Poštnina v gotovčini piačana.
£ i
i
1 \4
i v
V",
LETO XXI.
MARIJIN LIST. št. 6. JUN1 8 1925.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovolienjom cerkvene oblasti :
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 D.vAustrijo i na Vogrsko20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernili sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
E, BALKANY1 D. LENDAVA
Dijaki s svojimi predstojniki v Martinišči.
MARTINIŠČE.
Kaj je to ..Martinišče* ?
To je zavod za prekmurske katoličanske dijake.
Pa je že to Martinišče?
Pravoga ešče nega. Lani v jesen smo spravili pod streho više 40 dijakov v farnoj šoli. Ta nam je pa dana samo začasno z arende.
Pa je sila za to Martinišče?
To je tak potrebno za celo Prekmurje, kak fari cerkev, kak občini šola, kak družini hiža, kak človeki oči.
Samo to pomislite. Više 40 prošenj smo mogli odbiti, zavolo maloga prostora. Tak, ka bi dnes lejko meli više «0 dijakov. V Soboti hodi v šolo do 200 dijakov. Od teh je več kak polovica takših, šteri so tak deleč, ka nikak ali jako težko morejo hoditi z domi. Za te druge pomoči nega, kak da stanujejo v Soboti. Či pa dobro premislimo glavni cil nMartinišča", te moremo praviti, ka bi sploh vsi dijaki mogli živeti v Martinišči.
Šteri pa je glavni cil Martinišča ?
Je dobra krščanska vzgoja v mladom srci, naj dijak postane globoko veren, vse-skoz pošteni celo živlenje, tudi te, gda pride v leta skušnjav, tiidi te, gda bo živo med brezverskimi liidmi, tudi te, gda de trbelo braniti vero i poštenost z rečjov pa spisom.
Zato ne pozabimo: Iz teh dijakov pridejo naši bodoči voditelje, kakti duhovniki, vučitelje, sodniki, glavarje itd. Či ščemo, ka nam Martinišče da dosta dobrih voditelov, darujmo kak največ moremo, ka se to zozida. Sila i potrebščina je velka! Bog šče od nas to delo!
Vsebina:
Kralica najmogočnejša ... ... .............
Častenje Marije Pomočnice...............
Velikost radosti D. Marije i sv. Jožefa ... ...
Misijonari pa misijon .... ................
Iskre..... ...... .....................
Glasi iz doma i sveta ... ..................
Stran
... 1 ... 1
Kralica najmogočnejša*
Za Bogom što je več- kak ti Kralica ? Lj Eva, Ester, Judita i Saba? Teh tron je grešna zemla, Tron tvoj pa zlata so nebesa! Korona teh je s kamna i železa, Na tvojoj zvezde se bliščijo! Tem dvorijo človeške rOke, Dvorniki tvoji so nebeški kori! Marija, ti kralica vseh kralic! Ti vodi nas, ti vladaj nam!
Castenje Marije Pomočnice.
Vnoge i težke boje je prestala naša sv. Cerkev. Pa sv. Cerkev je vse te boje premagala s pomočjov tiste, štero mi častimo kak Pomočnico kristjanov. Marijo Pomočnico si je zbrala sv. Cerkev za vodnico v tisti težkih časaj, kda so se mogli kristjani skrivati pod zemlov v katakombaj, kda so je den za dnevom na stotine gonili pred poganske krale i poglavare na sod i od soda na morišče, kde so je metali divjim zverinam. Korajžno so šli mantrniki v boj i trplenje za sv. vero. Marija pa njim je v tom boji pomagala. Vnogim se je tudi prikazala, je tolažila i njim davala moč v težkom boji. Iz krvi mantrnikov so zrasli kak bi iz semena novi poznavalci Kristuša. Marija je davala kristjanom moč i nevstrašenost. Pogani i njiivi vladari so se čOdili toj moči, občOduvali so vero, štera da svojim vernikom takso nevstrašenost; začnoli so se zanimati za navuke te vere i vidli so, ka so dosta jakši i bolši kak navuki njflve poganske vere i dali so se krstiti. Tak je Marija vodila sv. Cerkev i njoj pomagala v prvih časaj.
Pa komaj so se kristjani rešili poganskih' preganjalcov, že so prišli novi. Iz Afrike i Sirije so prihajali turški razbojniki gusarji, napadali so kristjane, je lovili i odavali kak robe. Marija je pomagala tudi tem. Pozvala je Ivana de Mata, prikazala se je Petri Nolaski i Rajmundi Penafortskomi. Tem je zapovedala
naj ustanovijo družbo, štera de odkOpOvala nesrečne krščanske robe. I tak so odkflpili na stotine i jezere tej nesrečnežov i je poslali nazaj njuvim rodbinam.
Kelkokrat je pomagala Marija krščanskim vojskam! Slavni vojskovodja Narzes je z Marijinov pomočjov premagao sovražnike casara Justinijana na Talijanskom i v Ažiji..
Sto let na to so palik napadnoli casara Bazileja sovražniki iz Ažije. Njegovomi glavnomi povelniki pa so pisali: „Zdaj mo pa vidli, či te Marija pa njeni sinek rešita iz naših rok 1" — Pobožen povelnik razsrdjeni zavolo takšega preklinjanja, dene tisto pismo na Marijin kep i pravi: Pogledni, Mati boža, pogledni, Jezuš, kak bogokletno guei te barbar o tvojem narodi!" Nato vdari z vojskov na sovražnika i ga premaga.
Vojska pobožnoga Gotfrida, štero so blagoslovili sv. Oča Urban II. v Marijinom imeni, je rešila sveto zemlo iz muslimanskih rok.
Kastilski krao Alfons III. je vdaro z Marijinov zastavov na Mavre, šterih je spadnolo dvesto jezero. To zastavo majo ešče zdaj v Toledi.
Alfonz IX. je premagao z Marijinov pomočjov dvesto jezero Saracenov. Jakob Aragonski pa je vničo tri njflva kralestva i je zozidao dosta cerkvi na čast Mariji.
Filip Lepi je z Marijinov pomočjov premagao svoje sovražnike i zato je dao zozidati Njoj na čast lepo cerkev, v šteroj je obeso svoje orožje na večen spomin.
Tudi Filip Veliki je šou po zmagi zraven v cerkev pa je pred oltarom zmagovite Device odložo orožje in kralevsko krono.
Krištof Kolumb, šteri je najšeo Ameriko, se je pred odhodom na morje, 1492. leta, izročo Mariji i na njegovom hajovi je bila Marijina zastava vo djana.
V šestnajstom stoletji so Švedi zavzeli celo polsko državo, samo mali breg v čenstehovi, na šterom je Marijina romarska cerkev, je ostao ešče polski. Tam pri čudodelnoj Mariji šo se zbrali ništerni hrabri Polaki i so se tam z Marijinov potriočjov tak dugo branili, ka so mogli sovražniki oditi iz njuve domovine.
Po svetovnoj vojski, kda so bolševiki napadnoli Polsko pa so bili že pred Varšavov, te je polski general Haller začno z svojimi oficeri opravlati devetdnevnico na čast Materi božoj. Vsaki den je šou k sv. meši i k obhajili. Na samo Velkomešo je napadno bolševike, je premagao i stirao iz Polske. Vojaki šteri so bili v toj bitki so pripovidavali, ka so vidli tisti den n&d Varšavor Marijo z mečom v roki, knk se je protila bnlševikom,
Iz toga vidimo, ka je Marija Pomočnica sv. Cerkvi in kri-stjanom vsikdar pomagala. Ona de pa pomagala tfldi nam, zato pa Jo vsikdar z zavOpanjom prosimo pomoči i Jo častimo!
Velikost radosti D. Marije i sv. Jožefa.
Tista velka svetost, vrednost, dika, na štere visikost sta D. Marija i sv. Jožef že na zemli prišla, je zvirala iz njune lilbezni. Kelko vekša je ta, telko vekša je prilublenost i Ion duše pred Bogom. To vči naša vera. Dobri Bog vse z merov lubezni meri, ar on sam je lObezen, „Bog je liibezen" (I. Jan. IV. 8.) mj Liibezen veže dOšo k Bogi, k neskončnoj popolnosti. „Liibezen je vez popolnosti." (Kol. III. 14.) To vez pretrga eden sam smrten greh i jo vkupsplete odstranitev toga. V šteroj duši ne smrtnoga greha, v tistoj i samo v tistoj je liibezen. A prostost od smrtnoga greha je samo najnižja stopinja lGbezni. Kelko bole odrezavle kakša dOša poleg prostosti od smrtnoga greha menše faJinge i kelko več dobroga čini, tem vekšo stopinjo lGbezni do-segne. D. Marijo sama neskončna boža svetost zove „milošče puno." Po svedočenji samoga večnoga Boga ne samo da v njoj ne bilo niti najmenšega greha, nego vsakša dobrota, vsakša ja-kost je bila v njoj v svojoj popunosti. Što zato more visikost njene lGbezni s svojoj pametjov dosegnoti ? Nihče, niti seraf naj-bole plamteče lGbezni ne, samo dobri Bog sam. Liibezen sv. Jožefa je toti nezgovorno menša od njene, a itak tak velka, da naš razum ne zmožen se z njov meriti. Sv. Bernard Lienski vči: »Jožef je Kristusa najbole goreče lubo.u (S. Bern. Sen. Sermo de St. Joseph). To vročo, to najvekšo lObezen, štera presega lObezen vseh svecov, samo v nebi bomo mogli razmiti. Samo tam jo bomo mogli zapopadnoti v vsoj popunosti, ka pomeni reč sv. Diihaj štera ga imenGje „pravičnoga." Tam bomo mogli sprevi-deti vtelovlenje v večnoj diki navuka sv. Cerkve, štera ma v li-tanijaj Jožefa za najvekšega sveča, tam ga bomo videli na prvom mesti, ar je njegova liibezen na zemli bila najvekša. Neskončna — da tak pravim — liibezen D. Marije, štere nemre do-razmiti niedno živo stvorenje i najvekša liibezen .se. Jožefa sta merilo našega veselja. Njuna radost je bila tak velka, kak visiko je segala njuna liibezen. Veselje je sad lubezni. .Sadi duše pa so tej: liibezen, veselje." (Gal. V. 22.) Iz tiste duše, štero oživla lObezen, se rodi nova liibezen, iz te pa veselje. To pomenijo zgorašnje reči, ali kak piše sv. Franciček Šaleški: nApoštol (o šče tu povedati, da je
sad sv. Duha lflbezen i da je ta lflbezen radfljoča." (Theot. XI. 19.)
„Sad ljubezni je veseljepravi Bernat (Serm. II. in Purif. B. M. V.), l^em vekše je drevo liibezni, tem obilnejši sad veselja rodi. Drevo liibezni D. Marije i sv. Jožefa, ar je bilo najvekše, je brezpogojno doprineslo najobilnejši sad veselja.
Ar Bog sam je lflbezen, on sam blaženstvo i tfldi veselje. Neskončna lflbezen ga navdaja i njegovo kralestvo je domovina veselja. Zato pravi dflši, štera ga lflbi, gda jo pflsti v svoje kralestvo : ,,ldi v veselje svojega gospoda (Mat. XXV. 21.) I te neskončno radfljoči se Bog je bio D. Marije pravi, sv. Jožefa pa vzgojeni sin. Ta tesna zveza, štera je obstojala med njima i njim, večnov radostjov, je kak potrebo povzročila, sta se z njim nedopovedlivo veselila. A zdaj sta še bila popotnika, ali na zemli trplenja, pregnanstva sta živela, veselje, s šterim sta bila neloč-livo zdrflženiva, je prehodilo tfldi trplenje, i to najvekše zemelsko trplenje, kakše samo stvorenje more prenesti. Najbolše so pri-stojale njema reči sv. Pavla: „Napunjen sem s tolažbov, zviin nje še mam veselje poleg vseh naših stisk." (II. Kpr- VII. 24.) Trpela sta i itak sta se radflvala, veselila, ar sta radfljoč trpela. Vsak stopaj je bio veselje, ar za vsakšim njflvim stopanjom je šla lflbezen, štero sta proti večnoj radosti, Bogi čfltila. I če tudi sta z veseljom, navdflšenjom trpela, ta okolščina ne topila ostrino njflne bolečine, ne menšala žmečo njflnoga križa. Njeva sta zato trpela z veseljom, ar sta jako lflbila, zato, da bi Gospodi popu-noma dopadnola, ki po rečaj sv. apostola Pavla tfldi od nas žele te aldov lubezni, gda našemi srci pošepeče svojo želo: „Bog liibi dobrovolen dldov(II. Kor. IX. 7.)
Gospod Bog sam je veselje, ar on sam je lflbezen. Kem bole je teda što podoben njemi v liibezni, temveč kaže tfldi od njegove lflbezni. Kak mesec zato sveti najbole, ar največ dobi iz sunčne svetlobe, ar je bole podoben njemi, tak tfldi blešči največ liibezni iz srca D. Marije, ar je ona najbole podobna Bogi. (Prim. S. Bern. od Glavios. V. Iatis.) Zato jo imenflje sv. Ciril „veselje angelov", sv. FJrem Jepoto zemlanov" i sv. Metod ,,nevšahlivo veselje nebes i zemle." Deviški ženin najradostnejše Device bi mogeo biti samo opazuvalec, tihi svedok radosti tistoga srca, štero je bilo po božoj voli njegovo ? Glava zemelske trojice, kak imenfljejo sveči sv. Drflžino, namestnik Boga Oče, šteroga oblasti je bio deležen, ne bi bio deležen tfldi veselja ? Radost s-'. Jožefa je bila v družbi Boga i bože matere kak si moremo predstavlati najvekša.
Velkost radosti D. Matije i sv. Jožefa svedoči nadale okoU ščina, da sta bila po božoj voli, če tudi v raziičnom pomeni, vzrok. D. Marijo, ki je rodila večno radosf, Jezuša, „vzrok naše radosti" imenuje sv. Maticerkev v lauretanskih litanijaj. Vzrok, roditelica neskončne radosti je D. Marija, — sv. Jožef pa je njen hranitec, pravo bi oča. A je to mogoče brez toga, da se popu-noma ne bi poglobila v tisto, ka sta čuvala, živlenji ohranila ? Je mogoče tistomi dati veselje, ki ga nema? Je mogoča, dobre duše, velka povzročitev tam, gde ne odgovarjajočega velkoga vzroka? Je mogoča tam velka toplota, gde nega velkOga ognja? Je mogoča tam velka svetloba, gde ne velkoga svetilnika ? Jeli, da ne ? Ravno zato je bivala možno najvekša, nedoumliva, skoro neskončna radost i je tQdi morala bivati v srci D. Marije i sv. Jožefa v družbi božega deteta, večnoga veselja. Istinsko ograd svetih radosti si nam ti D. Marija. (S. Bern. ad B. M. V. Depr.) „/stinsko ti si naša sladkost." (S. Bern. med. s. Salve Reg.) Večno radost nosiš v svoji utrobi i naročaj, dOši i srci, zato k tebi bežimo i k sv. Jožefi, s šterim si delila svoje radosti, da se v vajnoj drflžbi vžge naša diiša k veselji, k svetoj radosti v dugo-vanji sv. Cerkve, Cerkve tvojega Jezuša.
Misijonari pa misijon.
Što so misijonari? So dvoje fele. Tisti, ki med krščanskim lilstvom majo misijone ali duhovne vaje, potem pa tisti, ki med pogani razširjajo sveto vero. Te zadnji so v pravom pomeni misijonari.
Misijonari so pravi nasledniki apoštolov. Reč „ misijonar" telko pomeni kak „poslani". Prvi misijonar je bio Jezuš Kristuš, šteroga je Bog oča poslao odreševat človeštvo. On je pa po-slao apoštole, šterim je pravo: „Kak je mene poslao moj OČa, tak jaz pošilam vas: ite i včite vse narode i krščujte je v imeni J Oče i Sina i sv. Duha; včite je spunjavati vse, ka sam vam zapovedao.
Apoštoli so bogali svojega Gospoda i šli po vsem sveti. Včili so i spreobrnoli dosta narodov, ki zdaj živejo v svetoj veri.
Za apoštoli so prišli jezeri pa jezeri drugi slavni, goreči [ možje duhovniki. Te so nadaljavali delo apoštolov. Dosta jih je dalo svoje živlenje kak mantrniki, drugi pa so dosegnoli svetniško popolnost. Spreobrnoli so vse narode v Evropi, vekši tao v Ameriki i vse druge narode, šteri poznajo Kristušovo vero.
Velki misijonari so bili sv. Avguštin, sv. Ciril i Metod, sv. Frančišek Šaleški, sv. Frančišek Ksaverij itd.
Dosta nevernikov so že spreobrnoli misijonari, nego jako dosta narodov ešče ž.ive v temini poganstva. Več kak edna. milijarda je teh siromakov. Samo Kitajska ma 400 milijonov prebi-valcov; od teh je komaj 1 milijon krščenikbv. Tak je v Indiji, na Japonskom pa indri.
Kam pridejo misijonari, tam se vse spreminja. Oni ne včijo samo Boga spoznavati, nego tudi čteti, pisati, oblačiti se, gvant delati, polje obdelavati itd.
Podpirajmo misijonare, kak najbole moremo. Molmo dosta za nje. Najbole pa prosmo to, ka nam Jezus Kn sam priporoča rekoč : .,,Prosite Gospoda žetve, da pošle delavce v svoje gorice". Či bi bilo več misijonarov, bi bilo menje poganov. Misijonare pa si moremo vzgajati. KelkQ mladeničov bi misijonari postali, či bi jih starišje pa drugi k tomi napotili, jim pomagali zvršiti šole, jim dali vse potrebno. Naši kraji so hvala Bogi dali preči duhovnikov, tak sveckih kak redovnih, nego to je vse komaj kaplica vode v morje. Pravoga misijonara dozdaj mamo samo ednoga i to je g. Kerec, salezijanec, šteri telko dobroga dela med pogani na Kitajskom. Neprestano prosi pomočnike, pa jih 1 nega. Mi si toga nemremo misliti, ka čfltijo misijonari, gda vidijo, I kelko dobroga lejko včini goreči misijonar i kelko dela je na vse kraje.
Mamo pa ešče Prekmurci dva misijonara pri g. g, Lazari-i staj. To so tisti gospodje, ki nam držijo misijone po faraj. Prek-! murskiva misijonara sta veleč. g. g. Čontala, šteri so že več let duhovnik, i Godina, šteri do letos meli prvo sv. mešo,
Či bi iz vsakše fare na leto prišeo bar eden misijonar, kelko i bi se s tem pripomoglo za spreobrnenje nevernikov! Ke'k° več ! blagoslova bi nam Bog davao pri našem siromaštvi, kelko več mera bi bilo v držini, med rodbinov i sosidami!
Krščanski starišje ! Te mesec junij Vam Jezušovo Srce prav milo pravi: letva je velka, delavcov pa malo! Vaši dečkeci so vrli, pobožni, goreči za čast božo, majo pozvanje pa zmožnost za duhovsko misijonarsko živlenje ? Zakaj jim ne pomagate, ka bi ' to dosegnoli ?
Zavode za takše dečkece mamo. V Grobljah majo gospodje Lazaristi, v Veržeji pa v Murski Soboti (Martinišče) gospodje Salezijanci. V misijoni dosta delajo tudi g. g. Jezuitje-, Kapuci-narje pa Frančiškanarje. Pri njih se mladenec tudi lejko izšola i postane misijonar. Vsakši lejko naravnoč piše k tem vssm za-f
vodom aH pa, či sam ne ve, naj se obrne za pomoč na ržvria-telstvo „Martinišča" v Murskoj Soboti. TiJ se vsakšemi v tom deli pomore.
Za šolanje svoje dece za misijone pa se ne trbej preveč bojati i skopi biti.'Istina, ka košta, nego ka je več, zlat i srebro ali pa nevmrjoče duše, za štere je Jezuš dno svoje živlenje ?
Iskre.
Oda je sila najviše, je boža pomoč najbliže.
Ki zna prav moliti, zna tfldi prav živeti.
Oda moliš, bodi kak dete, štero se z očom pogovarja.
Najlepša molitev je Očanaš; moli ga spoštlivo.
Ta zemla je kraj zaslflženja i zato kraj trplenja.
Lflbezen do Boga je kak med, šteri najbridkejšo jed napravi sladko.
Človik, šteri išče tolažbo samo pri človeki, je žalosten.
Či bi ti Bog nazvesto, ka boš ešče gnes mogeo mreti, ka* bi delao ?	t
Človekova pot toga živlenja je šklizka, zato pa či ma pri sebi nevarnega prijatela, ga te hitro vrže.
Božna tovarišija davle največ duš hfldomi dflhi.
Premišlavanje na smrt, pekeo, i nebesa tira skflšnjave, odganja žalost, vužiga ohlajeno gorečnost i množi lObezen do Boga.
či ti dOšnavest pravi: Daj nazaj, ka si vkrao ali znoro ! — zakaj je ne bogaš ?
Pred žalostjov zapri svoje srce, ar je žalost kuga, štera ti jemle pobožnost.
Či dvoriš betežniki pa si za to čemeren, spomni se, ka tebe tOdi čaka beteg. • < '	r
Bog nas je stvaro za to, da ga spoznavamo, ga lflbimo i njemi slflžimo. Samo za to!
Či za svoje dobro delo iščeš pohvalo od drflgih lfldi, zgubiš plačilo pred Bogom.
Postiti se je dobro, liki či te, gda trapiš. svoje telo, maš rad greh nečistosti, se srdiš z drtigimi, si nevoščeni na drflge, ka ti pomaga tvoj post?
Gnes meni, vtitro tebi.
Žetva na. polji je blflzi; gda pa pride Žetva našega živlenja ?
Gda bodo starišje svojo deco dobro vzgajali, te svet henja biti skuzna dolina,	,
Gda do deca znala svoje stariše bogati, te starišje henjajo jokati.
Nikdar ti je ne bilo žao, ka si v čemeraj mučao, vsikdar pa či si gučao.
Sunce zna tOdi skuze posOšiti.	*
Truden od dela poglej na cintor, tam boš počivao.
Obletnica prikazni Srca Jezusovoga. Letos, dne 19 jun. je mi-nolo 250 let, kak se je Zveličar prikazao svetoj Marjeti Alako*. Milo jo je proso, naj razširja med lUdmi pobožnost do njegovoga sv. Srca i naj dela na to, ka de se vsako leto po osmini Telovoga prvi petek obsIUžavao svettk v čast božemi Srci.
25 letnice posvetitve sveta. Leto, na svetek Srca Jezušovoga, dne 19 jui preteče 25 let od tistiga časa, kak so sveti oča, papa Leon XIII. celi svet posvetili Jezušovomi Srci. To je bio posvečeni celi svet, negd jako lepa navada se razširja med verniki, da se družine pcsebi posvečujejo. Pri nas ešče nega te lepe navade, pa bi jo dcbrob lo začeti.
Katakombe so tisti prostori pod zemlov, kam so prvi krščeniki v Rimi pa okrug Rima pokopali mrtve, posebno mantrnike. Letos so te katakombe odprete vsem romarom. Vse je rasvetleno z elektrikov. Tumačje razlagajo vse.
Delavci po fabrikah i v rudokopi na Francozkom, so takii brezverci, ka že zvekšega ne dajo krstiti svoje dece. Či de tak Šlo naprej, te pride čas, ka do zdajšnji poganski divjaki v Evropo pošilali svoje tmisijonare, šteri do spreobračali moderne pogane. Bog se nam smiiuj!
Katoličane! v Srbiji. Kak znamo, so naši bratje Srbi ne katoličani nego pravoslavni. Itak zato v Srbiji žive preči katoličanov. Z vekiega sq sirmaški delavci. V Kraguievci je 300 katoličanov z ednim duhovnikom pa brez cerkvi. V Niši je 600 katoličanov, ki majo s»ojo cerkveno občino pa cerkev. Okoli borskoga rudnika žive 600 katoličanov. Dosta jih je tUdi v Jagodini, Čupriji i Zaječari, samo ka ešče nemajo svoje cerkvene občine. V Belgr?d! je 14 000 k?toličani<*. Te maio že nadškofa Rodič Rafaela. Za zidanje nove škofove cerkvi majo nabrano 1.200.000 Dinarov*
Vseh duhovnikov (katoliških) na sveti je 312.002. Od teh je v Evropi 200.324; v drOgih krajaj pa 109.678. Kak malo je to, če premislimo na velko numero pravih katoličanov. Poleg toga pa kelko poganskih duš blodi v verskoj temini, brezi spoznanja pravoga Boga. Što njim ga da spoznati? Edino duhovnik-misijonar.
Dobfer prijatel. Vsaki de*ko bi mogeo meti lepo knigo, šteroj je iine „Fantič le gor stani!" Dečki, kupite si, pa te vidiH. Košta samo 13 Din. Dobi se v Martinišči.
Iz pasterskoga lista francoskih pOšpekov: — Da se rešimo nesreče, ki nas vničuje, vrnimo se h kričanskomi pouki i h krščanskoj vzgoji, kakša se je negda gojila v drflžinaj. Ceplenje rodbin, razporoke, domača ognjišča brez dece i skrivne hudobije, Šterih Število raste od dneva, so bile rak-rana, sramota i propad poganske rodbine. Komaj krščanstvo je s svojim nastopom rešilo rodbino vničenja. Ne pozabimo toga zdaj, gda Ijiidje s tak lehkim srcom sprejemajo šolo brez verouka, vzgajajo brez Boga, gda se vseširom čflje, kak je nekak dobro povedao, tuljenje človeških zveri, šterč šče sirovo slobodo i zahteva oslobojenje od duž-nosti, štere nemre več prenašati, ar je vkovana v sramotne verige strasti.
Novi španski kardinali. Sv. Oča je imenuvao za kardinala dva španskiva prelata. Prvi je Mgr. Casanova y Marzol, nadpušpek grenadski, drugi pa Mgr. Hundain y Esteban, nadpušpek seviljski. Prvi je star 71, driigi pa 63 leta.
Število katoličanov v Angliji. Vsa angleška država s kolonijami vred ma 400 miljonov prebivalcbv, med šterimi je 14 miljon 827 jezer katoličanov. Angliji samoj pripadne 48 miljon, med štermi je katoličanov 2 miljoni 567 jezer, Irskoj 4 miljone 300 jezer, med temi 3 mil;one 242 jezer katoličanov.
Prenašanje zaničiivanja. V Anconi je živo nekši redovnik. Konstantin njemi je bilo ime i tovariši so ga meli za pravoga svetnika. Bio je jako neznaten, mali, beteiasti človek. Glasovit pa je bio po svojem znanji i jakostaj. — V kloštri je ob nekšoj priliki hodo eden pcsestnik, ki je vnt>go čtlo o očeti KonŠtantin*. Gda je opravo poseo s gvardijanom, je naprej prineso ttidi svojo želo. G/ardijan ga je včasi pelao v Kčnštan-tinovo sobico.
Oča Konštantin si je ravno lampaš pucao. Gda je posestnik zagledno njegovo neznatno postavo, neje mogeo zadržati svojega začudenja. Izne-nadeno je vzklikno:
—	To bi bio tisti znameniti oča? Ve je pa to piiklasti barat! — Oča Konštantin je s smehom pogledno na posestnika, gda je Čuo njegove sramotilne reči. Žalitve neje. odklono, nego je čisto mirno odgovoro:
—	Istino mate, gospodi Jaz sem istinsko i barat i jpiikla§t.
Potom njemi je prijatelsico poniido stolec i se je itibeznivo pogo-varjao z njim.
Brezverski češki poslanik. Češki katoličanski listi so odkrili grdo ravnanje češke vlade. K češkomi vatikanskomi poslaništvi so imeniivali nekšega dr. Niedera, ki je brezverec i svoje dece neje daO krstiti. To postopanje so obsodili tudi poslaniki drugih držav.
Uspeh batrivnoga nastopa. V angleškom varaši Scheffield je nekši predgar po listaj glaso, da bo v določenom časi meo v njiivoj inolilnici predavanje o katoličanskih navukaj. Pri prvoj priliki posvedoči, da kato-ličanska cerkev napačno pravi o sebi, da je Kristušcva na skalo — zidana cerkev.
Varaški katoličanski župnik s kakšimi 500 svojimi verniki se je v določenom časi prikazao v molilnici. Nikaj tieso pravili, čisto mirno so se obnašali. Gda je predgar opazo vnogo številne katoličanske poslušalce s svojim duhovnikom, je prosa župnika, da naj naznani, da predavanje odpadne. Župnik je bio na to pripravlen s pogojom, da njemi predgar v pismi poda vzrok odpadnjen'a predge. Govornik je to včino. A edno cedlo je svojeročno napisao: „Predge, ?tero sem v listaj glaso, ne obdržim, ar toga več kotrig moje cerkve ne odobrava." Gda je župnik tf> prečteo, ie vsakši znao, zakaj so na ednok tudi predgarovi pristaši proti predgi, štera je mela namen žaliti katoličane.
Tudi te dogodek je svedok, da batriven nastop vernika navadno ma uspeh.
Najdenje svetih ostankov. V Parmi so v cerkvi sv. Aleksandra med delom za prenovlenje našli posodo v šteroj so bili ostanki benediktinci sv. Bertolda. S/. Bertold je bio angleškoga pokolen;a, vmro je 1. 1111. Poleg posode je ležala lobanja v platno zamotana.
Junakinja. Pred nekelkimi meseci so belgijski katoličani obhajali v Anversi z nepopisnim'slavjem st jletn co rodjenja Konštancije Telchmanove. Ona je bila hči namestnika v Anverskoj pokrajini. Jako je liibila muziko. Posebno je spOštiivala glasovitoga muzika Petra Benoita. Da bi njemi sprosila spreobrnenje, je dariivala svoje živlenje Bogi i se je zaoblubila, da stopi v tretji red. To se je 1. 1870 tiidi zgodilo. To fiibav za rešenje diiš je Ona pokazila tudi ob vnrgih drugih prilikaj. Še edno peldo glejmo. Na nekšoj ladji je bila kolera; d) tristo ubogih izseljenkov je trpelo i mantralo t vmiralo v. leseno j temnici, a nihče si ne vtipao, da bi njim priskočo na pomoč, vsakši se je bojao za svoje živlenje. Ednok pa sc pr.kažj na morskom bregi mlada žena i ve'i mornari: „Pelajte me ni tisto ladjo!" Mornar se je izgučavio, a videč, da se ona ne šali jo je bogao. Znate što je bila ta junaška žena? Konštancija! Šla je, da bi dvorila tistim befeinikom, Vrnila je kak svetnica v Anversi 1. 1896.