Kako rjomo volili v okrajne zastope. Dne 16. septembra t. 1. je stopila v veljavo uredba mariborske oblastne skupščine z dne 19. julija 1.1. o okraj nih zastopih, odnosno o novoustanovljenih okrajnih cestnih odborih. Na Štajerskem so poslovali okrajni zastopi, ustanovljeni s štajerskim deželnim zakonom z dne 14. junija 1866. Na Koroškem, v. Prekmurju in Medžimurju pa takih okrajnih zastopov ni bilo. Zato so se na novo ustanovili cestni odbori za sodne okraje: Prevalje (Koroško), Murska Sobota in Dolnja Lendava (Prekmurje), Čakovec in Prelog (Medžimurje), ter se je na nje razširil delokrog okrajnih zastopov v cestnih zadevah. V delokrog okrajnih cestnih odborov spada: 1. gradnja, vzdrževanje in uprava samoupravnih cest, ki niso oblastne ali občinske; 2. nadzorovanje nad napravami in vzdrževanjem občinskih cest, vaških in javnih gospodarskih potov; 3. odločanje o sporih, ki nastanejo vsled izredne uporabe občinskih cest in potov ter posredovanje pri določitvi prispevkov za vzdrževanje teh cest; 4. skrb za zgradbo novih okrajnih cest; 5. uprava imovine okrajnega cestnega odbora; 6. skrb za kritje potrebščin. Iz sredine okrajnega zastopa (cestnega odbora) se izvoli upravni odbor, ki sestoji iz predsednika, njegovega namestnika, enega od oblastnega odbora izmed imenovanih treh članov določenega odbornika in dveh ali več odbornikov, sorazmerno številu celotnega okrajnega zastopa (do vštevši 10 članov celotnega okr. zastopa 2 odbornika, do 15 članov 3, do 20 članov 4, do 25 članov 5, nad 25 članov 6 odbornikov). Ker je pričakovati, da bodo v bližnji bodočnosti volitve v okrajne zastope, bomo čitateljem našega lista sigurnb ustregli s tem, da jih nakratkb seznanimo vsaj z glavnimi točkami volilnega reda za okrajne zastope, odnosno okrajne cestne odbore. Volilna pravica, kandidatne liste. Okrajni zastop sestoji iz toliko cestnih odbornikov, da pride na vsakih 2000 prebivalcev okraja po eden voljen odbornik, pri ostankih preko 1000 še en odbornik več. Razen tega ima oblastni odbor pravico imenovatl v vsak okrajni zastop do tri člane izmed občanov, ki smeje biti vo- ljeni v dotični okrajni cestni odbor. Kar se tiče volilne pravice, se ona ne vrši direktno, neposredno, kakor pri občinskih volitvah ali pri volitvah v narodno ali oblastno skupščino, marveč po vzoru nekdanjega štajerskega dež. zakona za okrajne zastope posredno potom občinskih zastopov. Privilegiji (predpravice), ki so jih po nekdanjem jzakonu štajerske dežele imele skupine veleposestnikov, veletrgovine, industrije, veleobrtništva, mest in trgov, so morali odpasti, ker niso v skladu s sedanjim demokratičnim časom. Volilno pravico torej imajo vsi župani in občinski odborniki občin v območju dotičnega okrajnega zastopa. Pasivno volilno pravico imajo = voljeni smejo biti vsi, ki so vpisani v stalni volilni imenik kake občine dotičnega okraja, torej tudi nežupani in neodborniki občin, ki so stari vsaj 30 let ter bivajo v področju okrajnega zastopa. Volilne priprave vodi volilna komisija, obstoječa iz predsednika ter dveh članov upravnega odbora okr. zastopa. Člani komisije s posvetovalnim glasom so tudi predstavniki potrjenih kandidatnih list. Sejam volilne komisije sme prisostovati tudi okrajni glavar ali pa njegov zastopnik. Okrajni zastop (cestni odbor) vodi stalen seznam volilnih upravičencev za okrajni zastop (članov občinskih zastopov). Ako se volitve razpišejo, se seznami volilcev razpoložijo v uradu okrajnega zastopa 14 dni vsakomur na vpogled, kar je treba objaviti na uradni deski. Popravke tnorebitnih napak v seznamu volilcev izvrši okrajni cestni bdbor po poročilih, ki jih je dobil od posameznih občin. Popravke v seznamu volilcev smejo pismeno ali ustmeno zahtevati v času razpoložitve in še tri dni pozneje vsi oni, ki imajo pasivno votilno pravico, to je, ki morejo bitl izvoljeni. O teh zahtevah razpravlja volilna komisija ter sklene tekom 3 dni po vložitvi zahteve, ali se izvrži popravek v seznamu volilcev ali ne. O svoji odločbi obvesti takoj zahtevnika, ki se lahko tekom treh dni pritoži na okrajnega glavarja. Ta odloČa o pritožbi končnoveljavno. O svojem odloku obvestl tekom 10 dni zahtavnika ln okrajni zastop, ki spravl sezname volilcev ˇ ekla«! z •dl*Ł» bo okrajnega glavarja. Tako potrje* ne in pravombčne sezname volilcev je treba javno razgrniti in razgrnltev objaviti. Volitve v okrajne zastbpe razpiše na predlog oblastnega odbora pristojni okrajni glavar. Volitve se vršijo na podlagi sorazmernega zaEtopstva po obveznih kandidatnih listah. Za te volitve se uporabljajo določila zakona o oblastni in sreski samoupravi, ako ta uredba ne odloča kaj drugega. Na vsaki kandidatni listi je treba označiti ime, priimek, poklic in bivališče predlaganih kandidatov, ki jih mora biti toliko, kolikor jih je voliti za okraj; razen tega na isti način toliko namestnikov, kolikor je kandidatov. Prvo navedeni na kandidatni listi je nosilec in predstavnik liste. Kandidatne liste se vlagajo pri volilni komisiji tekom osem dni po razgrnitvi pravomočnega seznama volilcev. Podpisati jih mora vsaj toliko volilnih upravičencev, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov; pri tem veljajo tudi podpisi kandidatov in namestnikov. Z izvirnimi listami morajo predlagatelji predložiti še po pet prepisov kandidatnih list, toda brez imen predlagateljev. Za kandidatne liste in njih prepise se morajo uporabljati uradno izdani in z uradnim pečatom opremljeni obrazci. Volilna komisija ugotovi tekom treh dni po vložitvi, ali odgovarja kandidatna lista predpisom te uredbe, nato jo predloži s svojiin mnenjem okrajnemu glavarju. Ta mora tekom 5 dni listo potrditi ali pa zahtevati njeno izpopolnitev ali popravo. Rok za popravo liste ne sme trajati manj kakor 5 in ne več kakor 8 dni. O odobritvi ali zavrnitvi kandidatne liste obvesti okrajni glavar predlagatelja vsaj 14 dni pred dnovom volitve. Potrjene kandidatne liste mora okrajni cestni odbor objaviti na uradni deski in v oblastneui uradnem listu vsaj 10 dni pred volitvami. Glasovanje in razdelltev maudatov. Volitev se izvrši z glasovnicami, ki jih pripravi in pošlje posamezniin občinam okrajni cestni odbor, in sicer na sledeči način: Vsak župan mora sklicati na dan volitev sejo občiuskega odbora. Udeležba je obvezna. Proti neopravičeno izostalemu izreče volilna komisija denarno globo od 50 ie 5t)0 Bia, ki se istek* t obSinBki ubožni sklad. Na dnevni red mora staviti, ako ne kot edino, pa vendar kot prvo točko volitev v okrajni zastop. Predno ta točka ni rešena, se ne sme o ničemer drugem razpravljati, tudi ni dopustna pred volitvijo nikaka debata ali razprava o kateremkoli predmetu. Župan ali po njem določen občinski odbornik porazdeli vsakemu občinskemu odborniku in tudi županu po eno uradno glasovnico. Volilec zapiše na glasovnico ime nosilca one kandidatne liste, katero hoče voliti. Nato pokliče župan vsakega volilca in ga pozove, da mu odda svojo glasovnico. Ime glasovalcev se vpiše v poseben zapisnik, glasovnice pa se zbirajo v posebni posodi. Ko so župan in vsi navzoči odborniki oddali svoj glas, se ugotovi iz zapisnika število oddanih glasov in se preštejejo glasovnice. Oboje se ugotovi v zapisniku. Nato se odprejo posamezne glasovnice in se zabeleži v zapisniku, koliko glasov je dobila posamezna kandidatna lista. Zapisnik, kandidatne liste ter oddane glasovnice se zapečatijo ter se odpošljejo še na dan volitev ali priporočeno po pošti ali po odposlancu okrajnemu cestnemu odboru. Ko so došli vsi volilni spisi, najpozneje 7 dni potem, ko so bile volitve končane, se sestane volilna komisija pri okrajnem cestnem odboru ter razdeli mandate po členu 44. zakona o oblastni in sreski samoupravi, ki se tako glasi: »Skupno število glasov se razdeli s številom članov oblastne skupščine, ki spada na to volilno edinico (v tem slučaju s številom Clanov okrajnega zastopa). Dobljeno število se vzame za količnik. Kandidatne liste, ki niso dobile niti toliko glasov, da ne znaša njih Stevilo dveh tretjin volilnega količnika, se ne vpoštevajo pri razdelitvi članov oblastne skupščine. Z ostalimi listami, ali pa, če nima nobena lista celega količnika, z vsemi listami, se izvrši izračun tako-le: Skupno število glasov, ki ga je dobila vsaka lista, se razdeli z 1, potem z 2 itd. in naposled s številko, ki ustreza številu članov oblastne skupščine, kolikor jib je voliti v dotični volilni edinici. Od delitvenih izidov z vseh list, dobljenih s takim deljenjem, se izloči skupaj toliko največjih, kolikor je v dotični volilni edinici voliti članov oblastne skupščine. Vsaki listi pripade tolko članskih mest, kolikor je na ta način izločenih njenih največjih dalitvenib izidov.«