KOPNE PODPORNE JEDNOTE -Chicigo, IUM četrtek, 6. maja (May 6), 1926. rS^tuT^O, AH ef O*. », UIT. aeOwrli«» »n J— II, ltl>. Subscription $5 04 Turn Dva dneva sta bila porabljena sa variflfcacije. Edlaa alavanaka dalegatinje Ja lagubOa eedeš. Vaah delegatov Ja približne 800. . V Trojni uboj ja pokazal na goto-ve stika. — In molčali niso niti veliki dnevniki In povedali ao mod vrsticami, kar ja bilo vsakemu razumnemu delavcu že zdavnaj znano. . i ' . Chicago, IB. <*- P.) — Ploha krogel, ki je bila izstreljena od neke čikalke gang« na poboj nike nasprotne gange, katere član je bil mogoče dozdevno tudi pomočnik državnega pravd-nika — McSwiggin — in ki je ubila njega in fte dva druga, je bila izstreljena ob nepravem času za one, ki delavcem priporočajo, da ae naj nikar ne ozirajo na stranke. McSwiggin je ¡til desna roka ,Crowa. bil je eden izmed"' glivnih njegovih podpornikov. Crowe je poznan, a je eden najbolj brezobzirnih avnih tožiteljev v Chicagu in kraju Cook napram delavcem. Ali ko so bile zadnje primarne volitve v Chicagu in okraju Cook, je nekaj odbornikov raz-ih unij podpiralo Crowevo n ■ m ■■■ i ■ 1 * Predloga za agelevlje-nje dijsttvj« lakafičava Za nadzornike parnih lokomotiv-skih kotlov določa tako nizko plačo, da ee aa tako službo ne zglaaijo *oeohnl ljudje. frakcijo v republikanski stranki. Ti so priredili celo politične shode v prilog Crowoyi frakciji. Neki odbornik organizacije bančnih uslužbencev je rekel navdušeno: "Morali bi videti, kako različen ja zdaj Crowe/' Na to je pričela pokati strojna puška in kapitalistično časopisje odprto prizna, da ta Crowe in poboj niško gangeltvo aliira-na. Clankar je dejal v uvodniku dnevnika "Chicago Daily Tribune": "Ne verjamemo nobenemu ne glede kako Je zaupen, ne moremo dvomiti še nadalje, da ne postojn učinkujoča zveza med politiko in zločini." Dnevnik "Chicago Daily News", ki zagovarja tudi zaščitene privatne interese, pravi tudi v svojem uvodniku: "Koruptne alijance med verižniki piva, butlegarji ln polltičarji sa bile že zdafnej poznane." 1 Zdaj so sa marsikateremu delavcu in unijskemu odborniku odprle oči, da se odteguje politični alijand, od katere prihaja smrad. : ' ' V./fe^JL , rudarje, je prsdssdnik hitro akHcal kabinetno ae jo in sapo-vedal vsem članom kabineta, da morajo molčati! Waahingtoa, D. C. - Vse kaše, da je predsednik Coolidg» odredil, da morajo člani kabineta molčati v javnoatl o generalni stavki. Tajnik delavsksga dejmrtmen^ ta Davls Je v torek' zjutraj dejal v nekam intervjuvu, da so angleški rudarji upravičeni do višje mezde. Takoj nato se je vršila kabinetna seja. Ko je bija seja končana, ni več Davls rekel niti besedice o položaju v Angliji, Državni tajnik Kellogg bo vodil razmerje mod ameriško in angleško vlado v toku generalne stavke. Starogardnik. Cuntmihs ja v nevarnosti. — Republikansko časopiaja- ja pripravljeno aH-kati BTookharta kot najhujše-ga rdečkar ja. ativni New York, N. Y. — Mali 11-"lek. ki so ga naftli v žepu de-'»vca, ki ja ležal mrtev ne žeiefc-niških tračnicah. Je povedal delavčevo tragedijo. "Mr. detektiv.** pričenja dela-uc ns listku. "Da, dozdaj sem h i *amec. Moje ime je bilo vai-kdar Charlss Piancille. Pred 40. ,rt' sem bil rojen v Urugvaju. Jo i»et let nazaj sem dela) na f*nni. Prišel sem v New York in opravljal dalo postreščeka v r^tavradjl. Zdaj sem brez de-1» in centa v Žepu. Jas ne vem. «ko bo bolje to noč. kar sem se ^»očfl. da si končam svoje življenje. Truden sam la odločil se. da je bolje sama, da u- mmm OSVETA GLASILO SLOVEXSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NABODNE PODPORNE JEDNOTE RokopJj ne, da ae pomnoži, pojača in utrdi razredna zavest med britalim delavstvom in da bo končno zmagalo le britako delavstvo, kaj^i kapitalizem kot gospodarski sintem, pa naj bo privatni ali državni Je obsojen naamrt. Kapitalisti mu aami pojejo smrtno pesem s svojimi provftkacijami. Cen« oglasov po dofovorp- I HsrotoJn»: Udinj«* dri»»« Oft» CUmm») pol 1«U in 41J2& «a tri ummn; Chicago bi Cierro 96 Illa, SI-66 sa tri mesec«, in ja Mitro Alfii sa na Uto, |8. , Nwkv m *•«, kar lau stik jp Ii« -P R 0 8 V K T AT SM7-SS a«. «TH E EN L Orras of Um O*»«! b j Um Advertising ratf» on agrsyeest. •ttbflcriptton: Uniud States («zeept Chicago) aw Chicmgu $6JO, and fortlim «oaetries 1800 por yi MEMBER of THE I «ÖPERATk •"Ii fl ■ «■ i U044CS" ATKD PRHHH" Datas v ok Ir p« ju a. pr Mai. Ss va* )• s ta 4a ae vaa m ssUvl Ui (April SI. IMS) poles »»*•«• «s aaalov« aeroiaia». Peaerite If 1 1 moder, če hoče modroeti je treba v nem gospodarskem j'ače življenja ni. * ravno, obratno ti»i ■ SPLOŠNA STAVKA V BRITANIJI. > —T- V Britaniji je pričela splokna stavka, ki jp je vsak razumen delavec pričakoval, ako je opazoval položaj v Britaniji, ko so sa premogovniški podjetniki odločili, da na vsak način znižajo mezdo rudarjev. Od zadetka spora ao ti podjetniki v sporazumu s Baldwfnom, britskim ministrskim predsednikom, igrali dosledno vsak svojo ulogo, ki je naznanjala, da pride v Veliki Britaniji do splošne stavke, ako delavci nočejo postati poslušni hlapci britakih podjetnikov. Premogovniški podjetniki so imeli nalogo, da vztrajajo pri znižanju mezde, Baldwin je pa imel nalogo, da nastopi vulogi odrešenika Velike Britanije in v zadnjem trenotku reši Veliko Britanijo na U način, da vrže milijone dolarjev profit* v naročje premogovniškim podjetnikom v podobi subvendje. Ko se Je to izvršflo, je bila stvar med briUkimi kapitalisti in Baldwinom dogovorjena reč. V začetku spora niso bili britski kapitalisti priprav ljeni za splošno stavko. Vedeli so, ako takrat pride do splošne stavke, da ne bodo kapitalisti le tepeni.na gospodarskem polju, ampak da pade tudi britaka konservativna vlada, ki ji načeluje Baldwin, in da temu padcu slede nove volitve v britski parlament Pri teh volitvah pa pošto ji velika nevarnost, da združeni delavci dobe veČino vi parlamentu. Da.se ta «nevarnost odvrne, je bilo treba ča-sa, da se kapitalisti in Baldwin pripravijo za splošno stav ko. In tako je bil spor a pomočjo subvencije, ki so jo prejemali premogovniški podjetniki, odložen do spomladi—do prvega maja. Baldwin in britski kapitalisti so imeli zd*j čas, da ae pripravijo za splošno stavko. V tem času so organizirali fašiste In takozvane "prostovoljce/' ki stopijo v akcijo, ko se proglasi splošna stavka. Naloga te fašistovske organizacije je različna. Eni nastopajo med stavkujočimi delavci v ulogi vohtma, drugi provokatorja, tretji stav-kolomca, četrti ima nalogo, da trosi med stavkujočimi delavci neresnične vesti, peti skuša vplivati na delavce z go-vorancami, da bo stavka izgubljena Ti fašisti se re-krutirajo is poeedujočega razreda, pa tudi iz delavskega. Tisti, ki prihajajo iz delavskega razreda, so osebe, ki nimajo nobene možatosti v sebi, so brez značaja in služijo onemu, ki jih plača. Pripravljeni so nastopiti proti svojemu očetu, maUri, bratom in sestram. Komaj je splošna stavka pričela, že napovedujejo brzojavke iz Velike Britanije, da so ti fašisti, ki so jih or-Ua^M naatopll čaa, kohodo ganlzirali briuki kapitalisti v sporazumu z Bigwinom v spregledali in jih spoznaMHH 8. N. P. J. jim jo najhujši tm v peti, drugi pp glasilo Proavc-ta, katerega napadajo tako o-studno, kakor so le oni zmožni. Zapomnijo naj si, da vse njih nnfadanje in zaletavanje v S. N. P. J. je danea broz uspeha in bo tako ostalo. 8. N. P. J. je trd njava, katero ao zgradili razredno zavedni delavci ln nihče drugi. In ker je a N. P. J. trdnjavo, je boljše zanje, da prenehajo toliko poprej .z naakakova njem. pridno si razbije jo njih trdo pave. ' Ko ae toliko zaletujejo v S. N. P. J. In "slovenako rdečk ar je naj bi bili vsaj toliko pošteni napram nebi, da bi ne izrabljali imenika društev S. N. P. J. Ka kor bi tolkli aamtAsebe po zobeh Je, ko pošiljajo svoj neunijski Uet ln listine nam članom S. N. P. J. in nlovenskim rdečkarjem Saj bi ja lahko vedeli, da tako no bodo dosegli ničesar. Člani S. N. P. J. in slovenaki rdečkarjl prdBobro (»znamo «talno njih barvo. Zapomnijo naj si tudi, da s naletavanjem v S. N. P. J. In v alovenako rdeč kar je in naša lista Pro*veto in Proletarca nam delajo precej reklame in uapcha. On bi mi delali sanje reklamo, po zastonj pričakujejo, po magtfri, po cele kare listin pripe- Ihllidtt kslazai kitar* F 9k$m§ Tajniki društev S. N. P. J. nam zopet poročajo, da so drugič prejeli cirkularje/katero j« razposlala frančiškanska kompas ni j a na naslove, ki jih je pobrala iz imenika v Prosveti. Kom penija ima pač dovolj denarja, da ga meče*v vodo. Le naj ga meče, bo vsgj videla, da so zaman vsi naskoki na S. N. P. J. Vsaka šola nekaj stane. Značilna pa je hinavščina, s katero prihaja Kazimirjeva klika k našim tajnikom. Dočim Imajo v svojem listu za člsne S. N. P. J. same paovke, jih v svojem pismu pozdravljajo! Brstje tajniki se bodo lepo zshvaUli za tak pogdrav. Dalje hinavsko prosijo Člsne S. N. P. J., naj bodo nepristranski in ."nsj poslu-Šsjo obe strsnkl, ds bodo mogli prsv soditi". Vsi aktivni člani S. N. P. J. so že slišsli staro plat počenega zvona in naredili svojo sodbo. Oni vedo, da počen zvon danes nič bolje ne brenči, kakor je takrat, ko so ga poslušali. Ako se kateremu br. tajniku ljubi tratiti čas in poštno znamko za odgovor kutarskim usiljiv-cem, naj jim piše in jih vpraša, naj pojasnijo, zakaj ima katoliška jednota okrog 18,000 članov, njihov list pa nima več kot 5000 naročnikov. Zakaj člani katoliške jednote ne marajo za kutarski list? > Z * ■' ttmm^ammmmmmmm m > '' ' , far odgpvorov iyi napade v A. S. In na reklamo vsiljivih Springfleld. Illinois. — Pred dnevi mi je bit poslan "Ameri-kanskl Slovenec" št. 82. Kake namene imajo klerikalci z 22. ceste v Chicagu, ko se poslužujejo imenika društev S. {i. P. J., mi ni nikaka uganka. Dobro poznam slovenske klerikalce In njih umazano delo že dolgo vrsto let, ne satoo tu v Ameriki, temveč tudi v nekdanji Avstriji. Tudi nemški klerikalci so mi dobro poznani. Vsebina stavkokaškega "Ameri-kanakega Slovenca" samega nam pokaže jasno sliko o črnih nakle: plh slovenskih klerikalcev, kat* rim ni noben Čin preumazan in ki jim je čut sramu sploh neznan.; Kdor je količkaj dostojen, se mora zgražati nad takim čtivom kot ga prinaša "A. S." Kakorš-nlh umazanih del so se posluževali klerikalci v sedanji Jugoslaviji z namenom, da podjarmijo^ delavce ln zdrobe njih organizacije, takih se poslužujejo tu v A-meriki. Toda slovenski klerikalci naj si zapomnijo, da večina slovenskih delavcev predobro pozna njih in njih nakane. Tudi laPalepce, ki še danes za njimi Članki, tikajoči »e proiiverskega tiska in njefpvega vodstva, so resničtf. Naravnost sramot* jo. da se mora kjn^no naša ameriška mladina pražati f pošteni o-gorčenoeti nad njih početjem." Moja sodb4o tem je, da je ses tojno od otro-Ezivlja katoliško pa se poajuži tako M In nedostojnih kakoršni so na-mu, ki je priob* |S. na prvi stra- duhoviiina, ki hode, d. bo aa.nofralStr.jk. Mm*. zh njo življenje, za dalav.tvo pa -lahko Pa. * W*. I stradanje in trpljenje. *> tonjev m a. jo o«je kakor Učimo avoje otroke, kako bodo »Uma» «MM«*. lažje prUli di boijieg, iivlj«ja, «■^^M^JS „e kako „ ^lÄÄ sti vreden. *. žalostno in lu, - ki se | vzgojenega, podlih, besed In gromaden čeno v št. ni. Tudi nad ti»kifo Čtivom se a-meriška mladina lahko zgraža in se je tudi zgražala v moji navzočnosti, ko je čitala omenjeni izbruh. In mladina, ki je čitala omenjeno piemo, poaeduje druge dostojnosti iti moralo, kakor ti-ata, ki-jo vzgojujejo klerikalci in po ogromni večini ignorantna katoliška duhovščina. Ob zaključku povem & toliko, da kar lahko prenehate z vsako pošiljatvijo mani, ker vas in vašo barvo poznam že predolgo let. Pri m*ni~s svojo klerikalno propagando ne boKte dosegli ničesar. — JfohlfGoršek. (Opomba Uredništva. — Drugi dopis, kateri potrjuje upravičeno mnenje, da je dotični dopis spisal glupi uprednik A. S. sam, je od brata tajnika našega dru fttva v Freclerick, Cdk., ki deklico pozna. Pa če bi tudi ne bilo tu jasnega^doka/.a, da je ono absurdno pisanje delo frančiškana ali njegovega hlapca, nas mora prepričati žo^dejstvo, da tako zmerjati znajo sanfo •frančiškani. Dopis se glam:> I Fredsrick, Colo^jdo: — Nu kratko želim 'napi«atf pojasnilo na pisanje v stavkokaškem A. S., da ne boste rojaki Slfbm Amerike mislili, da ko pri nas rojeni otroci vsi tako zagamanl, kakor jih mislijo iiančiškani prikaz* ti v nekem IfrpiHp, *i g« je (¿e ga je) pisala/neka punčara od tu. Naše driftvo inui 84 članov mladine, fanatična pa je v tej naselbini samo ena. "Miklova Zala/' kot Mo je kristil brumni kutar. v Izdajo "A. S.;*, v katerem je bil dotični dopie, sem prejel kot tajnik društva. S tistim so me prepričali, da,je res, kakor ču-jem, da je dotična punčara najbolj fanatična, kar jih je 25 milj naokoli. Kot tako si jo je Ame-rikannki Slovenec vzel za rekla mo ln to reklamo pa poslal tajniku društva S. N. JP. J. v Fre-dericku. \ | Resnici no ljubo ntoram povedati, Sa na frančiškansko cunjo dam ravno toliko kot na lanrfk sneg. Tako je tudi z vsemi drugimi slovepskimi delavck saj pr nas se vsa naaolbina zgraža nad toliko' nesramnostjo. Podlega blatenja proti« PrpsveU in nje- po smrti. Ce je kje kak pekel in fe ono dekle spisalo dotični dopis", bo ona prva gorela v ve- , klu,,čeprav si prizadeva, da bo| *alo za ameriške klopce. že letos posUla nuna in leno v »enci molila boga. ' . : Urednik pri Amfrikanskem___ Slovencu pa kar obdrži svoj list h€ urednik londonskega dnevni ase. Jaz sem si naročil katalog ka «DaUy Maila" hoteJ dan pred Montgomery -Ward kompanije. generalno stavko spraviti na si res.Uk katolik, kakor se gVetlo članek, v katerem je bls- ažeš, bi se ne lagal tako debelo. A uredniki pri Proeveti, vi pa nadaljujte s svojim konistnim de- mogla žreti tistih par miljonav i smo jih proletarci v, S. N. P. J. spravili skupaj Pozdrav vsem razredno zaved- gtavili dej0 v tiskarni in list ni mm— Geo Zadel, Ujnik dru- izSel štva št. 412.* S stavkovne fronte v W. Va. Vrum, W. Va. — Zadnja pre mogokopna družba v Scott Ru-|kdar. nu, W. Va., je nehala obratovati pod U. M. W. To je bilar Gilbert širja najškandaJoznejše laži o sa-Davia Coal Co. Zdaj ao vsi unij- mem sebi, zida ječe, v katere ga ski rudarji na stavki proti izko- zapirajo, in vliva svinčenke, s riAf'evalcem, ki ai na vae načine prizadevajo organizacijo uničiti ke. Vse to še ni najhujše. Naj n obratovati rudnike po mezdni slabše je, ker aw*iški delavec estvicl iz leta/1917. Ysak zave-1 pri vsem tem misiji in Verjame, den premogar se čaau premirja, na delu. Sedanji boj med britakimi kapitalisti in delavci ae še skuša prikazati v napačni luči. Dnevnik 'The Britiah Gazette," ki ga stavijo, tiskajo in razpošiljajo stavkokasi v kraljevi tiskarni, v kateri stavkokasi jedo, spijo "in delajo, je prinesel članek,'v katerem pravi, "da se demokratična država ne mors podvreči strankarski diktaturi lft da je boj med delavci in parlamentom." Clankar, ki je U članek spisal, Je pozabil na dejstvo, da v demokratični državi nim» kralj sploli kaj iskati in če je Britanija res demokracija, da mora predvsem zavladati v nji gospodarska enakopravnost, ker če bi bila uvedena ta enako» \ pravnost, bi sploh ne bilo sedanje splošne stavke britake-\a delavht va. Iz tega aledi, da ae britako delavstvo bojuje ¡teti strankarski diktaturi manjšine, to je kapitaliatov, kok sklical«) splošno stavko. Britako delavstvo se ne bo-juje. .ilpravo parlamenta, ampak bojuje se edUio za gospoda ^ko enakopravnost, ker je goapodaraka eqakoprav no* * le podlaga iJolHične enakopravnosti. Kvoi»ejsko delavstvo Izraža avojo aolidarnoat a atav-kujociii/ masami v Veliki Britaniji. Ta solidarnost se izraža nt razne nagine razred m za ved no delai kujoči m I delavci v V< in morata». Splfšno stavko v aki kaplaliati v avoji (itih »t. ^ogaatvu. O tei gti g kralje« vre britako ljudstvo v ti pokazuje vsemu svetu, da vae v Evropi simpatizira s stav-Britaniji, jih podpira gmotno liki Britaniji so provodraM brit-rni lakomnosti po večjih pro-ni dvoma, da so britski kapitali-za vae trčenje, ki ga pre-splošnlaUvki Naj stavka kon- Rprazom ali «Bago za dblavstvo, pribita resnica oeta- nim urednikom naj avetc ter druftTojt Utelji Pro-I nikar ne jemljejo za reanično ptvar. Pisanje je od mladoletno (če je), o-studno zmerjanje pa od franči škanov. In mla4* punčare, kateri je pripisano tisto pisinje, niso še tuja vrata po zadnji plati tepla Ko piše, da je Prosveto brala dvomim. Ona še angleščino bolj slabo tolče, lUkko bi torej bila zmožna teK* Vzrok neukostl je nemarnost m lenoba. Saj znana reč pač je. da ao tako fanatično razboleli ljudje nesposobni sa delo In šolo. Dekle »amo ni krivo kriva- je duhovščina, katera jo je speljala v 'liram božji", da je tam otrok ponorel. To naj bo radi pisma, Če ga je dekle sploh pisalo. Kadi peovk pa ročem, da jih ni zmožen tolikih nihče kakor kak napol izobražen rimski svtHcnflU ki menda sma tra za lepo ¿udjrot,' če zna pošteno človeka n . Kruliti a grdimi Izrazi. 8lov«nRkf atarM! Varujte ae tako MizobrdbnihH ljudi. Pom nite, da vlivajo na moralo va Ših otrok tako destruktivno, da b| bilo boljše, če bi otroci sploh taobraabe, kakor noaen ^er- plsmu, katerega sem prejel od upravništva A. S., čltam; ne imt-U če imajo dobi «ki fanal i*« in. te svoje ot I Ne molitve ti nja in sam tO jih. da rije nedoeto In temo, k a rimska duh kanec pra\ I, ■tarči,'čuva. tTčite jih sam oričine, poŠte-jih učita; uči-se življe-x «ako reakcij" hoče vsilit nnm. Amen-biti človek Neprijeten ofriak sa nekoga. Na Angleškem gostuje gene- * « * Angleški tiskarski delav«^ imajo malo več famoponoaa in vesti kakor ameriški. Ko tü organizirano delavstvo, so atavci in tiskarji' v ti«karnj "Daily Maila" takoj dali deloda- om, da duhovščina nikdar ne bo jaIcem ujtimat: "Članek ven ali pa mi gremo." Trmasti urednik ni hotel umakniti članka in posledica je bila, da so delavci u- SUKE IZ HUSUM Tako gre tn reč! Cikaški kutaraki bog )t rcHd Človeku, svojemu hlapcu kaj let si že moj m«jorvidita pa, da ni dobro', da si sam. Zato ti dam družico majorko, ki ti bo pomagala gledati v žabja ja}. ca. Drži jo, človek, kajti pras ti pride. Sklenil .pa sem, da pri. de tvoja' itoajorka iz ColoradaB fk TrunkH sam tam". • 4 *.|T e s • zi. ne bo Kapitalistične cunje v Ameriki stavbo in tiskajo defcvcv ki SO deloma tudi organizirani. ae jo že kdaj zgodilo, da bi ustavili delo radi nesramnih napadov na njihove brate delavce? Ni- Ameriški delavec tiáka in raz- ga ubijajo p časa stav- , I V OM k"-* I»«" »VM» j ... še lahko spo-Ida je — svoboden človek. Vae je dobro v Jugoslaviji Ko je Radič padel s kopja (vlade), je bil konj naenkrat ko- minja, kako je moral de»et let nazaj nakladati premog v West Virglniji skoraj zastonj. To je bilo takrat, ko še nismo imeli U. MCda okolica Scott Runa izgle- ^ da kakor ob pikniku. Pri stotinah ^ n ^ ^ luči vidiš zvečor vse razsvetlje- ^nj: Ajdi Stipe, zajaš, me! no. Tega ni bilo, ko so rovi obra- . Zajahal je Stipe šarca m zdaj tovali po unij ski pogodbi. Shodi je zopet vse dobro. He vrše neprenehoma, stavkoka- (Vse vesti o korupciji v'Bel-zi prihajajo in odhajajo dnevno. | gradu so prenehale.) Veliko jih pride in tudi odide takoj, ko spoznajo, da so hili ¡SKfrd HRcntov. s^^^^JHHHHHjH^^H^H Lokalni list prinaša dnevno ^ I kon^h ^trodh7 j^ idarjen^s Kdo je nezakonski?! Kdor govori in piše o ncza glase za trizto rudarjev. Toliko ih potrebujekompanija, samo zučeni morajo biti. Tako je glo baronov premoga. Nekaj starih rudarjev se je podalo in hočejo se podati nazaj v sužnoat, da bi škodovali sami sebi. in svo-im otrokom. Boje se, da bi morda izgubili delo, ki ga sedaj vsi kurjo slepoto. Vsak <4* otrok se "Pisan vrt". ^ Poleg "oratarja" Trunka ima. mo tudi "vrtnarja" Grdino, ki je pred par tedni posadil v gredicah kutarskega A. S. sledečo zbirko cvetk: ^ ,M Tri kače, odpadnike, podleže/ sramvasjtMidite, hinavce, lažnike in kratkovidneže. - I > zanca, krivičnika, nevernika, prismodariji, satanski hudobiji! zlobneža, cunjarja, zločinca, la. ži^avijalca (!) in savistnika. -Ena strupena kača. ? i , 1 Kak vrtnar, Uke cvetke, ki rastejo na čast ljubljanskemu Bonaventuri Jegliču, da mu jih po trese j o pod noge, ko baje pri-de v Chicago. Čestitamo! -Rojak, ki je ^pregledal, Sheboy. gan,Mfls. ! • • • p, Učenjak argumentira in doka« zuje... Ali vas zanima, kako ar^u-mentira in dokazuje veleum in učenjak J. M. Trunk! Za vele-uma in učenjaka so ga titulirali čikatti kutarski čečkači in Truii dovoljuje, da ga "naii* (Ojegovi) tako smešijo, mori biti tudi nam prav. Veleum Trunk torej argumentira in dokazuje: "On if j nosi hlačice, ki so jih mama za-di zapirali". — Pod silnim udar-cem take duhovitosti mora kaj. pada biti na tleh vse, kar n* sprotuje g. Trunku. Ce veleum. ni in ¿eni fajmošter Trunk za> piše, da ti "še nosiš hlačice, ki so jih mama zadi zapirali (poudari:'zapirali!)", potem je že ¿as, da ae ne mudiš več dolgo pri takih učenjakih, temveč grei -1 preko njih. . 1 m i , . v K. T. B. | VtiH Iz Jtfotbfllft Gradnjama tuji» talom. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo naredbo, s katero ae/tujim ^iévi Todi več drsi» J* pišMevaniH^I Ari tirajte Delavska novice hMro — V-1;. Ameriki komisij«, ki električne naprave ¿rtu ao pa še Washington, D. C. — Joseph mechewsky, ravnatelj depart-enta /.a konstrukcijo električ-¡■central, je predsednik po-■e komisjje, ki je bila v ashingtonu, Baltimorju in liladelphiji, da študira ameri-■metode hidro-električnega 2Vdja. Komisija ja bija sem »lana i z Moskve in pomagajo 1 ameriške korporacijske in idne agencije pri zbiranju pb-tkuv. Komisija bo s sabo v jsijo ponesli informacije o nstrukciji velikih jezov, elek-ičnih central ln sistemov za lajanje električne sile. Kpmi-i je obiskala ip študirala ro-električno, centralo Cono-go ob reki Susquehanna bli-meje držav Maryland in mnsylvanija. Tu je komisija no študirala to napravo. zeAewsky in njegovi tovarišu s sabo prinesli načrte za voj plovbe po rekah, gradnjo ro-električnih naprav in lilo namakanje zemlje. Zad-šest let sovjetska vla^a ira sistem reke Dnjeper, ki aka Ukraji/io. ' Izrabiti na-fava njeno vodno silo in pojiti njeno vodo za namakanje ljiSč. Ti načrti/so bili seveda ■elani in sicer po izkušnjah, yih je komisija dobila v Ame-t. Comisija obišče kasneje tudi ino hidro-električno napravo Itario Hydro-Electric, ki )o (tuje država. L Jrojekt ob reki Dnjeper je ikega političnega in gpspod^r ega pomena za Evropo, Sqv-hka vlada namerava zgraditi | rež je kanalov in ga zvezati s lškim kanalom, tako da bodo tzani s Črnim morjem. Po teh lalih bodo prevažali ielezno io iz Rusije v Nemčijo.^ Ru-l-nemški kanal bi povzročil, | rusko-nemška pogodba posta-meso in kri. Na prvi enoti lalskega dnjeperskega omrež-j prič no delati že v nekaj metih. Ta enota je preračunjena $75,000,000. Od tukaj bo K i j ana električna sila na pre-Kovo polje in v rudnike želez rude v južnih pokrajinah [sije. k n ■■ - Kija aamarava aaaši [ti Macedonsko planoto m — mota meri okrog tri sto milj. | Za osušeaje te planota je l»rčija najela poaojllo v Ame- (Federated Preaa.) New Bedford, Maas. — 600 tukajšnjih tesarskih delavcev grozi a stavko, če se jim mezda ne poviša za pet in dvajset centov na uro. Zdaj imajo dolar mezde na uro. Stavbinski podjetnik! so ponudili zidarjem Mahilfcn vlada stik nviHMB vraua uupiia Mri agraria baaka Callea je Izpolnil obljubo mebl-j šMm kmetom. Ranke novega siatema bedo pomagale amttml «^ialik»! Mexico City, 4. maja. — Me-1 hiška vlada je včeraj odprla štiri VSKA VEDALA «MVJaJkoN ne bo brišem rek. - 1 ie takoj potrebne te, ko ae je bojevito»! gospodarjev peknsla odprto. »U7./, ^ oni ^ht.v.joiT^^m^Mor;;;;: i ».5 „.uro mesto sed, w 6ur.,uro Tu.« i» CeU^a. Nov, MjKM Z \ tanke, ki ao komaj začetek, eo šoli organizirati avtomobilske Yonkerg, N, Y. — Organizi- izpolnitev ene najvažnejših točk mehauîôarje, ki daiaj<> v gora-rani delavci okraja Weetcbester v programu prwisednika Calleaa uh, Seat društev je /,e usta kritizirajo komisarje okrajnih malim farmarjem. novijeèih in iz ranUjb krajev pri- parkov, ker dovolyo podjetni- Banke so kooperativne. Usta- Lajajo vprašanja, d« se jim pokom, ki izvrše zanje kakšno delo, lioviti se imajo kooperativna cWH poalovnica. To je prvi koda plačujejo delavce pod unijsko društva, kjer ie ne obstoje, m ta rak, ki ga je podvaala organiza-mezdno lestvico. Tesarski de- vzamejo prednostne delnice. De- Uije strojnikov, da organisira lavci delajo v parkih za 85 cen- nar se porabi le za Jzboljžavanje V8e avtomobilske delauv. To je tQ,v na uro, unijska mezda je pa farmarskih zemljišč in za nič vzrok zakaj je avtomobilaka fl.10 na uro. drugega. Vse začetne banke ima- sbornioa, ki zastopa avtomobil- Cestnoželezniški nameščenci sa- JQJJ° *20°,000 Kovnice. lake tovarnarja i*, trgovce, last- ktevajo povišek. Dr,u^ J^n korak, ki ga pri- nike gofraž in agente za proda- Chicago. - 14,000 nameščen fa,vljJI i« POPolna kon- janje avtov, pridela napadati cev ulične električne železnice v ^nw"f ' Th-'t ^f/ ^^e in Amerijko delavsko Chicagu je sklenilo v ppndeljek * v*dl' da MH zvečer, da bodo zahtevali pet ^J^unž^ k, P™vaUJ0| Predaednikov namestnik Cdn centov mezdnega povija ÎÏÏÎ^ÏÏT 2 ^^'lon od'strojnikov je razposlal o-pmrtninsko polico za IlOOO^ ^j0 Program krotnk?0i v ktteri naglaša, da vlade dotoča razvoj ogromne hi- AVtOmobilska tffevska zbor-droelektrične rezerve v Mehiki.) nicA organizacija, ki ne določa le po kateri ceni se bodo proda- 120 tedenske bolniške podpore na kompanijske stroške. Stara pogodba poteče 81. maja. Prthfcain fikiffct »obaj- Preiekavo vodi generalni državni pravdnik. — Morilcev de nimajo, toda vae kaže, da ao čl-kaški političarjl Živeli v koruznem zakonu z zločinci. . ^ . m M , $*>.•;{» Chicago. — Zadnji teden je dvignil veliko prahu v Chicagu Mobati ia suhi&i IOBaI V ^ »vti, ampak ena hoče dolo: wlftti tudi cene aa popravila in delavna razmere v goražah. Vpričo tega ultimata on priporo-Senatorji aa se ponovno spra-1 kjer gospodarji izpro svoje viH na prohlbicijo ter se več delavcei ker so se organizirali, kot pelovico dneva prekljaU s tedaj n|j isprti mehaničarji kar , besedami. VVaskington. D. C. — V torek so bil« -porabijone približno tri petine časa za govore v prilog in proti prohibiciji. Dolgi govori so bili držani večinoma pred blieo garaže postavijo delavnico v šotofti aH pa na drug način ln naj or ~ »o m ne ki Organizacija strojnikov no, zanika očitkov gospodarjev, ki trdijo, da je organiziranje go-ražnih mehaničarjev prvi korak k orgauiziranju delavcev v tovarnah, v katerih izdelujejo avte. Kar unija trdi/da je neresnica, je to, da imajo neorganizirani delavci prlličao mezdo in pravico govoriti pri določanju mezde. Kocke so padle. Organiziranje avtomobilskih delavcev je pričelo, toda ne na način, kot so ga pričakovali tovarnarji, ki so imeli te zbrano trumo vohunov v petroitu in drugih mestih, v katerih so tovarne pa izdelovanje avtov, ampak ofenziva ja prišla od strani, od katere so jo najmanj pričakovali. V prvih praskah izgubivajo gospodarji. Prve praeke Še ne odločijo bitke, ampak smagalo bo delavstvo. Čo bo solidarno, zaupalo v svojo moč in ne bo poslušalo najetih provokatorjev. spopad med dvema pobojniškimaf Praznimi klopmi, kajti 'večina in butlegarakime tolpama, pri ] senatorjev se je hitro odhulUs Iz tvu povedo javno, da .društveni odbor popravljajo avte, ln'"*-^ A rji, dp je bolje zanje, v miru a svojimi de-jim priznajo pravico do ; Veeelica društva št. 170. _ Akroa. Ohio. — Društvo "Dolenjec" št. 170 je sklenilo na svoji seji. da priredi veaelicf dne S. maja, to je v soboto »ve-Vstopnina za moške je 90 c, za šenske prosta. Plačajo tudi oddaljeni člani. Storite svojo nalogo, da ne bo nepotrebneisl vorenja. Tu gre za društvene koriati. Na prireditvi bo igrala izvrstna gcdba, da se bo vsak lahko naveeelH. Za lačne in šej ne bo poskrbel vsega potrebnega , Torej vsi na veselioo dna »8. maja. Vabljena so Mošnja društva, da nas obišče-jo. kar smo pripravljeni vrniti! sličnam slučaju. Bratakl pozdrav! J. P. t (oolidg* Waahil je v torek y'Cleveland; KRZNARSKI DELAVCI vztrajajo PKI skrajšanju delavnih ur. New York. N. Y. — Ko so krznarski delsvci zastavkall, jih je! ^tm« v Milo deset tisoč. Na delo se jih1 iyiM j« h vrnilo okoli dva tisoč, ker ao _^ nekateri podjetniki podpisali po-godbo z organizacijo in s tem' priznali zahteve delavcev. Vršila so ae zopet pogajanja med topniki delavcev in trdovrat-l . ..Moj nih podjetnikov, da se vrne šr njjh »0iD4t ostalih osem Usoč na delo. smilite aemi saj s Delavci so pri volji glede ne- mulMHt( a u '^liko kateri zahtev napraviti kom- ! „|ep » promis, nočejo pa napraviti kompromisa glede zahteve, da se dela le štirideset ur v tednu. Delavci nagl*š*jo, da j« to delo nezdravo in zato je šiva potreba, da se skrajša število delavnih ur v tednu. Ravno tako za-ktevajo, da se delo enako razdeli skozi vse leto. Podjetniki niso hoteli o teh dveh zahtevah nier slišati tn ravnotako niso ^otall razpravljati o zavarovanju proti brezpoaelnoati. Nekateri podjetniki so postsli še nestrpni, kajti če bodo še dalj časa odlašali, bo kmalu tukaj sezona in profit! pojdejo rakom žvižgat. Ti podjetniki zdaj pri-tiskajo na svoje trmoglave tovariše, daWj odnehajo. PISMA NA POftTl ' v, Chicagu imajo: Zorka Komel, št. <4148; Paolo Stolfa, št. 4164; Louis Zidar. št. 4166; Terezija Kunccr, št. ?37, Mike Novak, Št. 046 in T. Stern, št. 061, Piama dobite na glavni pošti v vaši z Adama ceste. Povejte tekočo številko in kraj, odkoder pismo pričakujete. ^ s Agitlrajte sa MProsveto"! .. i • i "Imate prav, trdil, berač. * nem vedno denar in knofe." Caa je fte, da i Neki šenakl v t vre soprog ki še ni jinM. »e je očh »žili. Pisala ja šnjo. naj ispv la >ledeči razlog: "Proeua vašo ga pustita ga vzroka pa del svojih šest rodili, odkar je v % VJpa Krojači plačilo?" Odjemalec t1,1 Včasih jf bil diplomat, najboljši računar. '...: h ■■> ■ ■ > e . gornje da efl oženiti. I prej stalno zlul kkterem je strojnica pošela tri moška Ubiti so bili pomožni državni pravdnik William H. McSwiggin, vodja ene butlegarske tolpe James J. Doherty in bri-vecrsaluner Thomas Duffy. Duffy je imel tesne zveze z butie-garji na eni strani in z državnim pravdnikom Crowom na drugi. Bil je agitator poUtične frakcije, kateri- naičeluja Crowe. Naped je bil izvršen Vred nekim salunom v Ciceru, tik čikaške mestne meje. Dejstvo, da ae je pomožni državni pravdnik naha- dvorane, kadar je nastopil kak gostobeseden govornik z dolgo besedno klobaso. Pri nekem govoru so sedeli na strani republikancev le senator» i ji Fernald (Maine), U FoUettel (Wisconsin) in WaUon (Indiana), dočim so istočasno držali demokratsko trdnjavo senatorji CopeUind (New York), Heflinl (Ašsbama). Jones (New Maxi-1 coHn Neely (West Virginia). Ostali zakonodajalci — skoro devetdeset po številu — ao se umaknili v svoje urade ali pa so ja* v družbi znanih temnih eljs-1 prodajali dolg čas po hodnikih, mentov, dokazuje nad vsakim dvomom, d« ie mnogo gnilobe med čikaškimi političarjl, ki fr majo v rokah mestno in okrajno upravo. Uvedena je bila preiskava, katero je hotel na vpak na^in voditi državni pravdnik Crowe, brez dvoma z namenom, da vse skupaj lepo potlači ter nasuje Od časa do čaaa so/ ae morali vrniti v dvorano, kadar ja zvo-| aee klical k čitanju imen za določitev kvoruma. To skoro splošno izbegavanje se pripisuje strahu pred suhs-škim vprašanjem,, okrog katerega hodijo mokra*! ia suhači kot mačka okrog vrele kaše, kajti vaš se zavidajo, da ae v tem Uene, Grčija. — Ameriška ►eniraka tvrdka je napravila z ko vlado ppgodbo za osuše-macedonske planote. Ker je fnota pokrita z močvirji, so se nji redili komarji, ki so pobeli mrzlico. pMzjavi ameriškega konzula r,li' la je Grčija prejelk že milijona dolarjev posojils, I pričela z d^lom. Delo bo tra-W*tiri leta in pol in bo stalo 5 >70.000. Pri tam delu bo za-►lenih okrog pet tisoč delav-kopanju jarkov za odtok ' Kadar bo delo dovršeno, 1 lahko naselilo na tem o-i okrog pet in dvajset tisoč ki ao bežale iz Turčije-M.ie meri okoli 800 štirja-h milj.n .jm ^ a.i prvo izravnajo strugo re-|Vi«»dar. Na to prično gradi-E| ih in jezove za kontroUra-| "de. Reki Gallikos in Ali-In n IX,globe, moivirjedenldje jezeri Ardzan in Amotavo izi>rsznljo, Uko da ne bede gnezdišče za komarje. | s« t odstotkov prebivalcev [Salonikiju in osemdeset od-pri letnikov boleha ns pr"lja. ki jo pridobe na U aa-■ Je zelo rodovitna. Od pri-na tej zemlji pričakujejo. > maga Grčiji uravnati njo-trgovino s tujezemstvom. ljudstvu peska v oči. Tudi par vprašanju skriva težka dinamit- žoltih čikaških dnevnikov je sku- na bomba. Seveda vse izbegava- šalo stvar postaviti v popolnoma nje ne pomaga nič, kajti to vpra-drugo luč. Edino mrliški ogled-1 šanje bo moralo biti enkrat re- nik Wolff se je odločno zavzel, šeno. Ce ga na rešijo zakonoda- da%se stvar naUnčno preišie in jalci, ga bode rešili državljani, pred vsem ugotovi, kake vezi ob- ki imajo v avojih glasovih mo (itojija med pulitičazji-iA-ci. Po Wolffovem prizsdevanju Senator Bruce iz Marylaiida je moral Crowe odstopiti vod- je povzročil torkovo čudno kolo stvo preiskave generalnemu dr- bocijo v senatu. On nikakor noče žavnemu pravdniku CarUtromu, iti mirno preko suhaškega vpra- ld sedaj skupno s Crowom vodi šanja, dokler ni rešeno. Z vso preiskavo. «ilo je pozival suhače, da naj pri- Takej od začetka je bilo jas- dejo na prosto, s tem da glasuje no, da gre trojni umor v Ciceru jo za splošno glaaovanje -glede " rovaš eni izmed dveh na- omiljen ja Voleteadovega zako- sprotnih čikaškib butlegarsklh na. V smejem ognje^tem pozivu tolp, vprašanje je bilo edino, ka- na suhače, da naj pokažejo evo» tera izmed teh dveh Je pokosila Jo kor«jžo je p^rllda je pro- Doherty j a in njegove «avaSnike. hibicija zelo ploden roditelj zlo-tiskava je wdaj ugotovila!Člnstva in škaadala. Povedal je. akoro nad vsakim dvomom, da je da se nasprotniki prohlbicije nKI napadalce voail butlegarskl najmanj ne bojijo splošnega gU- kralj Al Caponi, alias Brown. Al sovaaja, Caponi je skoro gotovo tudi ssm Čanl o koail s svojo strojnico ter poko- glaaovanjs. Za vaglad. kako silno .¡Uri svojinasprotnike. Velepo- sa bojijo rota j. v torek obtožila Al Cspo- su. js nivdd ^ ni ja umora In izdano je bilo taj- kaUrim .UM no zaporno povelje, ki je bilo iz- Antisalunaka liga. proti ^čeTujnto agentom, kateri nemu ^^¿Lo^JZ so eedaj na sledu iskanemu but-1 York. Suhsči skušajo pripravi« legarju. ROPARJI SO USTRELILI ŽRTEV. governerja Smitlia, da M vet irai, od aewyorške zakonodaje apre-jeti zakon za obdrievanje aploš-1 nega glasovanja d je. Suhači grozijo celo a sod- ( hicaao III. — Zamorec Wil- nijakimi p^pev^edaH. s katerimi liam WUUama ae je poeta vil I pravijo, da bodo skušali ustaviti trem roparjem v bran. ko so ga ^aaovaajl. ■ hoteli olajšati za ves njegov dro- Senator Bruce Je^frim. rjal M* Roparji sp «Kidali nanj par rasmOre pred VoiaUadom e utrelovin ga Užko ranili. Poli| danjlml. ihnenll je. da kažejo d ja. ki je biU kmalu na licu me «ta. je zamorca prepeljala težko ington. d« v bolnišnico. O ropar-1 plja^avanja a W çdstgtkov PREKO VSi: DEŽELE Od obali do obali "Cheiterfieki kakovost" odobrili kadilci v»eh «lojcv Življenja. Chesterfield Tak a/o»af 7 e tr$ba »ailušHi ja v suhih 4M Mi W. F. Severa ( — Jaz setn. jas! Je zsktkal g. Magn*jx »luikinji, ko js ssmo-zavestno »topil aa nt Ne daj ta se motiti. Polona; bo« ia sam naiel va**ga gospoda. _ % Tako je poetrežaica Polona nadalje* ala svoje delo v vrta in so-eed Msgneuz je stopil v hišo no-jata starega znanca VaBcoeea, ilir idei^-t letnega se mre Potrkal je da priprta vrata njego- e »obe in ne da M potekal odgovora, jih je naglo odprl. Bfl j« vedno brezobziren. — Dober dan, VaUeusa, Dali aU sne poklicati Valieuse je stal za omew, od-neknjeno od zida, in je s ezlovo-Ijeno kretnjo naglo zaprl vrabca skrivne vzidane blagajne. Sosed Magneus je ravno ie lahko v njej videl skrinjico is črnega ka. na kateri so bih poslikani zlati ptiči. zdaj vas pa imam; ta skrivite svoje zaklade? Ali ni bolj verno najeti si safe v banki? nssmehljsti. f — Nikar ne mislite, de Ima» ta skrit denar, je ugovarjal Ia ssgto porinil omsro nszsj k zid*. «t t - » ' - U - » . uvea, mesee m erngi sesani so mno. bo bom- Od ker jeraUem Nuga- t». Se imeni dobre prebavo. lata > « resnici izvrstna stvar aa ojaian*.-Citate! ji tesa lista nsj poskuaij« Nuga-Tene in čndiU se bedo. kaka hitro učinkuje v takih stečajih NUJtv Teae povrne moč in krspkost, oje& Hvce, kri in Sfe, daje dober spansc.1 stimulira jetrn in resnUrs tek. telo. dec in črevesje. ledeleiatelji N ujfv Teae vedo tako dobro kaj bo i* V4» storila« da prisilijo vse lpkarje. da isto jamčijo iS vam povrnejo če niste sadovoljni. Pripor-< ana, JSaačsns i« na predaj v vseh m ar. nah. «S pa poiljite |1XW neravno* aa NatJeqpl Laboratory, 1046 s. Wa. bash Ave, Chicago. 111. (Adr > skrinjico i denar bil zadaj» pri a* aačil ravno, ko je — TI ee vendj m wa po nase produite. -J Komedija ae nedeljnje! se je smejal. Ko, a pol poti h kolo-d vet II ss bo ie vrnila. Nekej trenotkov pozneje je tsvsti sa pol Iste. Ali vsa smem zaupati za U čas ključe sveje hi-is in vsa presiti, da pazite ne O PREŠCAH Znamenje (April 30-1926) pomeni, da yam je naročnini potekla ti dan. Ponovite js Dobro ss nam je godilo v tisti dolini. Ljudje so m kakor svetli zeleni travniki tem doli, kakor bele vati In nove kepslies ob poti. Niso nas geeili ed prags in malhe to se polnile. V jedli smo pieelten kruh In pili mrglo sladko hruievko. Pred nami js stale dsbele kmetica Ne vem, te je Ae ne sveto tists dolins; zdi ss mi, kakor de M je ae bilo vsč.., Bili smo spst ne pdti, pod nsmi Je bile doline; ie eno drevo, i# ea ovinek in nikjer je al bilo vet Samotna pokrajine ss js rszprostris pred nsmi. Zgodile se je tekret drugič, de sme postsli in sme se spegledeji. Ali i)! smo delje, kakor da bi nes bil kdo potegnil ia rokev. Nismo ie hodili dolgo, ko smo epesill, de ni bilo več jasnega osbe nsd nsmi. Umirili so se biU oblaki, poteši so se ie piazili, ustrujenl in leni, in zmerom v isti smeri, proti severu. PodsJeli so si roke ln se se spejsli, sinjine ss je Isgebljsls. kakor de M tspirsH tem gerl svetla "Deievslo bet" Je omenil Tone, ' Lojze in jas nisva nlč odgovorila. KeJ «s je godilo v meni ob tistem tesu, Bog vedi, sli čutfl sem. ds Je misHI Lojze kakor jai. Os dalje, kemorkolir Je mislil Lojse. "Ie te dsieje, naj !" Hanfca je hodila tedaj ; male akljutena je MU ln topla je ts tsUm, sH ni»ns se smenifl sanjo. ZaiJi smo bili v čudno pokrajino, tako neizmerno taloatno, kakrine nisem videl Ae nikoli. Hoteli so bili porsiteal s grmovjem In nizkim drevjem; vetra skere ni bilo veê I*tako se nI nič ganilo; samo tam na najviijsm holmu ae Je prsmikalo počasi ln enakomerno vleoko ogrodje, kakor da bi stila tam smrt in zamahovala s koso. Med hotmi ee Mla saaekane globoke ln zelo ozke grape, polna belega kamenja, med katerim ae je pretakala ramena deinlca. Poti akoro ni bilo, hodili emo po blatnih ate-sah. po kolovoaOi, včaai smo udarili naravnoat ¿rez holm. |m> atrmi rebri, tako da amo plesali vteei po vs«|i itlrit. Ali nikjer hite, od nikoder glasu —neizmerne ln snserom enaka Je bila pokrajine. "Kaj *e nismo izgubili?" Je vpreiala Hani-ca. Potna je blle*v obrez In ustnice so ae driale na jok. N Na vinokcai grebenu smo bili, videlo se Je daU naokoli., 3 "Kako bi ee ISfUbM? Tam ao avetl Trije kralji!" je tolaifl Tone Hanico Ia »obe. Ole-dali um o—tam v daijmri, visoko, zraven aivega neba je bila bsle pMHse, cerkev. a vetih Treh kraljev. "Zdaj, otrosl, bomo pat kmalu na Holmu; mnogo nos čaka tam. mu* troja hli jo. naokoli pe go«d aprnega ee#«vs drevje. Po do-linah po hribu same JabU- Kakor smreko ln bukve , 4 i( M tiU oči in tudi meni ae ■ I* je poapeiUe kora-• smreke In bukve. Kaj v i >alhah dovolj. Ali *ko sladko Je bilo upa-so Mla Jabolka, bilo bi Krasen spomin Je jal»nlka! bilo Je i nje , . lahko kg