292. številka.__Ljubljana, soboto 20 decembra. VL leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja rMll u»n itvsecic. ^**«ti*e ir. 0„<>vo p« prw.iiejh, t-r vwij» pa peatl pr'«J«iit*.v M av*ira-««er»ht> uozel« »a Mio omi iti ejt»4., *.h po \m» 8 eui-*. u ©trt lota 4 golo. — Za LJubljana brca poeiljaavja ua doau aa oeto leto 13 goUL, *i tort lata 3 golo. 30 kr., m en moueo i gold. 10 kr. Za pnAlianTis n« con «a radana 10 krajo, /a moueo, 30 kr. aa oetrt leta. — Za taja delale »a celo Ufo 20 t;u!d., za po! lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol: b in ca dijake v«lja znižana e-sna in aicer: Za LJubljano ca <>«trt lota 2 gold. SO kr., pa paitl prejeman *a detrt lota 3 gold. — Za eznanila bo plačajo od cotL-V ■ opne potit-vm« 6 kr. ca ce osnanilo enkrat tieka, 5 kr. aa dvakrat ,:n 4 kr. «e trt- ali v.-čkrat tlaka. Vsakokrat a» pla*a šteiupelj /a 30 kr. popisi naj eti izvole ;;ankuau. — pokupiti §o &n rraoajo. — Uredništvo Jo v /.juiajaai na ooiovjki oeeci v Tavoarjo/i hiii „Hotd Evropa" žrvp, nn V»t«*r.T na* sr» blagovolijo pn*JI1a*» narnenlne. reklaiaaciir. okanila i \ adraintetrnrtvT« v©6i, }0 v „Narodni nakrmi■ v Tavnariovi hWi P. ii. naročnikom „Slov. Naroda", kateri so list prejemali, a nam naročnine Se nijso plačali, imamo čast naznanjati, da nam razmere našega lista nikakor ne dovoljujejo, komu list dalje pošiljati, ako naročnine nij prej plačal. Vsled tega se bode onim na-roČuikom, ki nijso naročnine preklicali in je ne poslali ob pravem času, list z novim letom ustavil. Zaostale naročnine iu iuseratne dolžnosti prosimo poplačati do !2Am i. #*#. Kateri dolžnik ne plača, prisiljeni ga bodemo precej po advokatu tožiti. Ob enem prosimo vse dozdanje naročnike in vse prijatelje slovenskega napredka, da se na edini slovenski dnevnik „Slovenski Narod" tudi za naprej naroče prej ko mogoče, da ne bode po novem letu kacega nereda v dopošiljanji. Administracija „Slov. Naroda". Govor slovenskega poslanca dr. Dominkuša v štajerskem deželnem zboru 17. dec. V štajerskem deželnem zboru so se v zadnji seji trije slovenski poslanci : dr. D o-minkuš, dr. Srnec in dr. V o s ujak mo-ževsko potegnili za pravice slovenskega naroda in njegovega jezika, ob priliki posvetovanja o učnem jeziku na realkah. Denes priobčimo po stenografičnem zapisku govor dr. Doniinkušev, v enem prihodnjih listov prinesemo tudi govora dr. Srnca in dr. Vošnjaka. Dr. Dominkuš je govoril: „Zakon za realne Sole od 8. januarja 1870 se formalno ravna po §. 19. državnih osnovnih postav, po katerem imajo biti javna učilišča v deželah, kjer dve ali več narod nostij živi, tako uravnana, da vsaka teh na rodnostij dobi pripomočke, naučiti se brez posiljevanja drugega deželnega jezika. — Jaz pravim formalno, kajti toj načelo bi bilo, glede Štajerskega, le potem varovano, ako bi bil v nemških delih dežele nemški jezik, v slovenskih delih pa slovenski kot učni jezik uveden. — To pa nij. Mi nemarno v vsej deželi niti ene srednje šole s slovenskim učuim jezikom, da si ste B/a prebivalcev Slovenci. Kazen tega se na ta načela nij oziralo niti pri osnovanji c. kr. viSje realke in 11. državne gimnazije v Gradci, ker se uloveuBki jezik niti kot prost predmet nij sprejel med učne predmete. Tudi v uČiluem načrtu za realne šole se je s slovenskim jezikom prav skopo ravnalo, ker se um je v spodnji realki odločilo samo dve uri na tedeu, a v zgornji realui šoli se mu nobenega prostora privoščilo nij. Predlog, ki jired nami leži, katerega je v prejšnji seriji dr. Vrečko predlagal, zdaj ga pa vlada predlaga, namerava še dalje iti. Francoski jezik naj bi bil pod vsako ceno obligatni predmet, a slovenski jezik se tako omeji, da bi imeli starši ali varuhi prosto izbirati med angle:kiin in slovenskim jezikom. Ker tudi učne ure francoskega in slovenskega jezika kolidirajo, bode naravni nasledek sprejetja tega predloga ta, da se bode podučevanje v slovenščini na realkah vedno slabše obiskavalo, in nazadnje popolnem nehalo. Kratko: kot postranska sirota obravnavan drugi deželni jezik se bode počasi skozi vrata ven izrinil. Jaz v jezikovem vprašanji gotovo ne stojim na oskosrČnem stališči. Jaz sem prepričan, da je potreba, da se že v srednjih Šolah daje sinovom mojih rojakov prilika, po kateri se nauče popolnem nemškega in drugih kulturnih jezikov, ter da se jim tako pot odpre do bogatih zakladov, katere ti jeziki v vseh oblastjih znanosti branijo. — Jaz tudi izpoznam dobičke, katere donaša naučenje drugega in vsakako i tretjega tujega jezika, naj si bode glede navajanja v mišljenji, kar se francoskemu, ali glede bogatstva v tehnični strokovnjaški literaturi, kar se angleškemu jeziku na slavo pripisuje. A poleg vsega tega moram na to jako veliko vrednost pokladati, da se goji in kultivira materini jezik, in moram tisto peda-gogično načelo kot pogubljivo naglašati, ki materini jezik sistematičnemu zanemarjenju izročava na korist tujega, naj bo še tako izobraženega in bogatstvenega jezika. Kakor je familija ono zavetje, v katerega varstvu se razvijejo kali dobrega in blažega v mladini, da potem v praktičnem in javnem življenji vzrasto do cvetja in sad prinašajo, ravno tako je tako zavetje narod, ljudstvena familija v širjem krogu. Materini jezik je oni medium, ki veže posamezne ude skupaj, in v ljubezni do domovja ima pa-trijotizem svoje korenine. — Ako se raztrga zveza, ki jo materini jezik okolo udov enega rodu ovija, z ustanovami, ki zabraujujejo razvoj jezikov in njegovo vrednost v nič devljejo, potem se v dotičnih vzbuja čut brezdoinovinstva, in v mladini se ljubezen do ti« niovinc uuičuje. Razen omenjenih, pa me še pedagogični in praktičui razlogi silijo, proti nasvetu šolskega odseka glasovati. Le s tem, da mladi ljudje z učenjem svojega materinega jezika spoznajo vlastitosti iu slovnico njegovo, iu ga tako morajo primerjati s tujim jezikom, ki se ga imajo učiti, bodo si zavedni svoj-stev tujega jezika, vsaj veliko lažje, nego kakor da bi se enega ali več tujih jezikov učili, a uiti svojega gramatikaluo ne znali. Po mojem mnenji mora torej za učence slovenske narodnosti naučenje svojega materinega jezika brez pogoja obligatno biti iu jaz si pridržujem v tem smislu predlog staviti. To je n ajme n j, kar se zahtevati more. Nikakor nij zadosti, da se v tem oziru staršem ali varuhom dovoljuje pravica izbirati, ker po eni strani se ne more vsem staršem in oskrbovalcem zaupati potrebno razumljen-je, po drugi strani pak je političnemu praven dotičnega šolskega vodje ali profesorja, ki sprejem preskrbljuje, čisto neopravičen vpliv prepuščen, ker je skušnjava preblizu, sinčka s tem lepo priporočiti, da se glede narodnosti nekaj koncesije naredi. V poročilu posebnega odseka jo tudi omenjeno, da so mnogi starši ali skrbniki otrok nemške narodnosti izbrali namestu angleškega slovenski jezik največ zavoljo olah-čanja uka in sicer, kakor se poročilo nasproti slovenskim sodeielanom prav razžaljivo izrazi, samo na škodo obsega in temeljitosti v izobraževanji. A ta razlog nema, kakor se meni vidi, nobene faktične podpore. Jaz sem temveč prepričan, da so se mnogi starši in skrbniki učencev nemške narodnosti za slovenski jezik odločili, ker spoznajo dejansko vrednost, ki jo ima znanje enega slovanskega jezika za vsa cega Avstrijca iu posebno za vsacega tehnika, in tega spoznanja se moro človek tem menj braniti, ako se preudari, da se bal pomanjkanje mož, ki znajo slovanski jezik, kaže v vseh poslovnih strokah od dne do dne bolj, in da se baš za tehniko odpira v južnih krajih, kjer Slovani prebivajo, preobširno polje delovanja nastajoče generacije. H koncu moram še naglasiti, da, kakor se mi je iz verjetnega vira povedalo, niti nij za francoski in angleški jezik nobenih izprašanih učnih močij. Ti nauki so se namreč od ministerstva uveli, predno se je za potrebne učitelje poskrbelo, tako da Se izpraševalne komisije za te predmete nijso mogli skupaj spraviti. Iz vseh teh razlogov bodem zoper nasvet odsekov glasoval". 0 naših ljudskih učiteljih. Z Notranjskega, 18. dec. [Izv. dop.j (Konec.) Zdaj pa na drugo stran poglejmo! Naši politični nasprotniki med učitelji se posebno v Ljubljani od dne do dno strože organizu-jejo. Njih število ra*te, kakor hi jim bil patrijarh Abraham oče. Poleg tega jia no držč križema rok kakor mi, nego vztrajno delajo, uspešno agitujejo, se za izboljšanje materi-jeluega stanja svojih tovarišev potegujejo, svoja načela na glas zagovarjajo in so posebno, kar se razmere med učiteljstvom in duhovščino tiče, odločni liberalci, a no polo-vičarji kakor mi. Njihov orgau „Laibacher Schulztg.", iz začetka list brez naročnikov, zdaj matei ijeluo vsaj izhaja ter jo , ako ab- strahiramo od njegove germanizatorične tendence, Se ne preslabo nrejevan. Njih „Kratni-acber Lehrerverein", v začetka društvo brez družabn'kov, stoji na nogah , na boljših gotovo , nego „Slovensko učiteljsko društvo4. Saj napredek vsakega društva nij toliko odvisen od števila družabnikov, ampak od takih družabnikov, ki res kaj delajo. „Lehrerverein" pa napravija večerne zbore, v katerih glavni učitelji o zanimivih predmetih predavajo in baš te dni je izročil kranjskemu dežolnemn zboru prošnjo za poboljšanje učiteljske plače. Prošnjo je v zbor prinesel kočevski poslanec g. BraBMj pisana je v nemškem jeziku, podpisana od 250 8 1 o-venskih učiteljev na Kranjskem! Uže sam ta faktom je jasen dokaz, kdo več dela in kako: ..Lehrerverein" ali „Slov. učit. društvo"? „Lehrerverein" štejo med svojimi družabniki skoro vso nemško in nemškutarsko inteligencijo na Kranjskom; koliko ima pa „Slov učit. društvo" med slovensko nenčiteljsko inteligencijo družabnikov? Nič! Tudi „Krain. Schnlj fennig" je za kranjsko šolstvo neprimerno več storil, nego naša „Narodna šola". Neliotč se mora človek vprašati, kaj je uzrok, da slovensko učiteljstvo v narodnem oziru posebno na Kranjskem tako propada. Glavni uzn.k se mi zdi ta, da manjka našim učiteljem pravih inteligentnih, odločnih, za slovensko šolstvo vnetih mož, ki bi slovenske učitelj« hoteli ali mogli organizovati ter je voditi. Manjka jim mož, ki bi jim sč svojim znanjem, svojo odločno moško besedo, se svojim navdušenjem za sveti učiteljski poklic tako imponirali, da bi se jih naši učitelji oklenili ter za njimi hodili. Imajo sicer svojega zastopnika celo v kranjskem dež. šolskem svetu pa to vam je baje kaj čuden mož ki vse kranjske učitelje deli v dva razreda — v pametne in nespametne. Ke-dar je> namreč v šolskem svetu o kakem ljudskem učitelji govorica, svojo sodbo o njem tako-le izreče: nO, der ist ein vernllnftiger M^n*cli!" — ali pa: „Der ist kein vernllnftiger M*mi*oIj !" P.leg tega nikoli ne pozabi otne-r.iti, aH je dotični učitelj oženjen ali ne, in, Če je nl< ni^n , koliko ima otrok. To je — pripovedujejo — vse njegovo „zastopanje" ljudfiVih učiteljev v dež. šolskem svetu. V<4ikrat se pobahamo, koliko imamo izvvpt ih slovenskih profesorjev po naših srrdniili šotah. Človek bi mislil, da vsaj ti mo*je narodnim učiteljem kaj na roko hodijo, za slovenske pedagogične liste kaj pišejo itd. Kaj pa Še! Slovenski profesorji so ali pr«»-too.fcei ali preošabni, ali pa preleni, da hi ljudskim učiteljem kaj pomagali. Da bi kdo izmed njih med narodne učitelje stopil, znnie kaj pisal, o tem nij misliti. Jaz poznam v celi dolgi in široki Sloveniji samo enepa nrof.-snrja, ki redno sodeluje pri — „Ueiteljskem tovariši"! — Slovenski učitelji samim sebi prepuščeni se torej oklepajo ti-sth mož. ki dasiravno višje stoje nego oni, vendar z nj mi vred čute, z njimi vred delajo za učiteljski stan. Le „Laib. Schulztg." v roke vzemite! Ne izide številka, katera bi ne j.rinesla sestavka iz peresa enega in drugega ljuoljanskega — nemškutarskega profesorja. (Gaiiboldi, Linhart i. dr.) Radoveden sem. koliko naročnikov, nikar pa sodelavcev je „SI«>v. učtelj" med slovenskimi profesorji imel!! Tudi ko bi vlada kranjskih nemšku-tarskib učiteljev ne podpirala, bi morali napredovati, ker imajo med seboj več inteli- gencije, več delavnih, za učiteljstvo navdušenih močij. Drugi uzrok, zakaj gredo slovenski posebno kranjski učitelji rakov pot, je njih brezznačajnost, njih figamo.štvo, njih kriiliohortttvo. Šolske oblastnije so v mnogih krajih v nemškutarskih rokah : kranjski dež. šolski nadzornik je prononsiran nasprotnik slovenske narodne šole; prav tako tudi skoro vsi tisti okrajni šolski nadzorniki, ki so sicer za blagost in povzdigo učiteljskega stanu vneti možje. Te razmere so marsikaterega učitelja tako ostraSile. da mu je srce in poštenje v hlače zlezlo j preje dober narodnjak je zdaj nemŠkntar. Drugi preje prav delavni narodni učitelji so se oplašili, so vrgli orožje iz rok ter sami skočili za grm, od koder zdaj boječe kukajo in čakajo, kedaj se bodo razmere premenile. Le v Ljubljano poglejte, pa boste videli, da resnico govorim. Večina kranjskih učiteljev pa je postala pasivna, nedelavna , opazujoča. Bog, da bi vsaj taka ostala! Pa 'se bojim, jako bojim, da bode premišljala in premišljala, potem pa po časi za ,.Lehrervereinom" stopinie pobirati začela. Prošnja kranjskih učiteljev na dež. zbor je prvi korak, bog daj, da bi ostal edini! Več je tudi takih učiteljev, ki bi nasproti tistemu, ki jim obeča boljšo plačo, zatajili hudiča in boga, nikar pa samo domovine. Da so šli ti „najemniki" svojim „strahovom" lehko na limanice, nij čuda. Svetanaša dolžnost je, poiskati pripomočkov, da seta demoralizacija med slovenskimi učitelji ustavi. Pošteni, značajni, razumni, za narodno šolstvo vneti učitelji bi se morali zbrati in združiti, da bi oživeli spet „Slov. učiteljsko društvo" in ž njim vred pedagogičen organ, ki bi moral biti nrejevan po zdravih liberalnih načelih. Pridobiti hi morali vsaj nekoliko slovenskih profesorjev, da bi jim pri društvu in listu pomagali. Brez društva in časopisa so pa naši učitelji armada brez orožja in smodnika. Po tem bi morala pa slovenska liberalna stranka naše učitelje na vso moč podpirati. Na naših učiteljih so se naši klerikalci veliko in hudo pregrešili. Klerikalni kranjski dež. zbor je mečkal in mečkal novo šolsko postavo in stoprv po 3!etnem cincanji in odlašanji rodil — polovičarsko delo. Naprednjaška stranka ima lepo priložnost, grehe naših klerikalcev paralizirati ter slovenske učitelje po zborih in svojih časopisih podpirati. Naj pomaga slovenskim učiteljem , da se iz nova organizu-jejo in gotovo jej ne bode Žal, kajti pridobila si bode ž njimi zvestih zaveznikov, pridobila si bode ž njimi armado, ki se bode na njeni strani bila s klerikalci in njih črno d nihal jo. Pridobila bode mnogo sinov, ki se izgubljajo — za narod! Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (V. seja deželnega zbora kranjskega 16. dec). (Konec.) Dnevni red je sledeči: 1. Vladna predloga: Postava o uredbi zdravstvene službe v občinah, se izroči zdravstvenemu odboru. 2. Peticija društva zdravnikov zarad vravnave plač zdravnikov, — iBto tako. 8. Poročilo dež. odbora, s katerim se vpolaga načrtan zakon o cestni policiji javnih nedržavnih cest, se izroči gospodarskemu odseku. 4. Letno poročilo dež. odbora o svojem delovanji od 1. novembra 1. 1K72 do konca oktobra 1. 1873, se dotičnemu odboru izroči. 5. Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada zemljišČne odveze za leto 1872 in o proračunu istega zaklada za leto 1874, je na prihodnjo sejo preloženo. ti. poročilo finančnega odseka o računskem sklepu norišno-stavbenega zaklada za leto 1H72 in o proračunu istega zaklada za leto 1874, — isto tako. 7. Pri poročilu finančnega odseka o proračunu zaklada deželnega gledališča za leto 1874 povzame dr. Supan besedo in govori proti temu, da bi se slovenskemu gledališču dalo 2400 gold. podporo, ter meni, da je 1600 gld. dovolj. Sprejme se potem predlog odsekov, t. j. dovoli se 2400 gld. 8. Dr. Bleivvei* utemelji svoj predlog zarad vpeljanja postave od 2il. junija 1868. leta, zadevajoče živinsko kugo po deželah ogerske krone. Ta predlog se izroči zdravstvenemu odseku. Politični razgled. V LJubljani 19. decembra. Na Če$k4>in bodo že 10. januarja uove volitve za državni zbor na mestu onih deklarantov, ki nijso v državni zbor stopili in tako ,.mandat izgubili". Brez dvoma bodo zopet voljeni, kakor že tolikrat. V HšOt*avšhent zboru Cehi vladi ve-lilCo preglavico delajo, ker neusmiljeno odkrivajo krivice, ki so gode slovanskemu narodu. V seji 17. dee. je poslanec Vanderlik interpeliral, zakaj vlada razpušča češke založnice, in šibal tako ravnanje. Večina tivžvlHiti »noror bode seje odložila, a po praznikih se bodo zopet zbrali. Oblika odloženja se bode Bprcjela za to, da poslanske dijete ned prazniki odpadejo in se tako deželnim blagajnicam nekoliko prihrani. Kot'oiki deželni zbor je dovolil 10.000 gld. na leto za zboljšanje stanja učiteljev. \fjft!i.i-ki>in dež. zboru je 17. t. m. knez Cartoriski svoj nasvet glede pravnega zavarovanja proti direktnim volitvam utemeljil. Pri glasovanji pak je Čartoriskcga predlog padel z 52 proti 73 glasovom. Proti predlogu so bili Zemialkovski, Groholski, Potočki in kmetje. Gališki dež. zbor je torej prav za prav potrdil direktne volitve. Na M)r9*KiJi in drugod med špekulanti velik hrup dela novica, da je bogatin generalni direktor Lemberg-Černoviške železnice, prijatelj in kompanjon bivšega ministra Giskre, v zapor dejan, ker je na sumu, da je velike goljufije počenjal. Ot/<>rska ministerska kriza je do ne-kove odločbe prišla. Ministra Kerkapolv in Tisza namreč sta osobno pri tem obstala, da odstopita. Cesar ju je odpustil in začasno ministerskemu načelniku Szlavy-ju izročil vodstvo njihovega poslovanja. V n t* n J r etri a* rr<. Pri posvetovanji o franco9k<*in bud-getu se kažejo nekatere ekscentricitete. Že tri leta je, kar s a je učiteljem obljubilo, da se jim bodo plače zvišale. Letna plača francoskih učiteljev, katerih je 25.000, znaša počez na leto 700 frankov, t. j. nekaj čez 300 gold. Budget za 1874 je na ono obljubo pozabil. V naučnem ministerstvu pa se bo nasproti napravila služba dobro - vladnega državnega podtajnika, ki bo zelo dobro plačana. Tudi časnikov ljudje po deželi ne bodo smeli brati. „Petit Journal" in „Moni- teur", rPresseu, „National" ekspedirajo vsak dan po železnici nad 400.000 eksemplarov. To ekspediraoje se jim je prepovedalo in se jim razen tega za vsak eksemplar Se 4 cen-time davka naložilo. S tem so listi pokopani, nazadnjaki pa dobodo nad 400 OOO frankov samo časnikarskega davka na leto. Finauc-minister Magne v zvezi i „velikodušnim Mac-Mahonoru" je hotel konfiscirano blago Napoleonovi družini nazaj dati, a bndgetovi odbor je to kmalu zaduhal, in izpodbil. Naložili se bodo tudi vsakovrstni drntri novi davki: vinski davek se bo zelo za 60 prct. zvišal; sploh se bo samega novega davka nagrabilo 30 milijonov frankov. Francoski narod bo zdaj vsaj menda zapazil, komu je prišel v roke, nnm-eČ tisti stranki, ki nij nikoli sita. — Strašno napeti general du Temple bo zoper voljo svojih prijateljev pi i-nesel pred zbornico neko „jamranje" o papeževem pomanjkanji in hudem it Jnji, in bo interpeliral vlado zaradi italijanska po litike. Uporniki na fttthi so si izvolili Pancha \t|iiiliro za prezideuta. Š>utuj.r'.ie vlada je zapovedala geuc-ralom in častnikom, da svojih poveli ne smejo prej odložiti, da naslednik pride. Lopcz l>o-iniuguez, novi poveljuik pred Kartageno , je svoj komando nastopil. IJaje je rekel, da bo božično praznike v Kartageni praznoval. — Razvpiti fajmošter Santa Crnz je, ko je dobil telegram, da je škof Urgel v Vcrgari. takoj sč svojo bando tja hitel , da bi ga ustrelil. Škof je hitro zbežal, da bi prišel v glavni tabor Karli-tov. Za nomiki državni zbor klerikalci tako agitirajo, da bi Človek skoraj ne verjel. Na Bavarskem, se hvali neki klerikalen list, bodo imeli razen treh vse sedeže. Liberalni lijti zato svoje pripadnike opominjajo , naj bodo v svojem delovanji vztrajni. — V prihodnji državni zbor bo prišla bržkone tudi predlaga o železniški postavi , ki bo za celo Nemško veljala. Kakor se iz T\trJfk€ffa pile, so bodo obljubljene reforme zdaj začele. Vse plače, ki znašajo nad 500 pijastrov na mesec, ne bodo za 50 prct. zuižalo. Ce se to res zgodi, se bo socijalno in ekonomično položje mu-zelmanskega prebivalstva temeljito predrti-gačilo. Mesto lenobe se bo delalo in haremi se bodo hitro praznili, sploh bi vsa Turčija dobila drag obraz. Domače stvari. (f Kranjski deželni poslanec Matija Koren) voljen na Notranjskem je včeraj v Ljubljani na nagloma umrl. Našli so ga včeraj opoldne v sobi gostilnice pri ,,Virantu", kjer je stanoval, mrtvega. Prejšnji večer je bil v gostilnici v družbi še jako vesel. Ker je imel navado zgodaj vstajati, mislili so včeraj zjutraj , ko je pismonos njegovo sobo zaprto našel, da je že izšel. A ko ga tudi opolndne nij bilo, in ga hišni sluga, videč da ključ od znotraj tiči, uij moge! doklicati, odprli so v navzočnosti dež. poslancev gg. Pakiža in LavrenčiČa, g. Perone in gostilničarja g. Grčarja s silo vrata in našli Korena mrtvega v postelji. Zadel ga je po noči mrtvoud. — (Vse ljubljanske šole), in sicer gimnazijo, realko, učiteljsko izobraževališce, vaduico in vse ljudske šole v mestu Ljubljani — je včeraj c. kr. vlada na nagloma zaprla za tri tedne, zato ker se kužna bolezen kozč posebno med mladino strašno širijo. Ali bode ta epidemija v treh tednih nehala, ali še večjo razširjenost dobila, — kdo more vedeti? — (G. Ivan Vi lhar) je — kakor v uradni „L. Ztg." beremo — izstopil iz direkcije in upravnega sveta banke „Slovenije." — (Ljnbljansko konsti tuci j o-nalno društvo; je imelo 17. t. m. na večer zbor. Jako malo število udov se je bilo zbralo. Prof. Supan je bil pameten dovolj, da je govoril proti pojedini, katero so c. kr. nemškutarji zopet mislili napraviti za novo ,.fi fasungsfajer", rekši, da se ljudje s pra vicn že norca delajo iz tega. Zato, in ker nij dolgo, kar sta bila v kazini dva prav interesantna banketa, ne bo ga zdaj ob praznovanji decemberske ustave. Grof Turn je govoril o svetovni razstavi. Ne vprašajte, kak6. Govorili po potlej še Kaltcnegger, Schrev, dr. Supan, dr. Schatler — torej /mirom in povsod eni in isti. — (Koze) se v Ljubljani pri jemljejo, po mnenji mostnega magistrata ljubljanskega, samo takih ljudi, ki so Nemci ali vsaj samo nemško znajo. Mo«tni magistrat namreč objavlja oklic, da se koze brezplačno na ro-tovži stavijo, samo v nemškem jeziku. — (Sokol ljubljanski) ima dne 2H. t. m. dopoldne ob 10. uri svoj občni zbor, pri katerem sc voli nov odbor. Odbor je v svoji seji dne 17. t. m. tudi sklenil, da se tudi bodoči predpust napravi .sijajna maske-rada na pustni vtorek. V ta namen je izvoljen poseben odsek, kateremu na čelu sta gg. Drenik in Jeločnik. Po načrtu soditi, bode prihodnja maskerada Sokolova med veselicami v Ljubljani zavzimala gotovo eno izmed prvih mest. — (Telovadno društvo V i p a v s ki Sokol") bo imel 26. decembra t. 1. ob 4. popoldne svoj redni obČui zbor. Dnevni red: a) poročilo in predlogi odhorovi; b) razgovor o prihodnjem stanovanju „V. S." in telovadnici ; c) proračun za prihodnje leto; č) volitev odbora in poveljnikov; d) predlogi posameznih družabnikov. K temu občnemu zboru vabi vse p. n. gg. družabnike „Sokolov" odbor. — (Predstojništvo čitalnice postojnske) vabi uljudno vse Častite društve-niko v občni zbor, kateri bode 21. dan t. m. popoludno ob 5. uri v čitalnični dvorani. — Dnevni red tega zbora bode: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnika. 8. Poročilo de-narničarja. 4. Volitev 3 drnštvenikov, ki nijso bili to leto odborniki, za pregled računov. 5. Nasveti društvenikov. 6. Volitev prvosed-nika , in 7. volitev 6 odbornikov in 2 namestnikov, kateri si bodo izmed sebe tajnika in denarničarja izvolili. — (Zlati križec) za zasluge je dobil Andrej SirnoniČ, nadučitelj pri sv. Petru pri gornji Radgoni. Kot vrl učitelj, ki že 53 let pri šolstvu deluje, je tega počastenja vreden, toda kot velik nemčur ne. — (Na ljutomerski šoli) je imeno van za podučitelja g. Janko Žerovnik, pod-učitelj iz Skofjeloke. Kot izurjen in izveden pevec bode tej šoli, na katerej je mladina v vseh razredih po spolu ločena, v posebno korist. — (Na novi dekliški šoli) v Ptuju podučujete dve učiteljici iz Ljubljane. Žali-bog, da je šola nemška in učiteljici Nemkinji. — (Društvo .Slovanska beseda" v Gradei) napravi tudi v prihodnjem pustu svoj piiljubljeni „Vcnček" v Puntigamski dvorani in sicer prvič 4. februarja. — (Istrska železnica) se je 17. v Pazinu zidati začela. — (Goveja kuga) se Siri tudi okolo Rogatca. — (Odlikovanje.) G. Kopriva, šta-cijski šef v Nabrežini je dobil od italijanskega kralja orden italijanske krone. — (TJ l o na). Iz Gorce se nam piše : 16. t. m. po noči so nlomili ponočni pobalini v prodajajnicn tobaka neke uboge vdove v najživeji ulici, — „gospodska ulica" imenovani, — nad katere vrati še celo plinova luč gori. Pobrali so ves tobak in smodke, (in razne koleke) pustili so le — prazne škatlje in predale. Opomena vredno je, da je uboga mati s to majheno kupčijo preživela petero otrok. Pred 4 leti umrl ji je mož, lani starejši sin^ in sedaj jo je še ta nezgoda zadela. — Ce raztrgani berač prosi škorjico kruha, takoj ga zasači „policij", med tem ko brezsrčni tatovi s svobodno roko tuje blago kradejo in sc z njim gostijo. Pa kaj bi se neki naši „policaji" iu „prcoblečenci" (travestiti) po noči mrazili in čuvali, ker je tako /letno pod gorko odejo o petardah in pobalinskih pretepih sanjariti! — (Tatvina.) 12. t. m. po noči med 8. in 9. uro sc je posestniku, France Lenarčič, v Podgoricah štev. 12, krava (sivka), vredna 7:5 gld., od nezuanih tatov ukradla. lilNtrtien uredništvu. Vsi dopisi, ki denes nijso mogli umesten) biti, pridejo prihodnjič. l*ONl»fflO. Vaeni bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesctere du Barry Izvrstna zdravilna hrana Kevaleseiero du Harry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, bu-llco, naduho, kašelj, noprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, raedlico in hljcvaiijo krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom kljubovale. Spričevalo št. 73.621. Na Dunaj i, t. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi dajo povod. Vam te vrstice pisati. llil sem skozi štiri meseco od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvrstno Rrvalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. Clarov. Spričevalo št. (15.715. 1'aris, 11. aprila 1866. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prebavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo jo prevladovala. Ona so nahaja celo dobro po čokoladi Kevaleseiero, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobro volje. H. de Mon tlo u is. Spričeval« št. 75.800. Mohač, 20. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Revale-Bcičrc" užival in po tem od večletne zlate žilo ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Trosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 funtno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. Ž vsem spoštovanjem Jož. Ullei n stavitelj. TecnejSi kot meso, prihrani Kevaleseiero pri odraščonih in pri otrocih oOkrat svojo ceno za zdravila. V plohaBtih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalusciere-Biscuitcn v pušicah a 2 gold. 50 kr. Ju 4 gold. 50 kr. — Kovalescioro-Ohocolatće v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. f)0 kr., 48 ta* 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za -MH tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Karrv & Oomp. na Do> ua|i, lVt»ll!iN4»li(;t>N!t!* 3t. 8, v Ijjabljiml Ed. Mahr, v oruiM bratjo Oboranzmovr, v In»-brtikn Diocbtl & Frank, v Celo v© I P. Birn-bachor, v li.onvi Ludvig Milllor, v 91 arlbora K. Kol etnik & M. Morio, v Mcnuiii J. B. S t ock b au 8 on, kakor v VBeh mestih pri dobrih le-karjiu in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse - krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Tujci. 17. in 18. decembra. Evropa i Schoiidt, Bukovič iz Dunaja. — Fiu-hs iz Dunaja. — Dc/umla iz JVrhovskega. — Pachenv iz Dunaja. — SchallVr iz Siiro. Pri Klclautu : Hrsardi iz Ctdja,— Deilf&gei ■ gospo i/. Sktdj eloko. — Dralka iz Kamnika. — Nllrnbergcr i/. Mnihovega. — Fiora, liigntto, .Sorinan \( za iz Trsta — Soli« ii (!jlja. — Mati it Firenio. — WeyraiiLh i/. Dunaja. — Avanzo iz Gorice. — Ghrof Pačt* iz Ponovi ča, Pri ?iai!i«-ii : bočuik z vnuko iz^Železnl- kov. — Behnidi iz Dunaja. Treutel i/. Svi e. — Mli!ner iz Dnu.tja. — Konsehegg Al.uia iz Trujano. — Gospa Anžii iz Gradca. — Lichniann iz Prage. — Giberthi s sestro M Trsta. — Br. Sothen, Bondl, Tiigfiidhaft iz Dunaja, Pri Zamorcu t Bivajcini iz Verono. — II o f-bauer iz Tržiča — Porghi II Laškega. - Bcrnot iz Poganie. — Podobnik iz Idrije. Najnovejša slovenska knjižica je: Vera in pamet ali £j razodenje božje v naravi, j: 11 |. Obseg, do sedaj oilini v slovom* j jf/.iku in IImntlfllClflOI duhu, in |j jaku ukusna zunanja oblika tor niska ^.fi (10, po Miti kiv jo priporočanji 1 volj I ! ! Dobiva so v knjigotrzuicah ii lovouskem lepa, cena inja do-L j u b 1 j a n i po vseh ovezu gosp. A. Lekarna k angelju. o o o ■ ■-4 to j -u i« I O Lekarna l angelju (poprej k angelju varim) Ljubljana dunajska cesta. Podpisani naznanja častitemti občinstvu in gg. zdravnikom, da jo 9. lega meseca 1 kamo k angelju varbu (sedaj k angelju/ na dunajski cesti prevzol. Prizadevajoč, z obilno zalogo najboljših zdravil doma de in tujo dežele, in posebno z najizvrstnišifni medicinskimi speoia'iteianii, kakor tudi z napravo ^kemičnega laboratorija" in skoz vestno in solidno ravnanju v vseh zadevah sedanjega časa zadostovati, ne bode podpisani nič opustil, si polno zaupanje P. T. pridobiti Namebe iz provincije bodo tak< j proti gotovi plači a!i pa po poštnem povzeiji efektuirano. Poslednjio oziroma za domače in tujce so bodo v novo odtvorjeni lekarni slovensko, laško in nemško govorilo, (338—1) Ljubljana, 18. decembra 1873. Gabriel Piccoli, lekar in keinikar. Q Ste* Dunajska cesta. "^rr>j - -i&ui-------kiT>i - - icdr^>i— 9gM -:Lrjg^ig^WII II M IM HI IIIH II M llMlMifflhililEaa' Vsled spričevala gospoda profesorja Op-poleer-ja, reetor niagnif. in profesor na c. k. kliniki na Dunaji. jo AnatheHnova ustna voda od dr. J. G. Popp-a, c. k. dvornega zdrav-irka za zobe na Dunaji, v mestu, Bogner-gasse Nr. 2, najsposobnije sredstvo za olmiiijenje zobov iu taisto tudi on, kakor mnogo družili zdravnikov zoper /obne iii Bisliir l»olr. J. <•. I'o|»|»-u rastlinski zobni prah, .snaži zobe tako, da po njegovi vsakdanji rabi se ne odpravi samo navadno tako nadležen zobni kamen, nego tudi glazura zobov vedno bolj bela in nežna postaja. Cena za škatljieo 68 kr. a. v. Zalogo : (74—4) v Ij I ubijani pri Potričič in Pirker-ji — Jos. Karingor-ji — A.Krispor-ji — E d u ar d Mahr-u — F o r. Mol h. S obrnit t-u — E. Birschitz-u, lokarj i; — v Kranji Firi L. Krispor-j i — Sob. Schaunig-u, oka rji; — v Pliborg-u pri llorbst-u, lokarj i;— v Varaždinu pri H al ter-j i, lokarj i; — v Budolfovom pri Dr. Bizzoli-ji, lokarji — Josef Bergman-u; — v Krškem pri F o d. Bbmches-u, lok.; —v Kamniku pri J ahn-u, le k a rji: v Gorici pri Pontoni-j i, lekar j i — J. Koller-ji; — v Wartonborg-u pri F. Gadlor-ji; — v Vipavi pri Anton. Dope-r i s-u, lok.; —-Postojni pri K u p f o r s c h m i d t-u lokarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lokarji; — v Kočevji pri J. Brauno-tu, lokarji; — v Idriji, c. k. rudarska lokamica; — v Litiji pri K. MUhl vvonzol-ji, lokarji; — v Ka- doljici pri Zalokar-jevi vdovi. Zima priđe, zima pride, zima je že tti! Dobra, grejoča zimska obleka Komasnje za gospode vurujo prod prohlajenjom, ki jo začetek vsako bolezni. i/, najtanjšega sukna, podložene, z. lepimi l; o m I ..t i u i prelit« h gl. t pur M >-!■! nt i- 1 in 3 gl 1 „ h kolo puill"/. nili. za kooiranjn 3 gl. Zdravilna podtelesca. Ta •<> iz najilm , ■. Merlno-t nlii«', izvrstno grojft telo in jo vartiju proti pro-mrazonjont. 1 llue vrato, belo 1 gl. t .. .. pisano 1 gl. 1 iiajfliiojo volno 3 gl. 1 „ pisano 3 gl. 1 zgorna irajea iz uojflno n I. . i i .im ■: i nuni I i n svilenimi ali utlaaiiiiui j>rai in lepimi načrti prešita Šali za gospode vneli Imrv iz nnjllnejo valno Riti. 1,50. Potni .šali veliki, kot ogrinjalo i gt. in 6 g]. siips za gospode in gospe i/, najtanjšo volno n svilo prutkuno r.n kr ______l?J_«i:__ Ogrinjala za gospe iu deklice it la Muri.i Ant('t »njtanjtio 3 gt. _ Vloge za v čevlje KOlUaŠllje 80 najbolj priporočovnlno, varnjeju uo^o , ... pred mrazom In potem ni) treba toškiti iz pravcRa maketa usnja r. varnostnimi zim»kili čevljev nositi. 1 -ni m.1. varuj« lil." popolnem pri sla- . , .... bom vroiuonu. 1 par najtanjših r, Kl. 1 l'»r »»»l'ođo, BO"1'0 »li otroko r,0 kr. Dolge in kratke nogovice najbolju vrsto. I |iar ilnlu'ili za tloklioo .n kr. I i-, ffospo, najtanjšo f»u kr., I Kl- I i llitnolnili kratkih no kr. 1 „ iz najtanjšo volno pletenih t rI. 1 „ lovskih najtanjših 3 rI. Posebno lepo j......Kiti zulo tiinjka pravu tursku svilena < ■aeliiiie/..0(irilijala M BOapodO pO 1 tt'-.3, in Ti gl. Muli za tfospe in otroke. 1 za tloklico ali otroko 1 «1. I ovratnik za to fm kr., 1 hI. 1 za doklice 3 in h gl. I popolni kine, ovratnik in mufdo^odla* con najtanjši (> rI. Rokovi oe i/, najtanjšo uiehkoobčutne volno 1 pur za Rospodo M kr. in 1 gl. ' - n s podlo/ono 1 in U fll. I i KO»|'u in tloklieo M kr. in 1 gl. ' it n n n n podložene 1 gl. Kokoviee iz jelenjega usnja. I par za otroko (Vil kr. 1 „ „ gospo ali deklico 1 gl. 1 n iu ^ z inunšotumi 2 gl. Bodi luč! Novo popravljeno potrolojsko sve-tilnice i varnostno napravo, popolnem lire/, duha, po najlepših izgledih duuujsko razstave narejeno, ■<> najboljšo vrsto lo pri podpisauej fabriškoj zalogi dobiti. Svetil-nice za pri tiku, delu, za družino mi takti narejene, tla jo v 34. urah lo za 3 in pol kr. tvarino treba. 1 kuhinjska avetiluica /10 kr. 1 atenska ali viseča 1 in 3 gl. 1 sobna popolna lili kr. najlopaa 1 in 3 gl. 1 za uk uli ili I" 1 in 3 gl. 1 salonska posebno lepa 5 gl. I viseča za predsobo ali delavnico Mi kr., I do 3 gl. I aulonska viseča a škripci . gl. taisto luksnrijo/.nejo za 1, 3, r> dražjo. 1 avetilnična podloga iz Augora-volno 50 kr. Vi.v. Ii» it o k IfliNk! Najprijctnejša zabava po zimi jo drsanje, toda k temu ju neogibno treba dobrin, varnih drknllc. Ue m pra vi dene a novo patentirano ann.-iil.au-.ku 1 lirinisl- ■ IO li.i o 1 par za otroko 1 gl. 1 „ gospe uli deklico 3 gl. t n jako lepili, prav angleških fi gl. I „ za gospodo 3 gl. 1 > - . - najlepših 5 gl. Gulden-Bazar; mi Dunaji, Praterstrasse «0. (3P_>-7) l^daulj iu Aix urcdiiiatvo"oubovori-u: 1 v au'iS cuieuT S Pravi W i 1 h e 1 m o v antiartritični antirevmatični čaj /.a čiščenje krvi. (listi krv zoper protin in revmatizeiu) je kot zimsko zdravljenje edino ntOTO ztlnuilii« kr\ čisteče sredstvo. S privoljrnjcin 'c. k. tlvorne pi-1 r* sarne všteti 'sklepa na Iinna.iij : ii.' i \ ker je otl prvih medicinskih avtoritet .,Evrope" i ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ kor je oll \\1>++++?*+ ' Z Najvišjega po-^velja znprr pona ^ rejenjo zavaro- a » vuno. Iiiin.ii, a » 2». marca i ■. i #> j»»0»»»»»»"----r~ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 7, najboljim uspehom upotrebljevano bilo. Ta čaj čisti culi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, tlele celega trupla in odvrne iz njega po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrano reči; tudi jo učinek gotovo ustr.tjajoč. IVm< Ijilo ozilrai I j t-iij«- protiua, rev-niatizuia, otročjih žil in zasiaranih, trdovratnih bolezni, vedno guoječih se ran, kakor vseh sptišajev pri spolnih boleznih in po koži, inozolov po telesu ali po licu, lišajev, sililitič-nih ran. rosehuo u^tMl« ii un]»oIi je imel ta čaj pri zagnjetenji jeter in vranico, enako pri zlati žili, zlatanci, silnem liolenji po čut-nioab, kitah iu udih, potom pri t i sanj i v želodcu, vetrovih, zaporu, acavnih nadlogah, mu-Čonji, moškem oslabljenji, tuku pri ženah itd. liolczni, kakor bramoiji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temoljito, ako bc pije čaj neprenehljivo, kajti on jo hladeče sredstvo, ki razstopi in žene scavnico. Celi kup spričeval, prlpozuavalnih in pohvalnih pisem, ki so terjane zastonj doposiljajo, »pričujejo resničnost zgorej uvajonih razlogov. V dokaz rečenoga navedemo tukaj vrsto priznavaluih pisem: Gospodu Frane \V i 1 h o 1 m u , lekarju v Neunkirchen! Fiottusani. v Moldavi, 96, marca 167.'!. Dvakrat sem žo dal otl tretjo roko Vašega Blovitega Wilhelmovoga antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenjo krvi prinesti in ker jo ta pri mojih prijateljih jako ugodon uspeh imol, obračam so sedaj naravnost do Vas s prošnjo, da mi takoj pošljete deset zavitkov, za katero sledi znesek 10 gld. v prilogi. S spoštovanjem udani (335—1) ■ititlvik |»l. M. maja 1873. Prosim Vas, pošljite ud zopet blagovoljno po poštnem povzetji 2 duoeuta zavitkov Vašega izvrstnega Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi. 8 posebnim spoštovanjem V alej blagorodnosti udani J. i rohlicli, oborit v penziji. Svarimo pred ponarejanj eni iu sleparijo. Pravi VVillieliuov auiiartritični antireviua-tični čaj za ei&čeitje krvi so dobiva le iz prvo mednarodno labi'ikacijo \Nillielniovoga antiar-tritičtiega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neiinkireheii pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah. Eavttek* v n obrokov ia/tlt i jen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v ra/.lieiiih jezicih 1 gld., posebej za kolek iu zavoj IU kr. Na ugodnost p. n občinstva se pravi \\ illieliiinv auliarli ilieui autii-e\matični čaj za (Učenje krvi tUdI dobiva: v .Mariboru pii aloil (lliamleslu ; v t'elji r.ainiiliaelin\i t kurili, Kuu.scberjevi lekarni, pri Kari Krispcrju; v Loncu na & aj. pii L. Miillerju, lek.; v ilozirji pri Irilmču; v Varaždinu pri dr. A. Ilaltt'1'jn, lek.; v Slov. Grade i pri .1. Kulli^aiitselui. lek. LuHtuma in tisk „Marodne tiskarne".