ki so jih pri-kazali naši nogometaši, nismo bili zadovoljni. No, pa vendar — trema je povsod. To so prve tekme v zvezni ligi 5n se vrag bi imel tre-mo pred takimi nasprotniki, kot je bila n. pr. Vojvodina, ki velja zi eno najboljših moštev v naši državi. Tako smo se tolažili dol-go in čakali, kda; bo tega konec in kdaj bomo priče prvi zmagi. Sedeli smo pri radiiskih sprejem-nikili in vneto poslusali rezultate. Hajduk : Odred 4:0 (kai hočemo, Hajduk je Hajduk), Vardar : Oi-red" 4:0 (ioj!) in tako nedeljr* za nedeljo. Blli smo nevošoljivi Pro-leterju, ko jo je nezadržno mahal proti sredini tabele, kjer ie še se-daj. Najhuiše je bilo v tekmi pro-ti Raborničkemu. Le-ta ie bil krepko, da nc rečem katastrofal-no poražen od vseli mošrev, k! so igrala z njim. Pričakovali smo dve gotovi točki. Rezultat 1:0 za Ra-botnički. To je edina zmaga tega kluba na tujih tleh. In na koncu vsega še Sarajevo, ki je bilo slabše mo^tvo na igrišču, a je vseeno odneslo dve predragoceni točki v svojo prestolnico BiH. Topdak je študent univerze Odred najbolj čudno moštvo lige Na tekmo z Odredom se vsak nasprotnik resno pripravi, kajti znano je, da ni lahko zmagati, če se Odredovcem odpre. Žal je to doikaj' redko. Vendar je vsakdo zmajeval z glavo, ko je slišal o rezultatu Odred : Crvena Zvezda (4:3) ali o zmagi nad BSK. To so bile tekme, ki so gledalcem nudile vse, kar si more pozeleti: lep no-gomet in še zmago domačega mo-štva povrhu. Kar spomnimo se, kako hripava so bila grla naših študentov tisti ponedeljek po tek-mi s Crveno zvezdo. Pred 14 dne-vi sem bil priča odlični igri Odre-da proti Dinamu in malo je manj-kalo, da je ni Odred spet zago-del enemu izmed vodečih na ta-beli. Morda je bila le 11-metrovka tisti usodni moment, ki je vplival na končni rezultat tekme. Če smo pravični, bomo morali priznati, da je bila neupravičena. Zagreb-čani _na tribuni so mi zatrjevali, da ie Odred odnesel moralno zmago. Odred je torei prav zares čud-no mostvo. Z odličnimi klubi za-igra tako, da je veselie, slab na-sprotnik pa odnese zmago. Sedaj smo. pred tekmo s Partizanom. Tudi to moštvo je na vrliu tabele. Ali naj upamo na zmago? Če bi bili vraževerni, bi bili vsekakor upravičeni, tako pa upamo samo na ^im boiiso igro domačinov. Vedeti je treba, da ie Partizan mo?tvo. ki ima posebno v zad-njem ^asa odličen napad. Če se ta razigra, je usoda nasprotnika za-pe^atena. iffraleih Za Odred so v liffa^kem tekmo-v^niu nasropsii: Bencik, Arsič, PUknr. Klancfišar, PeHcon, ^ivo-tič, Berginc, Lesjak, Osrero-blem, ob katerem smo vsi pri-zadeti, obdeluje ma taik način, da nam naša čustva prikazuje v tako izkrivljeni in ponekod celo smešni obliki, kakor jih prikazuje »Odločitev«? Prablem Trsta in njegove usode je oster, aktualen jn za Tias vse zelo bo-leč. Zato je naša zahteva po njegovi umetniški upodobitvi, ki naj bi bila resnična, člove-ška in prepričljiva, ki naj bi vse, kar smo doživljadi in še doživljarr.o, prikazala tako, kot v Tesnici tudi je, v polni meri upravičena. Taika politiona dra-ma, kot je »Odločitev«, bo do-segla svoj pravi namen le te-daj, če se t>o z njeno politično ostio družila tudi prava umet-niška varednost. T~šk Londonske slike Stolp londonskega parlamenta Nadaljevanje s 3. strani eiksikurzijo v Postojnsko jamo. O'b sem piodizavesiaio pogledad na naipačino stran in, se je za mo-jim hrbtoni netnadiama ustaviila cela vrsta avtomobilov (še do-bro, da so se ustaviill). Najbolj zandmiv kraj v Hyd;e Panku je pri severnem vho-diu pri znafmenitem Marble Archu. Tukaj je kotiček govor-nikov. Nemajhno število Ijudi se zbira ofcrog najrazličnejših govornikov — agitaitorjev raz-nih političnih strank. Tukaj pre-pničuije posilušalce energična žemska, n>a(pds na majhnem go-vorniškem odru pove, da pripa. da stratnki lomdonskih anarhi-stov. Tamkaj ?e razburja bra-dati zastopnik zflruženih Ircev, plešasti naamejani gnspod pa zastopa mnenje Skotov. Seja odbara se je bližala bom-cu. Posamezmi odbomiki so med sluičajnostmi načelj nekatera še neobiravnavana viprašanja, med-tem ko so nekateri že skoraj preveč očitno pogledovali na uro, kaikor da bi ho'teli taiko do-povedati predisedniku, naj čina-prej zaključi sejo. Ura v bližnjem zvomiku je odbila enajst. Zato ni bilo niti najmanj čudno, da so bili neka-teri že kar malo utrujeni. Ob-sežen dnevni red, burna raz-prava, prei Pa predavanja in vaje... Za trenutek so vsi umoliknili. Teda) pa je zaprosil za besedo sicer zelo redkobesedni član odbora; ki so ga zaradi ome-njene lastoosti in niegovih res-nih, včasih celo nekoliko drznih izvajanj vsi radi poslušaJi. »Tovariši! Kot je že precej člamov odbora ugotovilo, bi do-segli s prehodom od sistema otroških doklad na štipendira-nje, da ki prejemali podporo eamo dobri študentje, in pre-prečili, da bi slabi študentje oškodovali našo skupnost vsa-ko leto za težke milijone. Zakaj nekateri študentje iz-delujejo s tako slabim uspehom ali pa sploh ne, je vprašanje zase. Pri tem bi vss hotel opo-zoriti na dejstvo, da s podpira- n]em slabih gtudentov ni oško-dovana samo skupnost, temveč mogoče še bolj oni sami. Sicer so taki primeri redki, kakor so tudi redki dobri štu-dentje, ki se še vedno borijo z materialnimi težavami. Ven-dar bi bilo vseeno po mojem mišljenju pametno, da pri za-govarjamju naših predlogov ne poudarjamo samo finamčiie pla-ti in morebitnega znižanja stro-škov za vzgojo visokokvalifici-ranih kadrov, temveč tudi mo-ralme momente.« Kmalu bosta minili dve letl. Sedel sem v skoraj praznem tramvaju ob oknu in se kraitko-časil ob pogledu na mestni vrvež in poslopja, ki so hitela mimo mene. Pošta ... Ajdovščina.., Glav-ni kolodvor... Ko sntio se nekoliko oddaljili od glavnega kolodvora, se mi je pogled zaustavil na tovornih vagonih, razvršičenih na slepih tirih železaiiške postaje. Vsi so bili zvrhano napoLnjeni s pre-mogom, nikjer pa nobenega te-žaka, da bi jih razkladal. Oh, ne... rmotil sem se. Na enem izmed vagonov sem za-gledal delavca z lopato v ro-kah, ki je z vso vnemo metal premog. Ko se mu je tramvaj približal, se Je bežno ozrl proti cesti. Imel je globoko udrta, lica in tako izrazit obraz, da sem se takoj viprašal: »Od kod poznam tega člove-ka? Kje neki sem ga že srečal?« Vendar se taikra>t nikakor ni-sem sipommil Vfcljub kreplkim miselnim naporom. Ko simo pred pol leta imell kratek sestamek odbora zveze š>tude:ntov elekitrotehmike, je ViStoipil v PTedavalnico, kjer smo bili zbrani. Takoj scm ga pre-poznal. Obenem mi je postalo jasno, da sem ga moral videti že prej pri kaikšmem predava-nju, sicer se mi ne bi bil zdel ta-ko z:nan takrat, ko je razkladal tovorne vagone. Otostal je pred nami. »Bruno mi je naročil, naj se oglasim pri vas. Zafcaj, pa ml ni povedal.« Clani odbora so se spogledali. Nihče se v prvem trenutku ni spomnil, zakaj naj bi ga bil Bruno napotil k nam. Tedaj ga je vprašal Dusan; »Kako se pišeš?« »Jože Gorza.« »2e vem, za kaj gre,« se ^e spominil Dušan in nam razložil zadevo. Bruc na pohodu Nadaljevanje s 4. strani '(fizik je misiil prvotno študi-rati pravo), da je »apolitičnost novincev le oblika reakcije na aktivistično organizatorično de-javnost prejšnjih let«; ali pa se morda nikomur več nič ne ljubi. No, naš bruc je prepri-čan, da bo politična aktivnost napredovala vzporedno z organ-sko rastjo problemov, ki bodo na študenta z vsakim letom bolj pritiskali. Potem še pomi-sli na konierenco filozofov; to je bilo pa res lepo, kako so se kandidati kazali! Moralno po-litič-ne kvalifikacije so bile za-čuda pri vseh predlaganih pri-bližno enake in jih je vsak prcdla^gajoči itak le z muko in nekako oficialno izjecljal. Po-kaže naj se! To naj postane vo-dilno geslo za spoznavanje pra-vih ljudi! Cisti filozofi se imajo pravza-prav še najbolj »fletno«. Vsi Btirje bruci s starimi vred ča-kajo, da se prično predavamja. Sedaj so si jih začeli podjet-nejši sami pripravljati; ta pre-davanja so gotovo bolj zani-miva, ker so brez izpitov. JMo-va skripta so že v tisku. Med matematikarji bruci se slišijo glasovi o potrebi nove fakultete, ki bo proučevala nji-hov urnik. Bruc ugotovi, da so reveži že zelo zmešani in da se bo ta neprijetna zmešanost stopmjevala, če bodo morali še vmaprej po tri ure skupaj sedeti pri opisni geometriji. Na pri-jazni nasvet, naj se po moano-sti prepišejo kam drugam (ta rasvet je sploh zelo pogosten, kar se tiče nas brucov), so naj-pridmejši reagirsli s tem, da se uče po hitri nrsetodi na parryet Sajevčeva skripta. Predavanja iz astronomije so za sedaj še V neskončnosti. t Nai bruc je podjeten; pogle- dat gre še na Poljansko gim-nazijo, na Akademijo upodab-ljajočih umetnosti. Ze vhodni hodnik ga navda s sramežljivim »rešpektom« — pojdite ga po-gledat, pa boste videli, zakaj! Bodoči umetniki — ali pa se sedajiji, to je na vsak način za navadnega bruca težka razsod-ba — mu povedo nekaj stvari, kakor na primer, da so 1. med njimi vsi talenti, ker bi pač talent ne bil, kdor ne bi šel na akademijo; 2. da 'Oni sploh ne ustvarja-jo, pač pa študirajo (študirati je enako držati se tesno pro-fesorjevih navodil) — seveda so rekli to z ironi6nim na-smeškom; 3. da za noben denar ne bi kdo tid njih napLsal kai o gvo-jem kolegu, to pa ne, a) zato, ker sploh ne znajo »Irazariti« in je to posel umetnostnega zgo-dovinarja(?) in b) zato, ker je to zelo težka in kočljiva, pred-vsem pa občutljiva zadeva in nastame iz tega le zamera in zineda. Na splošno so to zelo prijetnl famtje. Na Tromostovju naleti bruc na gr-uio svojih kolegov in ko-legic po stanu. Govore o gleda-liš'ču. Ti, ga vpraša, ali veš kaj o nekakšni imaginarni igralski skupini, ki baje obstaja na fi-lozofeki fakulteti? Ne, on nič ne ve 6 kaikšni takšni stvari. Sicer pa lahko to bruci sami napravijo. Ja, pravi ena njego-vih kolegic, pa ni režiserja in z režise.rjem nj repertoarja, pa ni prostora za vaje in odra za nastop. Vse to so mornli že sta-ri i-meti in bi se bilo dobro nasloniti nain.ie. Pa ni ne duha ne sluha o niih — potem bruc molči m moličiio njegovi kolegi in kolegice. Nato se razidejo. Poteaii gire bruc domov, • Vsemu delovnemu Ijud- stvu čestita za narodni praznik rDudf rastoipnik »barvanih Ijudi« ~j čmcev piritegine nih ljudi« — čmcev pritegne dovolj poislušalcev, saj slovii^o čriici feot odMčni govorniki. Jas-no je, da pride pri tem do ži-vahnih deibat. PoslušalcL lahko postavljajo govoTmiku razina vprašanja, če pa s© kdio z/nje-govimi izvajanji ne strinja, ima pravico, d'a ga ipobija ali pa kar v niepoisredlni bližini prične sara razivijati svoije teze. Kimalu bo tudi okrog nij€:ga lepo fctevilo pasilušalcev. Med saimimi poslu-šaloi pa vedno slišiš umestne in p.eumestne opazke, ki letijo na račum govoirniika ali pa diskutan-ta. Nikjer še nisem slišal tako vljudmega ziafrkaivainja kakor tu-kaj. Množica s© včaisih zelo xaz-buri, vendar sta tam vedn0 dva stiražnika —r za.vsak primer. Ti govoiri trajajo otb nedeljah ves diain iiin se zaivtločej0 ftudi do pol-noči, seveda se govorniki med seboj meinijatvajo. Zanimivo je, da niso tukaj samo zastopniki političinih strank, temvetž tudl raznih verskiih sekcij. Evangeli-sti, katoliki^ protestanti in dirui-gi raizilaigajo svoje vere pisanl množiici. V sosedinii grupi se uči-jo peti nabožne pesrnii in toajo v ta (niamen pred seboj veliko tablo z besedilom. Tudi zraven je zelo živahna skupina. Neko-liko čudaški m.ožak srednjih let pridiguije proti ženskemu spolu. Raabiurjene »ladies« ga psuijejo in imiu žuigajo, fantje pa mu ka-žejo slike Rite Hayworth ter ga eprašujejo, Taik&j si ne zatisne oči. Priznati marain, da so mio-žaka po koničanem govoru ne-koliko osuvali in »pomotoma poihodili«, ne d'a bi ®txažnika hotela to opaziti. V bliižini je londtonski Parla-jnenit. Zigrajen. je bil 1. 1836, med dirugo svetovDiO vojaio pa je bil tudi močimo porušen* Dames je zopet obnioMljen ter cenijo nje-gorvo vredTiost na preko 2 mili. jardii d'in. V njem so najrazlič-nejše soibane, karaljeva galerija da »odiišče, govomiiška reziden-ca, knjdžnice itd. !&e bolj zraan je 96 m visokii zvonlk, v katerem je sveitoivmoznami »Big Po kra; cene, saj znaša v niašem denarju najce-nejši sedež 200 din, naijdražji pa tudi do 500 dioi. Zanlmlvo je to, da )e v večkiii kiimemato-grafov kajenje dovolj&no i» so sedeži opremljeni s peipelraiki. Program se odvija nepretrgano odl 13.30 do 22.30. Mnogo je tu-di gledališč, vsem na čelu pa stojd svetovtno zniain.a opiera Covent Garden. Vsako sezomo gostuje v njej mnogo tujiih di-rigentov iin soMstov. Obiskovalec Londona toa vedno prreimalo čaisa, da bi si 14.000 mark, da postaneS zdravnik V Zahodni Nem.č;iji so vpisasU ne in šolnina zel'0 visoke, Ka-kor poroča Colloquium iz Za-hodnega Berlina, potrebugejo študenti v Zahod. Nemčiji 14.000 nemških markf da lahko plačajo vpisnine irj vzdrževalnino v do-movih za časa študija, ako že-lijo postati z^diravniki. Od tega zneska potrebuje študent samo za najnujnejše knjige 700 DM (okrog 50.000 din), za šolnmo pa v enajstih semestrih plača 2500 DM (torej okrog 180.000 din). Studij r.a medicinskih fakul-tetah traja v Zahodni Nemčiji dvanajst semestrov, izmed kate-rih je eden določen za zaključ-ne iz^dte. Vsaik diiplomiant mora po opravljenih izpitih cpraviti še dveletni staž, ki pa je brez-plačen i'n nemški študenti v tem času večinoma opravljajo po večerdh že razna hor.orarna de-la, da se lahko preživljajo. Ker }e iklj.uib tako hudim in tež-kim pogojem v tej državi še vedno mnogo študentov medici-ne, tudi nam do sedaj ni uspe-lo v večji meri najti prakse za počitnišike mesece za naše štu-dente meddciine na zahodinonem-ških klinikah in bolnicah. Izredno vigjski stroški za šo-lanje, ki jih* .sptoh ni mogoče primerjati z našdimi — saj znaša šolnina več kaikor pet mesečnih plač strokovir.ega delavca — silijo neonške študente v celoti, da se mnogo ukvarjajo s po-stramskim delom in priložnostni-mi zaslužki in. so zelo pogoistnd primeri, ko študeniti po veče-rih delaijo v raznih lokalih kot natakarji ali blagajničarke in se tako preživljajo. Sociiafca služba nemiake štu-dentske zveze si vsako leto ze-lo prizadeva, da študenjtom po-sreduje razne zasknžke y polet-nih mesecih, ko so dane široke možnosti za udejstvovanje štu-dentov v turistični služibi. Ce-prav imamo mi neprimerno boljšii ekonomiski p^oložaj, bi vseeno bilo prav, ako bi posve-till vprašanju zaposlitve štu-deijtov znatno yeč pažnje. ogledal y«e te z;animflivoist!, 2JaU sti pa vse londonske muzeje« Med njimi ja najz^iaaneniiteišt in majvočji Britainski muzej. P&i leg njega je še 12 dlrugiih zani-mivih muizejev, ko»t vojni, geo-loški^ dcudij-ski, muzej narod'n«i zgodovine itdi. Ko odihajaš ia Angliije, toal olbčutek, da si veLiko videl, im te tare ediino ejia skrb: kako se boš na Kontim€(nitu. zio^pet na-vadii ma desmavomi ceatai pro» met. , Še enkrat o VPŠ RazmišIjanJe o odinosui štu-dentov — bodočih prolesor-jev — do pedagoške problematike na šolah Res je, da je univerza znan-J stvana ustanova, vendar pa. sa znan. delu posveti le rnajhen del njenih absolven., velika večina absolventov filozofske in tudl prirodoslovno-matematične fa« kultete pa se posveti pedagoške-mu delu. Prav zato fc'i moralo ibiti med študenti več zanimarjja za probleme našega šolstva, nje-gov razvoj In potrebe, ikot ga j^ bilo opazitl doslej. Otrok je živ in se razvija. Medj 10. in 18. letom, ko obiskuje gim^ nazijo, doživlja najkritičnejša faze svojega telesnega In dušev* nega razvoja (pred^uberteto ln. puberteto) in vzgojitelj, ki otro ka ne bo dobro poznal, lahko napravi neprecenljivo škodo. Zato se nii zdi predlog o zredu-ciranju predavanj iz pedagog&a na nekaj predavanj iz metodika neumesten. Ce že govorimo o vzgojiteljih, tnoiamo najprej pomisliti na otroka, nato na družbene potrebe ln zahteva (kakšne Ijudi naj vzgojimo) iij šele natoF kakšne vzgojitelje za to delo potrebuiemo in kak.šnqi šole naj ti ljudje absolvirajo. Tu je treba spregovoriti še 9 nekem problemu, na kateregai navadno pozabljata šola in tudJ študentska organizacija, ka-r velja za VPŠ in tudi univerzo« To je zanemarjer.je pri^rave* naših ljudi na druižbeno-političnai in kulturno delo izven zavoda, kjer bodo predavali kot pred-metnl učitelji oz. profesorjl« Prosvetnl delavec je poleg zdrav-stvenega delavca in seveda žup-ntka edini izabraženec na pode-želju. Zato lahko trdim, da ja pray on moralno odgovoren za dvig in vodenie kulturno-pro-svetne dejavnosti tam, kjer služ-buje. Kdor je od blizu videl delo prosvetnega delavca in odnos med njim in liudmi, ta je lahko spoznal, da naši ljudje na pode-i želju od rjega poleg šolskega dela prav to v prvi vrsti uipra?» vičeno pričakujejo in tudi zahte« vaoj. Postavljen bo pred dejstvo, da bo režirai, ig.ra-1, vodil knjšž* Tiico, predaval, oTganiziral pro* slave, festivale ltd. Ali bo za to delo tudi pripravljen? O tem bot treba v bodoče več misliti in tun di delatl. 2. I. Iz Norveške V zadnjih štirih letih so sl rjOTveški študenti vztrajno pri* zadevali, da bi tudi njihov za* stopnik bil član Univerzitetnegai sveta, in sicer z glasovalno j?ra-vico. Profesorski zbori vseh unj.verz in visokih šol &o gl&-dali s precejsnjim nezatnpanjemi na to novotairijo, kakoir so tal predlog imer.ovali. Sedaj je pre-bila led Univerza v Oslu, kjefl je tesno &odelovanje med profe-sor]ji in študenti rodilo lepa uspehe. Univerzitetni svet ta ur.jverze je predlagal spremem-bo Osnovnega državnega zakonai o Univerzah y tem smislii,