Natisov 15.000. tgerc" izhaja vsaki k, datiran z dnevom inje nedelje. iročnina velja za Av-■o-Ogrsko: za celo ■o 3 krone, za pol in ■rt leta razmerno; ( Nemčijo stane za To leto 5 kron, za beriko pa 6 kron; Jrugo inozemstvo se oni naročnino z ozi-| na visokost pošt-jie. Naročnino je pla-fc naprej. Posamezne Wilke se prodajajo po 6 vin. ■redništvo in uprav-fctvo se nahajata v jtuju. gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/« strani K 16, za '/e strani K 8, za »/u strani K 4, za '/si strani K 2, za »/e« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Key. 43. V Ptuju v nedeljo dne 27. oktobra 1907. VIII. letnik. 3t r) JAvstro-ogrska nagodba. J Mežetarilo, vozilo, jokalo, grozilo ae je in fino so izlegli avstro-ogrski ministri jajce na-, Že naprej naglašamo, da je načrt te Ibe boljši od prejšne, da pa ae ni oziralo temeljne zahteve kmetov. Vsebina nagodbe je t kratkem sledeča: 1. Kvota, to je razmerje med doneski -trije in Ogrske h skupnimi izdatki (armada, BDarica itd.) bode znašala: za Avstrijo 63'6°/o, 1 Ogrsko 36 4"/o- S tem se je zvišala kvota Km za 2°/o in je to torej v dobiček Avstriji. j 2. B a n k a. Mi zahtevamo glasom našega igrama, da se razdeli avstrn-ogrsko banko. To »Sanje ae ni rešilo in se bode šele v zbornici ločilo. J 3. Železniške tarife. Naši vladi se jposrečilo, da je napravila avstrijske železniške life neodvisne od ogrske tarifne politike. Za "rtrijo škodljive določbe iz 1. 1899 so se od- inili. 4. Železniška zveza z D a 1 m a -jjo. Zgradilo se bode železniške proge od legamesta na Dolenjskem čez Motling v Kar-ic ter iz Ogulina čez Otacac v Knin. Vsaka la plača troške za proge v svojem področja. 5. Železnica Kašav-Oderberg, j je edina zveza Ogrske čez Avstrijo v Nemčijo ■ bode povečala in izboljšala. I 6. Užitninski davki so se tako fdili, da ne smejo indirektni davki le sknpno obenem v obeh državnih polovicah znižati. : r t a s k a na sladkor ostane v prid Ogrski. koščeni od nje bedo le letno 225.00 met. atov v prometn z Ogrsko in 50.000 m. centov prometu z Avstrijo. Drugače se bode plačalo j 100 kil 32 kron. 7. Promet z živino. Izvoz prašičov [|ime goditi le po železnici in le po dovoljenju I po 40 dnevni observaciji. Prašiče se uradno »išče in pregleda, je-li so bolani. Ako se več-»t privleče prašičjo kugo, se sme uvoz prepo-dati. Tudi govedo se preišče na bolezen, ka-gi ae jo od sejmov izvozi. 8. Vinski zakon in borza. Ogrska so je zavezala, da bode svoje vinske postave tako prenaredila, da bodo ednake avstrijskim. Tudi glede borze bode več prediugačb napravila. 9. B a r k e. Ta se je šlo večidel le za zastave, ki naj jih imajo barke. Glede podpor vodnih prometnih podjetij se je sklenilo posebno pogodbo. 10. Dvojno obdačenje. Napravilo se je določbe, ki onemogočijo, da bi se podjetja, ki bo nahajajo v obeh polovicah države dvakrat obdačilo. 11. Raz Bod išče. Za prepire glede pogodbe se uresniči posebno razsodišče. 12. Colninska in trgovska politika. Colninska skupnost ostane kakor doslej do konca 1. 1917. Colninski dohodki pa so se tako uredili, da je napravila Avstrija dobiček 470.000 kaon itd. itd. To so glavne nove doiiebe tega načrta. Vse drugo ostane pri starem. Mi nismo stem načrtom zadovoljni! Kajti glavne točke kmetskega programa, temeljne naše zahteve niso uresničene. Mi nismo zadovoljni, dokler se sledeče točke ne zgodijo: 1. Ločitev od Ogrske in ureditev gospodarskih razmer ua podlagi trgovske pogodbe. — 2. Ločitev avstro-ogrske banke. — 3. Razdelitev c o 1-ninskih dohodkov z ozirom na razmere uvoza. Dokler te zahteve ne bodejo uresničene, stojimo v boju. Torej — kmet, bodi pripravljen na boj! Politični pregled. Zopet trpinčenje vojakov. V državni zbornici je prišla zadeva do razprave, ki označi z bengalično lučjo gotove neznosne razmere pri vojaštvu. Stvar je sledeča: Dragonca Sammtsta mučila vahtmojster Jecel in cugsfirer Sever tako nečloveško, da se je nesrečnež ustrelil. Pred smrtjo je Sammt vso to trpinčenje svojemu očetu popisal, ki je napravil naznanilo. Jecel in Seve sta bila obsojena vsak na 4 mesece težke ječe. V državni zbornici se je o temu že govorilo in domobranski minister fcm. Latscher je dejal poslancem, da sta Jecel in Sever najostreje kaznovaua. V tem času pa sta bila že preko ministrovi glavi pomiloščena; brez da bi se jn degradiralo, se ju je uvrstilo v isti eškadron, da celo v isti cug. Seveda sta ta dva bestiji podobna brezsrčneža pričela vse tiste vojake iz novega trpinčiti, kateri so zoper pričali. Posebno jezo sta imela na dragonca Schrottnerja, ki je bil glavna priča; mučila in trpinčila sta tega reveža tako, da se je tudi ta ustrelil.. . Torej premislimo: Najprve mučita vahtmojster in cagsfirer enega dragonca tako dolgo, da gre nesrečnež raje v smrt. Potem se ju obsodi za ta navadni uboj na i mesece ječe. Ali čež 1 mesec se ju že pomilosti in uvrsti v isti cug ; pusti se ju iz novega divjati, dokler se zopet drugi dragonec ne ustreli... To je tako nebovpijoči škandal, tako grozovita dogodbica, da bi se človek ne začudil, ko bi eden ali drugi mučenih vojakov prijel za puško in se rešil svojega zatiralca! To pot so spravili odločni poslanci to zadevo v zbornico. Posledica je, da je bil poslan feldcajgmojster pl. Arlhausen, ki je izvršil pomiloščenje, v penzijo. Druga posledica pa mora biti ta, da gre domobranski minister v penzijo. In tretja glavna posledica mora postati, da se pomede iz vojaščine tisto surovost, brutalnost, ki ni disciplina, temveč pasja suž-nost, da se prične tudi pri vojaščini vpoŠtevati vrednost človeškega življenja... Cesarjeva bolezen se je obrnila na boljše. Listi poročajo, da je mrzlica minula in da ni več nevarnosti. Kakor se čuje, so se cesarju lahko pljuče vnele, kar bi bilo z ozirom na cesarjevo starost lahko usodepolno. Zdaj je nevarnost minula. Državni zbor je bil 16. oktobra zopet otvorjen in se je predložilo v prvi vrsti več nujnostnih predlogov, navadnih predlogov in interpelacij. Potem je govoril ministerski predsed-nik baron Beck, ki je razjasnil dosedajni načrt Mežnar Mihal. 617 NemSko spisal O. J. Bierbaum. (Nadaljevanje). I Gospod so gotovo dostakrat mislili! Jihova stara fcza je bila ravno ob tistem cajti jako godrnjava, skoz f. celo pri obedi je mrmrala, ja Se hujše kak kakšna Gospod so meli dosta pretrpeti pred joj, na vse ae so si mislili: kaj bi s staroj napravili? nagno bi najrajši pa ne smem! Kak pa bi bilo, če bi jo zalo, no pa si sam kilho? Saj mam Mihalovo žveglo! pa bom vidio, da nesem prav napravio, pa bom zbudiio. Gospoda so tote misli tak prevzele, da so jlo od Mihala za eno jezero rajnš kupili. Pri prvi ■lii so gospod to staro za šinjak malo preveč družili, pa je bin gratala. Zaj si gospod po svoji voli dobro kuhajo; ne špa- piitia, pa se tudi ne smilijo črez pišence. En cajt tak šlo, pa le prehitro so gospod previdili, da je, če fc stara kilharca, deno bolSe kuhala, kak gospod sami. m grejo gospod po žveglo no fučkajo na jo, tak močno i pobožno, pa stara Treza se ne gene, meriva je. id pun čemera bežijo k Mihali, no krčijo: ti zlodi, kriv, kaj sem jaz mojo Trezo zaklo, te pa boš ti tiidi k vragi! Gospod vzemejo en žakel, spravijo notri svinj, tri velke, no sedem malih sem dobio!; da bi vi Mihala, zavežejo žakel, no ga nesejo na hrbti, k enemi velkemi potoki. Kak so gospod to breme skoz en les nesli, so opazili, da morajo na stran. Postavijo žakel dol, no grejo dale notri v les. Medtem je prišo en handlar s svinjami, no je zapazio, da se žakel gible. „Kaj je v žakli?" zadere se handlar. „Joj, jaz sem mežnar Mihal!" — „Kaj delaš ti notri?— „Ja se pustim od fajmeStra v nebesa nesti." —V nebesa notri?" — „Ja, v nebesa, pa jaz nebi rad šo! — Ja jaz sem se mladi, pa herbijo še tiidi mam, drgači bi rad šo notri, je jako lepo notri." — Handlar je bio stari, her-bije Hirli ne meo, je reko: „Hodi vfin, bom jaz So v žakel, jaz pa rad grem v nebesa." — „No te pa le ofnej žniiro!" Handlar je napravio, Mihal je viin skočio, bandlara pa notri porino no žniiro močno zavezo. Mihal je gno ovoga svinje, tri velke prašičke no sedem malih praseov, domu. Zdaj pridejo gospod iz germovja, vzemejo žakel na hrbet, no ga nesejo k vodi, veržejo ga notri no se zaderejo: „To maS, hodi k vragi, ti gnus grdi!" — Pojdoč napoti so si ga gospod 1 liter kupiti Šteli na veselje, da so se totega gniisa srečno rešili. Pa kak so se gospod prestrašili; kak pridejo bliizi krčme, najdejo Mihala že tam prav veselega med svojimi svinjami. „Keri zlodi te tu drži, ka si se ti ne vtopio ?" — „One gospod, pa deset mene bol na srdino vrgli, meo bi jaz zaj same velke, debele svinje." — ,',Kaj, na srdino bi te mogo vrči ?" — „Ja, znate gospod, bol na srdini v globočini so bol velke no debele svinje." — „Para ti," si mislijo gospod, „tak enih deset al dvanajst debelih prašičkov meni tiidi nebi škodilo." Gospod poliikajo Mihala prav veselega med svojimi svinjami, si naenkrat mislijo: kaj pa, če bi Mihal zmenoj tak napravio, kak jaz ž jim? Gospod prosijo Mihala prav po krščanski za odpuSčenje, no mu povejo, kajjso si mislili. Mihal se za vuhoj začoha, no reče : „Ja gospod, ki bi jaz tak velki žakel vzeo, ka bi vaS vamp notri plač meo?" — „Znaš kaj Mihal, zeši moja dva lilahna po dugem vkiip, te pa de že dosta velki žakel." Zaj greta oba v farof, Mihal zešije gospoda v lilahne, si ga naloži na hrbet. „0 je, gospod, vi ste pač žmetni, jaz vas brez tringelta nam dale neso!" — No, vzemi si en rajnš iz moje stiinfe, pa ja ne več, jaz mam vse dobro preštete." — Pej ti gospod", si misli Mihal „ti si naS več tvojih penez Steo. Mežnar vzeme gospoda na ramo, nese ga do vode, vrže ga notri no zakrči: vzemte si samo te debele svinje! Mihal je So včasi domu no najprle v farov, vzeo je tam stiinfo, no prešteo peneze, bilo je 8379 rajnškof no 13 krajcarov. avstro-ogerske nagodbe. O tej atvari govorimo posebej. — 17. oktobra se je pečala zbornica z nujnostnimi predlogi. Najprve se je razprav-ljalo o predloga glede boja za zboljšanje plač, ki ga peljejo železniški uslužbenci. Govorili so pori. Buržival (češki rad.), dr. EUenbogen (soc.) Kroy itd. Železniški minister dr. Derschatta je nato izjavil, da je Tse storil, da bi opravičenim željam železniških uslužbencev ugodil. Tudi o razmerah ne železnicah je držal minister Derschatta daljši govor. Na tej seji je prišlo tudi do burnih prepirov med socialisti in grofom Sternbergom. Dne 18. oktobra se je sprejel dr. Ellenbognov predlog glede teh razmer. Zbornica je pričela razpravljati nujnostni predlog soc. demokratov glede pomiloščenja dveh zaradi surovosti obsojenih podčastnikov na Dunaju. Posl. Reael je razjasnil stvar (o kateri govorimo še posebej.) Napadal je hudo deželnobrambenega ministra in rekel,da so taki slučaji posledica slabe izobrazbe oficirjev. Vojaki so oficirjem dostikrat le materijal za trpinčenje. Še hujše je stvar s podčastniki; najboljši podčastnik je tisti, ki trpinči vojake najhujše. Vojaki pričakujejo komaj vojsko, pa ne da bi na sovražnika streljali, temveč da bi s svojimi predpostavljenimi obračunih. Za Beslom je govoril minister Latschet. Posl. Kunschak je rekel, da je najmanj vojaške discipline v krogih najvišjih častnikov. Omenil je še razne druge slučaje trpinčenja. Posl. pl. Stransky je dejal, da je minister s svojim enim govorom vojaški stvari in vplivu več škodoval, nego je v 40 letih koristil. Potem je klobasa! zmešani grof Sternberg svoje smrkolinske neumnosti. Posl. Schuhmeier je rekel, da se domobranski minister sploh ne bi smel več v zbornici pokazati. Končno se je sprejel predlog edno-glasno. Neki drugi predlog posl. Kloufaca pa je bil odklonjen. — 22. okt. je razpravljala zbornica nuj-nostne predloge. V prvi vrsti je prišel predlog posl. Krausa (nemški radik.) glede draginje in podr-žavljenja rudnikov na razpravo. Češki pijani grof Sternberg je napravil zopet škandal in bi ga socialisti kmalu prelagali. Po daljši debati se je sprejel Krausov predlog, ki se glasi takole: 1. Vlada naj prevzame prodajo premoga iz državnih rndnikov v lastno režijo. 2. Vlada naj poveča državno posest na rudnikih, da bode za-mogla vplivati na cene premoga. 4. Vlada naj stori vse, da se konča oderuštvo s premogon in naj izvrši preddela, da se rudniki podržavijo. Ta sklep je velevažen, kajti rudniški magnati so pač največji oderuhi! Zbornica je razpravljala potem o nujnostnem predlogu glede karte-lov. Razpravo se je pretrgalo. — Dopisi. Kačji dol pri Podplatu, Slavno uredništvo Štajerca! Zadnja številka „Slov. Gospodarja" se zaletava zopet v Šentjursko podružnico kmetijske družbe, napada in obrekuje mojega brata, češ da .nemškutari" z podružnico, kar je baje že trdila — celjska .Domovina," pristavi pa še, da mešetari tudi za „ Narod no Stranko." — Ni mi sicer znano, kje je .Slov. Gospodar" vse to izvedel, gotovo pa je v Šentjurji poročevalec, kateri si šteje o največjo .narodno zasluge", os kritizira, napada in obrekuje ljudi. Tako je pred leti surovo napadal mojega očeta, ko smo otroci kupili rajnki materi nagrobni spominek z nemškim napisom, spodtikal pa se je ravno na tem, ako-ravno je veliko nemških spominekov na Šentjurskem mirodvoru, ja še celo bivši slovenski državni poslanec Hugo vitez Berks in njegova soproga počivata mirno pod nemškimi napisi. Gospoda poročevalca prosim, da si vzame nekoliko časa in se prepriča, koliko dobrega gospodarskega dela je podružnica v kratkem času svojega obstanka storila. Našteto naj bode le nekatero: podružnica je preskrbela za ude in neude okoli 20 goltnih cevi (Schlundrohren) za slučaj napenjanja pri govedi, 2 travniški brani, večškro-fnic za drevje in trs je, priredila celo vrsto istnih gospodarskih predavanj, drenažni tečaj nabavila 'je dalje 'skupnim '•potom razne 'gospodarske pofrebScine/preskrbelay'tirSm posestnikom za polovico cene lepe bike in šesterim po jako znižani ceni marjasce. — Kakor poznam razmere, smem pač trditi, da je šentjurska podružnica ena izmed najdelavnejših na Spodnjem Štajerju! Pri zborovanjih imenovane podružnice — Z — sem večkrat govoril in kakor mora to med drugimi tudi č. g. župniku znano biti, vedno pov-darjal, da ne pozna kmetijska družba nobene strankarske politike, in tudi podružnice imajo ji na tej poti slediti, (Opomba uredništva : Berite uvodni Članek .Štajerca" št. 421) ker le na tak način zamorejo gospodarski napredek, kmečko organizacijo in stanovsko zavednost pospeševati. Da pa č. g. župnik ni prišel k volitvi, akoravno je bil vabljen in da ogledni kmet gospod Žveglar ni hotel sprejeti mesto odbornika, zato pač moj brat kot tajnik kmet. podružnice ne more biti odgovoren. Da se pri poslovanju z kmetijsko družbo poslužuje nemščine, ni le samo iz praktičnega temveč tudi iz stališča agrarne organizacije hvalevredno in opravičeno, da pa je kot oseba pri zadnjih volitvah bil v taboru g. Ro-bleka, je to njegova privatna stvar in gotovo najmanj toliko častno, kakor da bi bil v nasprotnem taboru; — geslo „kmet s kmetom" oživlja se vedno bolj! Zakaj toraj zabijate, gospod neimenovani dopisnik, klin tam, kjer ni na mestu? Ako ste kmet, Vas prosim javno, pomagajte širiti in ne rušiti kmetijsko podružnico, katero plodonosno dela za Šentjur in okolico. Z takim nastopom pa le ntežite podružnici delovanje in ji neposredno tudi lahko škodujete na mestu, kjer izvirajo podpore! Imenujte mi Vaše cenjeno ime in pripravljen sem, Vam še več o tem pojasniti, sicer pa ima g. Zvegler pismo od mene, katero Vam kaže moje stališče. Mojo lastno osebo proti neznanemu dopisniku ne bodem branil, pa vendar smem trditi da dokler pojde moj brat ravno pet in če prav — za menoj, ga ne čaka — sramota. Vkljub vsem napadom slovenske javnosti izjavim, da se čutim še vedno kristjana in domoljuba; da pa grem svojo pot, mi ne zamerite ! Kačji dol 22/10.1907. Andrej Drofenig, kmetovalec. Brožica na Savi. Globoka žalost nas obide, ko moramo vsem prijateljem in znancem naznaniti, da se je večni previdnosti depadlo, odpo-klicati našega ljubega dr. Josipa Strašek iz naših krajev in ga odposlati v nebeške pokrajine Kranjske. To je za > znanost (!) žalostna vest. Ali mi se moramo popečati še enkrat z računom okraja, o katerem je govoril neki Strašekovi prijatelj v Benkovičovem zakotnem lističa. Ta listič je pisal, da je izdal okraj v zadnjih 3 letih letno čez 5.000 K za zdravniške troške in bode moral plačati Strašeku 3000 K procesnih troškov ter 1200 K povrnila. Stvar je pa ta-le: Prejšni okrajni odbor je napravil z dr. Strašekom in le zanj pogodbo; zgodilo se to ni postavnim potom in se je zaradi tega pogodba razveljavila. Posledica je bila, da dr. BenkoCvenkanič ni spravil v žep mastne ekspenzarje v znesku 3000 K, dr. Strašek pa ni dobil zahtevanih 1200 K. Ni izključeno, da se bodo nepravilno izplačane troške nazaj zahtevale. In potem se podre morda neka hiša v Brežicah, ki ima sicer itak že velika bremena. Sv. Jurju Ob južni žel. Slučajno sem prišel 10. okt. po opravkih pri bv. Jurju v neko gostilno. Nakrat vidim, ko pripelje natakarica neko ne več mlado ali pijano žensko in jo spravi v posebno sobo k počitku, čez nekaj časa pride tudi neki župnik in pije pri isti mizi. Ko se župnik odpravlja na svoj voz, vzame dobrorejeno pijano žensko seboj. Ta je še na vozu godrnjala, da ji je težko, ker je pijana. Ali župnik jo je tolažil, češ to ni nič hudega. Ko se ženska poleg župnika na desno stran vsede in se vos odpelje, vpraša neki hudomušni kmet gostilničarko: .Ali je ta duhovnik že oženjen ali gre jutri k poroki?". .. Zakaj vera peša? Sv. Križ nad Mariborom. Eno izmed preteklih nedelj smo imeli pri nas hudo nevihto. Sicer niso črni oblaki pokrili naših gor, tudi ni tulil vihar in padala toča, pač pa so naš pre-častiti gospodek udrihali po slabih časnikih — mislili so na tebe, dragi .Štajerc" — in so se tako močno razburjali, kakor da bi jih že sam peklenšček držal za nogico ter jih vlekel v večni ogenj. Po maši smo se možje pogovarjali od časopisov. Nekateri so rekli, da so politiknjoči duhovniki | proti naprednim listom, ker imajo slabo vest in se zato bojijo, da bi večina ljudstva ne spoznala grabežljivih volkov v ovčjih kožuhih. Drugi so zopet pravili: vsak berač hvali svojo torbo in zmerja črez sosedovo; zakaj bi torej klerikalci ne hvalili svojih lažnivih cot in ne tolkli po resnicoljubnih časnikih. Na jaz pa nisem takšen nevernik in sem bil tiho Na potu proti domu sem se izposodil ..Gospo darja" in .Naš Dom" in jih položil na mii poleg .Štajerca." Potem sem si zažgal pipo i premišljeval pridigo od slabih časnikov sem premišljeval, se pri tem spomnil na mara; kaj in na enkrat napravil tale sklep: kaj bo gledal in mislil in mislil, rajši se prepričaj, kateri časopis je slab! In vzel sem v roke „Go-spodarja." Njegov papir se mi je zdel slab it čuditi sem se moral, kako more tako tanek papirček prenesti toliko laži in hujskanja. Od papirja je puhtel nek hud žveplenast duh. Mislim, tako mora dišati v peklu, kjer vlada večno sovraštvo. Nič boljši ni bil .Naš Dom" — zdel se mi je samo, da je še bolj po žveplju smrdel kakor njegov oče. Končno vzamem Tebe .Štajerc', v roke in Te preiskujem. Dišal si lepo ko ljnbi rožica, pa tvoj papir je bil veliko, veliko preslab — toraj si .res slab" časnik, kakor neki teri duhovniki pridigujejo. Ker pa rad ubogam duhovne pastirje in ker imam Tebe prisrčno Te prav lepo prosim, izhajaj rajši na trdem pergamentu in noben klerikalni čuk ne bodt več mogel reči, da si slab. Razven tega bi ni močnem pergamentu lahko prinesel veliko bolj mastne novice ko pa v svoji zdajšni mehki oblekici. Koliko takih novic bi Ti lahko poslal samo jaz! Popisal bi tistega steklega popa, h" je pred par meseci na prižnici preklel pošteno kmetico, ki že davno počiva v hladnem grobi in ki ni nič druzega zakrivila, kakor da je rodila vrlega naprednega moža, katerega vsi ljubimo in spoštujemo. Kričal je: .Prokleta mati, ki ga je rodila!" — Naslikal bi tvojega zagrizenega sovražnika župnika M., ki je zapravil toliko cerkvenega denarja. — Pokazal bi sveta, | kako neki drugi maziljenec spoštuje četrto i šesto božjo zapoved in še marsikaj žalostne; tako žalostnega, da bi se še zemlja stresla, bi bila živa, ko bi to izvedela. Kaj bi vse rikalni hujskači počenjali, ako bi ne bilo tebe! Ti saj tu in tam katerega malo postrigla! ter druge s tem posvariš. Zato pa, dragi .Štajerc', le korajžno nas zastopaj! Samo papir si priskrbi bolj trden, da ne boš .slab" ampak moten časopis! P. j Svetinje pri Ormožu. Predragi »Štajerc", sprejmi tudi ta-le dopis v svoje predale. Hvala Bogu je bila letos pri nas dobra trgatev, kjer so se pred par leti novi nasadi napravili. Veselo bi bilo v naši fari, ko bi nas župnik ne napadli vedno iz prižnice. Kaplan mu pri temu sledi, čeprav je komaj par dni tukaj v Svetinji. Gospoda pravita, da so kmetje dali slabo mostno zbirco in da bo ju s slabimi besedami sprejeli. Ja vprašamo vas, g. Bochanec: ali veste, kaj koštajo gorice, kaj košta rigolanje, kako ae trn-dijo viničarji od rane pomladi do trde zime za dnevno plačo 30 krajcarjev ? Z solznimi očmi upamo, da se nam bode naš položaj zboljšal. Ali kako naj bi viničar kaj dosegel: komaj je kmet kij namlatil, je že župnik z vrečo pri hrami; zdaj je vinska trgatev in že stoji kaplan pri kadi! G. Bohanec pa pravi, naj bi kaplan še eno zbirco za zrnje imel. Napodi jih kmet, ako pridejo, saj jim nisi ničesar dolžan. Ako ae pa duhovnikom slabo godi, Bi lahko svoj atan i«-boljšajo in spremenijo. Mi viničarji bi to radi storili, pa nimamo nikakoršnih dohodkov in nobene zbirce. Kmet, napreduj, pokaži črni i' hrbet, potem bodeš lahko viničarjn plačo šal, fehtati po vasi pa bode prepovedano. Več viničarjev iz fare Sv. Jakob V Slov. gor. Oglejmo si še nekoliko našega ljubeznivega kaplana Rabnzeka. Ta prišmentani palček Rabuzek je poslal v zadnjo številko .Štajerca" kar dva popravka, za katere smo mu pa vsi jako hvaležni, ker nam je pripravil s tem prav veliko smeha. Smo »e pač enkrat prav pošteno smejali. Ljubi Jaka! Najbolj smo se ti pa smejali, ker si pisal našemu .Štajercu" da hodiš Kapinovem Ranzejn čevlje merit. Mi še seveda tega nismo vedeli. Le tiako naprej, da, postauieš pravi mojster. Naš Rabnzbk-je tudi -pis*!, i it,- ne jaga po župniji, da ne zahaja pogosto k čevljaru h Kapinovem Hanzeju, da ne hodi umazan ampak pošteno in snažno oblečen itd. Mi pa pravimo: Psiček Rabuzek še vedno jaga po župniji, zahaja skoraj vsak dan k čevljaru Kapinovem Anzeja in ga in no- di unkoii I f 3 — večkrat prav umazanega pod osmero vo- klobakom! Ljubi snažni Jaka! Ali ne kot »božji namestnik*, da je lagati greh? da nam je znano, da ti je greh deveta briga. jhodnjjč pa reč! .Jnkl, nnr Geduld!" oq Iz Škofje vasi prkVojniku. Nekdo ima veliko g. zdravnika dr. Breschnika neprene- ' »Domovini" pokrivem napadati, med jim 7. oktobra, mu v»e mogoče laži izmišlje- ati, ter od njega zahtevati, da bi moral celo Ifati, in se kot izvrsten pevec nikdar oglasiti, dtem ko imajo vsi drngi Slovenci dovoljenje ljubi večer do pozne ure vriskati in pope- a naj jim bo. Lepše je odkrit, vesel in line volje biti, kakor pa hudobni, obrekljivi, injivi potuhnjenec! Prav veseli in hvaležni »> da je prišel dr. Brescbnik k nam, ker vsi iiiki, ki so ga že kedaj potrebovali, se o hvaležno izrekajo, ker se mu povsodi tvljenje posreči. Slovenskega jezika je tudi olnoma zmožen kot slovenski rojak, Bicer bi l bral vse mogoče slovenske časopise, zato se prvi Slovenci k njemu zatekajo. Da bi on lo»euce sovražil, je grdo, hudobno obdolženje. cogrede želimo gospodu dr. Breschniku vse k Djegovi ženitvi s gospodično Berdaj- ito hčerjo. Šent Kungota na Pohorju. Nes Ti pa marem par beseidic pijsat in Ti naznonit ,de kelku žnikov de madeš. Meni bi ga ži rodi na vsok iz rank stargali. Tuti noš guspaud fajmu-par Šenkungarti, so nas, tiste ku Štajerca ■emo posilem hkli hcau sprovit de bi ga nej k{ ne broli; pusaibnu par volitvi, tej smu bli i<\ pogubleni deri bereme tebe lubi Štajerc; pa ne dine, se te ne pustim če glih darve pu ni mičejo. Se na tau glej de ga bomo zmiram no dobivali. En farmau Noyice. Naš ,,kmetski koledar" je skoraj izgotovljen ga bodemo prihodnji teden razpošiljati pričeli. bode skupno 112 strani s celo vrsto lih slik. Iz vsebine omenimo za danes: 1. tnke: .Krnet, pomni da je glavni steber .ega gospodarstva travnik" ; — ,0 vinograd-itvu; — .čebalarenje s panji s premakljivimi — .Mesečna navodila za čebelorejce;" .Koliko tobaka se porabi;" — .Najhitrejše sli;* Vojska in pijančevanje;" — „Zmaj ali dwurm;* — .Ruska revolucija" itd. — Povesti: .Glibanjeva žiipa" (v ormužkem ečju); — ,Za vse todle dauber stoji" (t horskem narečju) itd. ■— 3. Pesni: .Venezia ;" .Rudarska;" — .Poharska' itd. Nadalje epodarske drobtinice, smešnice, seznamek ijmov na Štajerskem in Koroškem itd. — kor že poročano, je cena koledarju I e krajcarjev. Kdor proda 10 koledarjev, lobi enega zastonj. Najbolje je, da se pošlje I e n a r (s poštnino vred) n a p r e j ali pa da naroči po povzetju. Poštnina znaša za komad. 10 vinarjev. Večji del koledarjeve na-ade smože prodali. Kdor hoče torej koledar liti, naj se nemudoma naroči, kajti ngače bi zamogel prepozno priti. Ne pustite zapeljati, da bi kupovali kakšni drugi koledar ali one prvaške stranke. Edino naš koledar, je »Štajerčevi kmet ski koledar" am nudi za male denarje veliko gradiva. Kdor ga letos naroči, ta mu bode ostal zvest, Jer bode izhajal. Torej še enkrat: Naročite si koledar. Opično posnemanje je danes .taktika" in olitika' novo pečene .narodne stranke." Kar pazijo pri nas, to napravijo tudi sami. Ko bi dane« v Dravo poskočili, bi to jutri „naro-cnci" tudi storili. Evo dokaz: Ko smo mi ojim čitateljem naznanili, da izide koncem meseca .Štajerčevi kmetski koledar", je postal hndi nemir v uredniških prostorih „Na-jiodnega lista." Urednik Vekoslav Spindler je ikakal okoli, si pulil lase, preklinjal in vpil: |,Ta presneti .Štajerc", kar noče ponehati, noče 'poginiti, pa čeprav smo to tisočkrat že naznanili. Zdaj izda celo svojo pratiko, — o sveti tUril, kaj naj storimo?".... Tako je jamral mladi Spindler. Nakrat piH'je prišla misel: ,Sto-Irimo isto," je zagromel in novo pečena .narodna stranka," odnosno njeni glavni odbor je sklenil, izdati še letos svoj .slovenski kmetski koledar"... Hahaha! Opična navada posnemanja, katere se pa prav nič ne bojimo! Ne bojimo se tega Spindlerjevega koledarja, ker dobro vemo, da ga noben kmet čital ne bode. Kajti danes vedo kmetje že dobro, da je »narodna stranka" pač dohtarska, nikdar pa ne kiriFt.ska. Za Spindlerjeve pesniške proizvode pa se Štajerski kmeti ne bodo ogrevali, posebno odkar jih je slovenska kritika neljubeznivb ocenila. Bojimo se torej Spindlerjevega koledarja ne, pa čeprav je prevzel ime od našega, da bi ljudem te in lažje pesek v oči trosil. Sicer je pa koledar celjskih prvaških dohtatjev itak veliko prepozno prišel. Mi smo velikansko naklado svojega koledarja že skoraj razprodali, tako da nam preostaja le še par sto izhodov. Kmetje bodo že pridno v našem koledarju čitali, ko bode Spindlerjeva pratika šele v mašino romala. Zu spat, zu spat, edler Ritter! Opozarjamo v tem le naše prijatelje, naj se ne pustijo opehariti, da bi vzeli od kakšnega nasilneža Spindler jev koledar, ki nosi ime .Slovenski kmetski koledar." Edino pravi koledar za štajersko-ko-roške kmete je .Štajerčevi kmetski koledar." Zopet novi prvaškl list Ljubljanski župan Hribar je pričel izdajati zopet novi prvaški list .Slovenijo." Liberalni prvaki so se menda „Slov. Naroda" naveličali. Le pobijajte se. fantje! Iz Spodnie-Stajerskega. Podlost, — to je geslo tistega ljubljanskega lističa, za katerega nosi moralno odgovornost prvaški advokat dr. Jurtela. Mi se sicer po navadi ne oziroma na pisarije te cunje, kajti po-maujkuje nam zato časa in prostora. Za danes naj napravimo izjemo ! Članek „Taki so, zato proč z njimi" je namreč izraz propalosti, kakor se ga čita malokdaj v velikomeških revolverskih listih. Listič javka, da so „Ornig in njegovi pristaši oropali z nepostavnimi in krivičnimi sredstvi" ptujski okraj za večino. Pasji bič — edini odgovor na to podlost! Ia če govori list potem o podkupovanju, je to višek lopovstva. Kako daleč mora človek pasti, da se upa tako lagati! Laž je, da se je odvzelo kmetom po g. Ornigu volilno pravico. Pošteni kmetje itak ne marajo za tiste prvaške izsesalce, ki so prodajali po dvojni ceni svoj les in kradli naravnost ljudstvu denar iz žepa. Da so se okrajne doklade zvišale, so to krivi v prvi vrsti prvaki, ki so napravili velikansko svoto dolga, vkljub temu da so celo gospodarstvo zanemarili. Kar pa pravi o podporah, je smešno. Doslej so dobivali dostikrat le tisti kmeti, ki so bili prvaški podrepniki, podpore. In s to lumparijo se mora ponehati... Jurtela, vi ste duša teh laži, kajti vi ste komandant ljubljanske cunje! Le potrpite, obračunali bodemo kmalu! Jurtela-Plojev Jajbžurnal", ki nosi lažnivo ime .Novi slovenski Štajerc", piše, da je bil naš urednik pred ptujsko okrajno sodni jo obsojen. Mi plačamo ,1000 kron, ako dokaže lažnik v Ljubljani, da je bil g. Linhart sploh enkrat v življenju v Ptuju obsojen. Istotako plačamo to svoto, ako dokaže, da je bil g. Linhart „že zopet" obsojen. Stvar je edino ta, da je mariborska sodnija izrekla neko obsodbo, ki je pa tako kričeča, da smo se pritožili na najvišje sodišče, ki jo bode gotovo razveljavilo. In klerikalni kmet Visočnik, ki se je dal v to tožbo zapeljati, bode plačal troške, da bo joj. Le potrpljenje, črni lažniki! Voditelji „narodne stranke" so skoraj izključeno prvaški dohtarji. Na shodih imajo ti ljudje gladke jezike in medene obljube. Ali v dejanju pozabijo prav radi ljubezen do naroda. Evo slučaj: Med državnozborskim volilnim bojem se je pojavil na naprednih shodih tudi kmet Ločič-nik iz Trnoveij. Mož je govoril navdušeno za kmetsko stvar in proti politikujoči duhovščini. Nehote je bil dobri agitator za .narodno stranko", ker je mislil, daje to res ljudska, pravična stranka. Celjski advokati so moža tudi na razne shode pošiljali. No, kmetu se je zgodila nesreča, da mu je neki voznik otroka povoz. Mož vpraša vsled tega dr. Juro Hrašovca, Če bi kaj s tožbo opravil. Hrašovec pa je kar tožbo napravil, dasi-tudi je bil otrok nesreče sam kriv. Prišlo je do ■ edem obravnav le pri okr. sodniji. In konec? Tožitelj Ločičnik je tožbo zgubil, — Hrašovec pa je od njega 200 kron zahteval. Ločičnik je prosil, naj mu troške zmanjša, ali dr. Hrašovec tega seveda ni hotel storiti. Zdaj mora kmet zadnjo žival prodati, kajti drugače pride rubež... Tako delajo .narodni" voditelji z ljudstvom! »bola oso Iz Št. Vida pri Ptuju se. nam poroča, da je pričel tamošnji učitelj Rosbaut neumnosti uganjati. Ta Rosbaut nam je bil doslej le vsled tega znan, ker se o njemu govori, da je zagrizeni sovražnik rajnega vina (?). Zdaj je pričel mož .politikovati*... 13. oktobra je dobil nekje celi koš tiste smradljive ljubljanske cunje, katero je uresničil šnop3arski Križman z ukradenimi naslovi. Danea je ta cunja glasilo tistega hofrata Ploja, katerega ne mara nikdo več: ne vlada, ne volilci, ne lastna žena! Učiteljček Rosbaut pa razširja to cunjo Omenjenega dne jo je raz-položil na mostu v Št. Vidu in na raznih dragih krajih. Mislil je menda, da se bode kakšni na-prednak zaradi tega bedastega izzivanja razjezil. Prosil je menda, da bi ga kakšni napredni kmet za ušesa prijel in mu povedal, da ne živi od Plojevih grošov temveč od krvavega kmetskega denarja. Ali ljudje v St. Vidu so prepametni, da bi se jezili zaradi enega Rosbaut*. Mi pa tudi ne! Ogledali si pa bodemo tega učitelja ob priliki natančneje. Posojilnica v Brežicah izdaja reklamne listke. Imenuje jih .naznanila" in so obenem .opomini", za katere mora srečni dobitelj 40 vinarjev plačati. Hm, hm! Na konci teh reklamnih listkov je zapisano: .Priporoča se tudi lastno, dobro urejeno gOBtilno; tn se točijo le domača pristna vina in je na razpolaganje veliko slovenskih časopisov". Ni pa zapisano, da je v tej prvaški št arij i na razpolago tudi dovolj »narodnih pečenk" tor v gotovih slučajih tudi pasjih bičov... Kaj ne, g. Benko-Cvenkanič ? Obsojeni črnuhi. Poročali smo opetovano o neznosni gonji, ki so jo vprizorili v Dobrni-Neuhausu črnuhi. Voditelja to gonje sta bila župnik Kukovic in kaplan Schreiner. Zadnji je uresničil neko .izobraževalno" društvo, v katerem je pa mlade fantaline tako posoruvel, da ti ni bil noben naprednjak več življenja svesti. Naravno, da bo polagoma tudi gostje kopališča izostajali, kajti vse se je naveličalo divjanje to črne garde. Dobro je bilo le to, da so orožniki svojo dolžnost storili in se brezstrankarsko držali. Ali zato so pričeli klerikalni hujskači orožnike sovražiti in jih popolnoma po krivici vsega mogočega obdolževati. Napravilo se je tudi disciplinarno preiskavo proti orožnikom, ki pa je končala z dokazom, do so farška naznanila popolnoma nevtemeljena. Zdaj so orožniki sulico obrnili in tožili klerikalce. Pri prvi razpravi so bili obsojeni: kaplan Schreiner na 70 K globe ali 7 dni zapora, župnik Kukovic na 30 K ali 3 dni, Joh. Weber in Jurij Bržnik na 50 K ali 5 dni, F. Jevnišek, F. Pušnik, J. Dngajner, M. Jamniker, Job. Verdev in A. Richtor na 30 K ali 3 dni zapora, črnuhi niso imeli s tem dosti in bo se pritožili. Ali prizivno sodišče je prvo sodbo potrdilo. S tem je pred sodiščem brezvestno počenjanje Kukavica in Schreinerja dokazano. Kaj bode storila cerkvena oblast? Orožniki naj pazijo i naprej ne črnosukneže in naj jim dokažejo, da veljajo postave za vse in tudi za hujskače v duhovski kuti. Shod mašnikov v Kostrivnici. Zadnjo sredo so imeli gospodje duhovniki šmarskega, rogaškega in kozjanskega okraja v koBtrivniškem farovžu shod. Resnici na ljubo potrdimo, da niso vsi prišli; kar je mirnih, ti so raje izostali! Sklicatelj je bil g. Gomilšek, župnik pri Sv. Petru v Medv. Selu in potovalni učitelj za .Marijine družbe". Kakor se je izvedilo, je predsedovala temu shodu milostljiva gospa Ogrizek od Sv. Križa namesto kakega dekana; to težavno službo opravljati pa ji je baje nadžupnik Korošec pomagal. . . Seveda so črni zborovalci tudi čez .Štajerca" udrihali. Posebno si ga je privoščil Gomilšek, ki postaja v zadnjem času sploh nadležen kot podrepna muha in s katerim bode treba zopet enkrat pošteno obračuniti. Spominjajte bo nazaj, g. Gomilšek, kaj vse imate na vesti in koliko madežev ima vaša črna, duhovniška duša! Ali pa jih .bodemo mi našteli, kajti vaših laži v klerikalnih cunjah se itak ne bojimo! Druge nesreče se na tem duhovniškem ,.shodu" ni zgodilo... — 4 — Nemška šola v Hrastniku — gotova! S ponosom in navdušenim veseljem izgovorimo te besede ! Kajti koliko truda, koliko dela je bilo treba, da se je dobilo sredstva in zgradilo poslopje nove Sole! Laž je bila naša nasprotnica, z obrekovanjem so blatili novo šolo, predno je bila še izgotovljena. Danes pa stoji, danes je otvorjena, — vse nasprotniške nakane so se izjalovile in vkljnb nasilja krona delo naprednjakov najlepši nspeh- Dokaz, da je bila ta šola živa potreba, je dejstvo, da se je naznanilo v začetku 55% slovensko šolo obiskajočih otrok, torej več kot polovica vseh šolskih otrok za vstop v nemško šolo. Žal da se jih ni moelo vse sprejeti. Nad 80 otrok ni bilo mogoče sprejeti. Nemška šola ima dva razreda in ju obiskuje danes 155 otrok. Otroški vrtec pa obiskuje 35 otrok. To so številke, ki nam dokazujejo jasno, da je bila ta šola velepotrebna in da gre vse zahvala tistim možem, ki so na tem delu pomagali. Pri otvoritvi je najprve dolska duhovščina novo šolo blagoslovila. S tem je ovržena lažniva trditev RoSevih pajdašev da bode nemška šola „luteran-ska" ali „brezverska". Potem je vstopila deca v dolgemu sprevodu pod vodstvom nadučitelja g. Tanzer in učiteljic gdč. Prettner ter Bayer v šolo. Govorile so se lepe besede, možate besede in naposled je končala krasna veselica ta velepo-membni dan. Nova nemška šola je torej uresničena. Za nas je to velikanski uspeh! Za nasprotnike pa velikanski'poraz! Živela nemška šola! Očka in sultan Roš se je baje na dan otvoritve nemške šole v Hrastniku skril in točil grenke solzice, da gre vse preko njega na drevni red. Edino pijani, zločinski policaj Dršič mu je še zvest, vsi drugi ga zapuščajo, kakor zapuščajo podgane potapljajočo se barko. Svoje lepe dohodke je Rošek pri rudniku in fabriki izgubil, njegovega kamenja ne marajo več, njegovih žemelj tudi ne, niti njegovega tako „pristnega" vina ne pije nikdo več. ..Podporniki" so se ga naveličali, „ajmohtarji" ga ne marajo in celo Mlaker mu je ušel s par tisočaki... Vbogi Rošek, ti nisi več mogočni sultan, ti si danes le Revček Andrejček in nimaš več vpliva nego trboveljski Barovkar. Zdaj te čaka še dvojno: v kratkem odletiš od županskega stolca in potem 'tudi iz deželnega zbora. Potem je vse hin, hin, hin. .. V Hrastniku zdivja semtertja neki učiteljček, ki ljubi pijačo čez vse in katerega so že iz raznih gostilen vrgli. Mož tuli ponoči kot divja zverina in dela prepir. In taki ljudje naj bi deco vzgajali? Volitev župana v Rosveinu. 21. okt. se je vršila volitev župana in sicer je bil izvoljen dosedanji, naprednjak g. Martin Pukl; za prvega obč. svetnika je bil izvoljen g. nadučitelj F. Atzler, za drugega in tretjega pa gg. Joh. Onissch in F. Rath. Čestitamo! Velika nesreča v Ptuju. 21. okt. se je zgodila pri delu na zadnjič pogoreli Pirichovi fakriki velika nesreča. Neki zid se je podrl in padel na 9 delavcev in delavk ter vse težko ranil. Nesrečneži so: F. Poharec, 28 let star iz Za vrča; F. Majcenovič, 31 let iz Zavrča; polir A. Treu, 42 let, iz M. Udine; Joh. Bratec, 15 let, iz Podvinc; Marija Farit, 19 let, iz Kicerberga; Josefa Verlek, 16 let, iz Hajdine; Marija Selenko, 19 let, iz Kicerberga; Ana Princel, 24 let, iz Zabovcev; Ana Ceh, 22 let, iz Podvincev. Rane nesrečnežev so grozovite. Kdo je nesreče kriv, bode sodnija dognala. Gorelo je v nedeljo v Ragoznici. Pogorelo je trgovcu Postružniku poslopje in baje tudi nekaj živine. Škoda je precejšna in je krita z zavarovalnino. Sosedi so pridno pomagali. Krava umorila je v Brezju pri Brežicah sina posestnika Oblaka. Rudarske nesreče. Na Pečevniku se je razstrelila rudarju Krajncu diuamitna patrona in mu je odtrgalo prste leve roke. — V Lappovem rudniku pri Velenjn pa se je odtrgala plata premoga in ubila rudarja Rebernika. Živa baklja. Posestnikovi hčerki Mariji Bevc iz Žujsma je eksplodirala petrolejska lampa. Nesrečnica je bila podobna živi baklji. Težko ranjeno so odpeljali v bolnico. Noži V Konjicah so se sprli kmetBki fantje. Naposled so prijeli za nože. Joh. Satter je ranil dva fanta. Neki drugi fant pa je sunil Satterja tako nesrečno, da je ta kmalu umrl. V Laškem trgu je pogorelo skladišče gosp. Zorko z vsem shranjenim blagom. Požarna hramba je ogenj hitro pogasila. Ali škode je veliko. G. Zorko je za 4000 K zavarovan. Odlikovanje. Cesar je odlikoval direktorja g. Jellek v Šcoreh z vitežkim križcem Franc-Jožefega reda. čeBtitamo! Utonila je v Mariboru v Dravi 8 letna hčerka Angela usnjarskega pomočnika Ferd. Spa-rovetza. Neki delavec je skočil 3 kratza nesrečnim otrokom, pa je ni mogel rešiti. Dragonci napadli so v Mariboru delavca Anton Pachlina in ga težko ranili. Puchlin jim je Dreje še pivo plačeval. Požar. 20. t. m. so se igrali v Račjem otroci z užigalici. Nastal je ogenj in je pogorelo poslopje g. Laschnitscha. Ravno tako je uničil ogenj stanovalno in gosp. poslopje g. Paul Scha-gavetza z pohištvom, obleko, krmo in žitjem. 0 gosp. Kelcu, lončarskemu pomočniku v Ptuju, smo v 38. številki pisali, da je bil aretiran, ker je kradel. Zdaj je sodnija dognala da ni kriv tatvine in g. Kelc se je na prostost postavil kar radi naznanimo. Iz Koroškega. Kaj je „Š-Mir"? Ljubljanski „SIov. Narod" piše o temu farškemu listu dobesedno tako-le: „Pečali smo se z „Mirovim" člankom. Takih gorostasnosti in budalosti menda sploh se nismo v nobenem slovenskem časopisu brali, kakor jih je nagromadil v tem v slabi slove n S C i n i pisanem članku g. Valentin Podgorc, ki je na Koroškem poleg dr. Brejca glavni repre-zentantnajobskurnejšega klerikalizma in celotizma. Tako torej! Prvaški listi sami pišejo, da je „Š-Mir" najneumnejši list, da Podgorc niti slovenščine ne zna. Hahaha! In vendar se dobi še ljudi, ki čitajo ta neumni list! Novi prvaški list na Koroškem! Ljubljanski prvaški listi poročajo, da prične v kratkem izhajati novi list za Koroško, ki bode .narodno-napredni!" Hmhm ! Stvar je ta-le : ,.Š-Mir" jo je temeljito zavozil. Njegovi prejšni najstrast-nejši zagovorniki pričenjajo zdaj izprevideti, da je ta farški list le — cunja, katere se mora sramovati tudi najbolj zagrizeni slovenski prvak. In zato bodo ustanovili novi list, ki bode izhajal v Kranju (!) To zadnje nam je dokaz, da bode ta novi list ravnotako grdn lagal in obrekoval, kakor „Š-Mir!" Kajti drugače bi se moral kot koroški list vendar na Koroškem tiskati. Ali prvaki vseh strank se bojijo — celovške sodnije in zato ostanejo raje na Kranjskem. Opozarjamo že danes svoje čitatelje, naj se ne pustijo zapeljati, da bi sedli na limanice tega novega lista. Za nas resnično napredne ljudi so vsi prvaški listi ednako nevarni. Kajti vsi huj-skajo, vsi širijo sovraštvo proti Nemcem, vsi skušajo razbiti dobro razmerje, ki je vladalo doslej med nemškimi in slovenskimi Korošci. Edino naš „Štajerc" je stal, stoji in bode stal na stališču, da spadaKo roška — Korošcem in da je gospodarsko delo več kot vsa politika! Orglar Grafenauer na delu. Nikar ne mislite, da se šalimo. Z najresnejšim obrazom od sveta povemo: orglar in državni poslanec Grafenauer dela! Resnično, — on dela! Pa ne dela samo orgle in ne strelja samo kozle, — on dela tudi „za narod*... Evo dokaz : Predpreteklo nedeljo je pripeljal orglar in poslanec Grafenauer celo čredo svojih pobožnih ovc na Sveto goro pri Gorici! Drugi poslanci prirerajo podučne shode, študirajo gospodarska vprašanja, se zanimajo za razne stvari in se pripravljajo za svoj poslaniški posel. Orglar Grafenauer pa si misli: to je vse figa ! — in hajd gre raje z lahkomiselnimi terci-jalkami v hlačah in kiklji na božji pot. Hm, — ali ni to Bdelo" ? Mi bi vladi nasvetovali da podvoji Grafenauerju poslaniško plačo, ker mož tako pridno za svoje volilce „dela". Korošcem pa čestitamo: vse bodo zdaj dosegli, kar jim srce želi, — med in mleko bode teklo po Koroški, — kajti vrli Grafenauer, orglar in poslanec, je bil na božji poti.. . Požar. Dne 17. okt. ob 5. uri popoldne je požrl plamen gospod, poslopje Gradiča v Svetni Vasi, (posestvo gospoda Forlatti). Škode je nad 10000 kron. Ob tej priliki se je stara mamka Šifterjeva tako prestrašila, da je takoj umrla. Nogo Odrezati so morali v bolnišnici al ljenih bratov v Gradecu proštu Matiji Rti iz Doberlevasi. Lepi plodovi. G. Sorgo v Cslovcu je delal zelo okusni krompir, od katerega tehl nekateri kosi skoraj 2 kili. Tudi je pri jedilno bučo, ki tehta celih 79 kil. Pač ste! Utonil je v Žilici upravnik g. Kari JanetscU| Padel je na mestu v Žilico, kjer sta osebi utonili. Pokojnik je bil naprednjak inpfl ljubljen tudi kot pisatelj. N. p. v m.! Električno železnico bodejo zg.-adili na Ami bihl v Celovcu. Nevihta. 18. okt. se je zgodila v Sp. D.-ar^ gradu grozovita nevihta. Bliskalo se je kakor dolgo ne. Drava in Meža sta grozno narasli u iz gora je voda divje priplovila. škoda je zek velika. Pod Oralo. Kmetu Kienzl iz Oberauerlingj so se splašili voli in ga potegnili pod oralu Nesrečnež je takoj izdihnil. Vlak je vrgel ob tla železničarja Weber v št. Vidu na Glani. Mdž je težko ranjen Ustrelil se je nrar Rndholzer iz Celovi Vzrok samomora je neznan. Bestije. Hlapci v Sv. Štefanu pri bo pretepli svojega tovariša Hollersberger in težko ranili. V krvave rane so mu potem soli natrosili. Nesrečnež je umrl. Vlak raztrgal se je med štacijo Novitrg ii Št. Lampreht. Nekaj voz je skočilo iz tira, drti| nesreče pa ni bilo. Stroj za rezanje krme je nevarno na n ranil L. Wisterniga v Št. Vidu na Glani. Pod Vlak se je vrgel blizu Št. Vida dela Winter. Bal se je kazni zaradi nekega zloži: Strela je udarila 17. okt. v gOBpodaral poslopje grofa Thurna v Koprivni. Ubila 1 kravo, 1 brejo telico, 3 teleta in 7 ki Poslopje je ostalo nepoškodovano. Istočasno udarila strela v posestvo NuesBbauer; gos; darsko poslopje s krmo je popolnoma pogoi Pogorela so poslopja posestnikov Ploner Gratzer v Weidenbergn. Po svetu. Kolera vlada na Ruskem in se grozoviti razširja. Od 16. julija do 15. oktobra tega leti je obolelo na Ruskem čez 8.000 oaeb na kole Umrlo jih je pa 3.995 oseb. Železniška nesreča. V postaji Sosnovice trčil osebni na tovorni vlak. Doslej so dob 18 mrtvih. Listnica uredništva in upravni št va. Kaplan Rabuza, St. Jakob: Sprejeli smo Val pismo, v katerem trkate na našo „lojalnast". Iz pis izprevidimo, da ste se poboljšali in da sami uvidite, i s § 19 ničesar ne dosežete. Danes nimamo prostora, i bi se pečali s tem pismom. Ali prihodnjič! Ali kadai človek prosi, mora biti bolj ponižen, kakor Vi. Pozdri dragi g. kaplan! — Sotladol: Hvala! Vse porabljeno. Naznanjeni dopis o Gom. pa nismo dobili! Pozdrav! — Fiume: Živeli fantje! Le delajte pogumno naprej. Pozdrav! — Štev. 11503 (Banovajatugo): Plačano imate do 1. 2. 1909. — M. Kambic (Hamborn): čano do 1. 1. 1908. — Ratschendorf: Zal koledar s, poštnino 70 vin. — Loterijske številke. za ug« Sp Gradec, dne 19. oktober: Trst, dne 12. oktober: 90, 19, 67,21,27. 17, 13, 18,30,37. Promet raipošiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da M kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet rama vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej nuraeriran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razposiljalna hiSa Umu Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega (koledarji, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poStniao prosto. osmi. Hlapec ^ i3 skladišče (Magazinsdiener) sprejme Be pod zelo ugodnimi pogoji. Prednost imajo doslnženi vojaki. , .l".1* Spričevala se naj pošljejo na tvrdko Ed. Suppanz '., , , t Pristovi, via Poltechach. 7« Ana- ZaliteTrajt© zastonj in franko moj glavni cenik z nad 3000 podobami vseh vrst niklnaslili, srebrnih, zlatih ur. m. Roskopf, Hahn, Omega, Schafihausen, Glas-, hutte ter vsega solidnfga srebrnega in zlatega blaga po originalnih fabriških cenah. Nike! rtmentoar ura K 3-—, Zistem Roskopf patent ura K i—, Švicarski orig. zistem Roskopf pat. K o-—, Reg. Adler-Roskopf, Nikel anker rem K /•—, Goldin rem. ara, „Luna" kolesje dvoini mantel K 850, Srebrna rem. ura „Gloria" kolesje K 8-40, Srebrna rem. ura dvojni mantel K 12*50. Srebrna pancer-verižica z springrinko 15 g težka K 280, Ruska tula nikel cilinder rem. ura „Luna"-kolesje K 10-50, nra-iukavica K 8-50, budilnica K 2-90, kuhinjska K S-—, Švarc-valdovka K 2-80. — Za vse ure 3letno pismeno garancijo! Ni rizike! Izmenjava dovoljena, ali denar nazaj! dvorni Tv'SHAMS KONRAD *%ft Brilx st. 876 (Cesko). liferant 737 Pozor Postrsžba natančna in urna. *86j Vsaki dan sveže: Povojene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga pri Joh. Luttenberger-jn Pozor mesar in prekajevaleo v Ptuja. Postrežba natančna in urna. in ,**: r i na .. go»pej *±±*±ic±*:±±*±±±±±±*±± V obče znana lončarija na novo postavljeno pečjo se da v najem pri Amalie Rupnik preje Kokoachinegg v Vitanji (Weitenstein) 790 Blago iz zlata, srebra in Kina-srebra »m — are in optične predmeti, 88 posebno in čudovito pa ceni kupi samo pri JU. Gspaltl Trgovina z zlatom in optičnim blagom ~ v WegBchaiderjevi hiši t Ptuja. — Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo bvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JU RIŠI Č lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. 2 kobili težko in lahko vožnjo prav primerni proda han Ploj, veleposestnik na Drvanjn 1, pošta sv. Benedikt v slov. gor. 749 Pojasnila da kupcem tudi g. Gcorg Golob v Sv. Trojici. Pozor! — 5 — Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se isivrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu hripavosti. težkem dihanju, astmi — pljučnem Jca-taru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 677 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.) KKKKKXXKKXttftXKKKKXX* ZadanSi«!! % Krasne grobne vence g (Gfrabkranze) <§ priporoča tvrdka I Franz Hoinig v Ptuju trgovina z različnim, kratkim, modnim in spletenim blagom. S s a. s N« o (3 "■"5 >■ Poštna naroČila se vsaki dan urno 750 in pošteno odpravljajo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Vinogradniki Pozor! Vsem vinogradnikom naznanjam, da Se imam več tisoč zeleno cepljenih In več tisoč SUhO cepljenih trsov od različnih najboljših ?rst. Vae cepljenke bo dobro zarašene in močno vko-reninjene ter cepljene na podlagi Riparia Por-talie. Zeleno cepljeni trsi so dvoletni, torej posebno močni. Trsi ee lahko dobijo meseca novembra ali pa tndi v prihodnji spomladi. Csna po dogovora. Naslov Anton Sirk, posestnik vinogradov 746 Sv. Jakob V Slov. gOP. na Štajerskem. Ne kupite nobene ure predno niste čitali moj cenik. Dobilo : Nikel-RoskopI ure . . . Srebrne Roskopf-u« • . '/. dvojnim manleljnom . S S srebrnimi manleljni , Plodne jeklene ure • • - Prava „Omega"..... Srebrne pan cer-verižice . 14 kar. zlato ure . . ■ . , 14 kar. zlate verižice . , H k»r zlati prstani. K Ure napendelj70cm. „ X atolpovim zvon. . . ,; Z muziko......„ Urc-kukavieo . - . . „ 10'— Ureaakuhinj8d.gr. „ 7*— Budilnice, 1 zvon. . „ J 17*— Z dvojnim zvoncem . „ ; Z cifemicu, ki sveti „ J Budilnica 8 atolpovim zvon- in „S'hlagwerk'' t S lota pismeno garancije- Denar nazaj, akone dopade* Posije po povzetju Zaloga ur in blaga iz zlata MaX Bbhnel, Duns] IV. Margaretenstram sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevaj!« cenik s 5000 podobami zautonj In franko. E 27. Kupim posestvo JB^r »j£ i^i^tfo 2000 do 2500 gold. Ponudbe sprejme upruvn. »Štajerca". 762 Trgovski učenec nemškega jn slovenskega jezika zmožen se sprej-pri Hans Posch-U, spezerijska trgovina t Maribora, KiirntnerstrasBe. -lVi TJra z "verižico : v' samo 2 K. Slezijska ekaportnahišaje nakupila veliko ar it jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 a* natančno idoČo anker-nro z lepo verižico samo i K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po po**—i poTsetjn razpošilja prnsko-šleiijska ekiportam kila F. VVindisch, Krikov, Nr. U|64. Opomin: Za ne«gajajoce se d*aar tim. St. 41435 II 6420. Razglas. Da se omogoči temeljito izobrazbo zmožnih preddelavcev in viničsrjev v amerikanski trsni knltnri ter v rleln šole sadnih droves, pri nasada sadonosnikov in ravnanja z njimi, — je sklenil štajerski deželni odbor, da priredi tndi leta 1908 stalne viničarske tečaje in sicer na: 1. deželni viničarski šoli t Silbarbergu pri Leibnica; 2. deželni sadjarski in vinogradniški Šoli r Bnrgwalda pri Mariboru; 3. deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni; 4. deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 5. deželni viničarski šoli v Skalicu pri Konjicah. Ti tečaji pričnejo 15. februarja in končajo 1. decembra 1908. V Burgwaldu pri Mariboru se sprejme leta 1908 14, v Silberbergu pri Leibnicu 24, t Zg. Radgoni 16, v Ljutomeru 12 in t Skalicu pri Konjicah 12 posestniških in viničarski h sinov. Le-ti dobijo na omenjenih zavodih prosto stanovanje, vso hrano in poleg tega mesečne plače 8 kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za preddelavce in samostojne vini-čarje neobhodno potrebno. Ob koncu tečajev dobi vsak udeleženec spričevalo o zmožnostih. Prošnje za sprejem ni treba kolekovati; vložiti pa jih je najzadnje do 1. januarja 1908 n« deželni odbor. V teh prošnjah je izrecno omeniti, v katero preje omenjenih viničarskih šol misli pro-Bilec vstopiti; priložiti je prošnjam: 1. Dokaz, da je prosilec najmanj 16 let star. 2. Nravstveno spričevalo, ki mora biti potrjeno od župnijskega urada- 3. Zdravniško spričevalo, da nima prosilec kakšne nalezljive bolezni. 4. Odpustnica z ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodo obiskovali od 15. februarja do 1. decembra 1908 nepretrgano tečaj in da se bodo podvrgli vsem odredbam, tičočih se poduka, od strani dotičnih kmetijskih strokovnjakov. Gradec, 9. oktobra 1907. 748 Cd staj. dež. odbora. Mladi trgovski pomočnik in trgovski učenec se takoj sprejmeta v trgovin z mešanim blagom pri Stjepan Cellec-n v Pregradi. 75a _ 6 — Priznano najizvrstnej masine za sejanje Jekleni plugi, brane, volcne 12v£aš5j^.e za Isiošr^oo za travo, deteljo, žitje. Obračevalci mrve, grablje za žetev. Preše [za mrvo in slamo. Preše za vino in sadje. Hidravlične preše. Mlini za grozdje, „rebler" za grozdje. Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline. Aparati za sušenje sadja in ^^ZZZ: zelenjave. .,Gopel-Werke" za živino ; milni za čiščenje žitja, trijerji, rebler za koruzo. MAŠINE za REZANJE KRME, (Patent Rolen-Ring-schlager) gre najlojže. REZ za repo in ..srot'. Aparat za opa-ranje krme, peči s sledilnim kotlom, PUMPE za gnojnico, ki se ^^Z vrtijo In vse druge poljedlske maSIne. ___ izdelujejo in prodajajo v najnovejši, odlikovani konstrukciji PH. MAYFARTH & Co. vl£;«aa DUNAJ 2|l Taborstrasse No 71. Etablirano 1872. Odlikovana z čez 590 zlatimi srebrnimi medaljami itd. 1050 delavcev. HC Katalogi z slikami zastonj. "90 C96 §•■£■- Išče se zastopnike In razprodajalce. "TM effrattilnica (Sparkassa) Čekovnemu računu it 8080)31 pri c kr. poš- tno-hraoifcitnera uradu. Mestni de-Inarai aavod. Giro konto pri podružnici avst. ofcrsk. banke V Gradcu. Uradne ure za poslovanje s Bstraskami ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsa- L kega med hraniln&ne zadeve spada-jeoega posredovanja, iatotako tudi za pesredo vanje vsakorinega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje z avst. ogrnite banko. Ravnateljstvo. Rep. vzore«. Krasna ilusija! Postavna varstvi. Najlepši okrasek božičnega drevesca ki naj ne manjka t nobeni krščanski druiini, je mojo iboljsano briljantno angelsko zvonenje za božične drPVPCTP St 1 Cist0 lz kovilie z 6 pozlačenimi angeljl 30 cm UI CVC^CC oU I visoko. Garancija za natančn« funkcljoniranje. Na najmanjšem kakor na največjem drevesa n lahko takoj brez priprav priveze; na mizo postavljeno služi tudi kot namizno zvonenje. Na gorki peci funkcij onim. tudi brez plamena sveč. Z gorkim zrakom, ki ga povzročijo 3 Bvece se vrti kolesce, na njemu pritrjeni kloplji vdarijo na 8 zvoncev in srebrno zvonenje prične, ki pripravi staro in mlado v pnno£nn hafiJno toIj«. Cona s kartonom in navodilom z* komad K 1*50. 5 komadi K 426 I 19 komadi K 15 — * m ,>*'U> I 24 „ „89— 6 M p.8— | » .. „«'W 9 „ „«'— I 60 ,, „ 68-— 100 komadov K 118-— Štev. 2. Isto aogeljako zvoneaje za božične drevesce, posebno fino poni-klano z vrbinimi oboki za zvonove. 5 krasnih rvitlih srebrnih lameta-rož, ki dajo pri vžganih svečah krasu refleks, v kartonu z navodilom K 2-—. 8 kom. K 6'60 I IS kom. K 20-26 4 ,| „ 7*86 I 24 , 89-90 6 h m 10'60 I 86 „ „ 67.5« 9 „ „ 15-60 I 60 „ „ 77-60 100 kom, K 150'—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz o4alt*Ia '" kom* *>rlir*no, dobre SlDlMcl , kartonu zavito po velikosti in izdelovanju predmetov p> K ^'40, — 60, —-70, —'60, 1 ■—, l-w 1-50, 2-—. 6 kom. v kartonu po veli-k *U in izpeljavi po —-75, —90, 1-—, l-itft. Lanieta (angelski lasi), srebro ali zlato, kuvert K — 10, or#ho»i drot 100 kom. K —-90. Verige iz steklenih krogelj, 1 in pol do 2 m dolge, p<> velikosti krogelj K —'90, — -95, 1-20, 1-41. Svete za drevesce, 24 kom. v kartonu K—-50, večja 15 komadi v kartonu K —58, držaji z* avefe tucat K —60. 5U-.- prava švicarski RoskopT-Kron faWnl. Artfr Ke«,„lT.r. ura z masivnim solidnim svicarakira kolesjem v pravem, z varstveno plombo označenim niklna^tim ohišjem, Sanir- Iiokrov, ki gre 86 ur (ni 12uraa ura), epi pozlačeni kazalci, najnatančneje regufiraua, S letna garancija komad K 5*—, 8 kom. K 14 —, a sekundnim kazalcem K 6—, 3 kom. K 17—' Najbogatejša Izbora v glavnem kataloga. Štev. 7923. Pertenonft iz enega kosa svitlo rujavega safian-usna, 4 predalov, veliki prostor za plašila, zapre sena notranje pero, niklnasta ključavnica, 9 cm dolgi, 6 cm široki K 1-35. Štev. 7202. Ceni, dobri portemone iz enega kosa gladkega osna s la. klan-nami iz govejega usna, 4 predali m prostor za biljete, 3 zapori 9 cm dolgost 6 cm sirokost K 1*60. BolJilaortomoir»poKl-86, 210, 2-80, 3*10, 8-50, 6'86, 4'80 m višje. Zahtevajte katalog! Denarna posojila vsake velikosti po 4 do 6% proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstva, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realltete po 3'/,°/* na 30—60 let, največje svote ; večja financiranja. Hitro in diskretno se vse izvrši Administracija „Bb'rsen Courier" Budimpešte, Hauptpostfab Porto za nazaj se prosi. 2 poštena, pridna in zanesljiva viničarja s 3 ali 4 pomožnimi osebami se sprejmeta pri dobri plači in lepim ravnanjem do 11. no* vembra. Kje se izve pri „Sta-jercu" ali pri gosp. Richard Flick v Framu pri Račjem. Božična premija Vsak p. t. kupec, ki napravi v časa od 1. septembra do 30. novembra pismeno naroČilo naenkrat najmanje 40 K, dobi kot božično gratis-v premijo 1 ,,Alarm-Wecker" llev. 4343 ■ crler- nico, ki sveti po noči is 1 koledar za 1908. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj, nI rizike! Razpošilja se po povzetju ali naprejplačilu. Najbolje se naroČi na postni nakaznici. Neobhodno potrebno je, da se v naročilnih pismih označi, je-li se naroČi na povzetja ali po naprej plačilu. : Tudi leži v interera - naroči telj a, da naroči pred 15. decembrom, ker je poŠta po 16. decembrom z preobložena in ne ekspedira lako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri; » Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni liferant v Mostu (Briix) štev. 1931 (Češko). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik z 8000 podobami, ki se vam dopoitje takoj brezplačno m poštnine prosto. 743 lyrojaski učenec se takoj sprejme pri Simon Hayer, krojaflki mojster v Mariboru, Karntoerstrasse. Pekovski učenec ™ najmanj lolet star od poštene hiše se sprejme takoj pri tona geppa v Cirkoveah. ooooooooo Starejši in. toolši konjski hlapec trezon in sposoben, za fijakerijo dobi takoj dobro »luška. Več pove Joh. Emeršič, Ptuj, gorne dravske ulice 26. 746 „Co lu mbia=kitara=citra" igra vsakdo takoj brez poduka, prinesti veselje v vsako družino. Tecitre BCohim-bia" so 49 V 35 cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra 0. vsakogar s podloženimi notami. Več kot 100000 se že rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komplet šolo in vsem Kil-—. Note komad 20 h. Akordne citre vsake vrste K 3-50, 4■-, 6-—, 7*—, 8-— in naprej. Ni risike! Izmejava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in k, dv. lif, Hanns Konrad, razp.ihiša glasbenih potrebščin o Briixu iteo, *:6, (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. . 741 Lepa prilika z: V večjem mesta SpodnesStajf>r HANNS KONRAD, c. k. dvorni liferent raspošiljevalna hiša v Briixu štev. 876. (Češko). Zahtevajte moj cenik s 3000 podobami zastonj in pošt. prosto 1 z dvojestransko cifernico velika rinka in hakelj za velike, mala rinka in hakelj za male predmete. Št. 9484 dO 100 kg. vaea K 2-„ 9485 „ 150 „ ., K 2-20 „ 9485 „ 200 „ „ K 240 Garancija! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! prtiči (Plahte) po fl. 1*30 za pojstlje iz domačega, platna ae dobivajo »amo t novi veliki trgovini -a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru. 3 : !! Kupujte!! blago za zimski čas, dokler so še cene nizke. To vam priporoča nova trgovina. Kakor znano, smo provzeli ^ZI^ znano trgovino Z^^ZI SADNIK&KRAKER filijala v Ptuju. V tej trgovini si lahko priskrbite vse blago, katerega vaše družine potrebujejo. Ako imate pot v mesto, potrudite se, da ni ogledate našo novo prodajalno ! Našli bodete kar potrebujete! Kdor je tujec, naj vpraša po trgovini, kdor je znan, pa itak ve. Sili se nikogar, da bi kupil! Našeobljubeso resnica ! Priporočamo se vam in kdor ljnbi so-lidno8t in reelnost, bode prišel večkrat, ako nas le enkrat poseti. L L. F. SLAWITSCM HELLER Ptuj, Florianiplatz. Primerna božična darila za dečke! Male cene niiišiiie na para za kurjavo s Špiritom, stoječe, z mesingovim cilindrom, Srav • bo za vodo, 21 cm visoka, kompletna s Spiritno lampo v kartona K l'50. Večje in finejSe maSine po K 2-80, 3'80, 4-—, G"—, 7 —, 9'50 in naprej se vidi v mojem katalogu Laterna magika črno lakirana, z niklastim objektivom in 3 opt. linze, lampo na petrolej komplet z 6 slikami 3 cm Široka K 4-— „12 , S«/, , . „5-50 „12 „ i „ „ „ 7-60 „12 „ 5 , „ „1150 Naravnost dobite od c. in kr. dvornega liferanta razpoSilna hiSa Brlhc 876, (ČeSko). Ho«ato Uustrovoni glavni cenik z ifad W00 slikami po zahtevi vjakomur zastonj in poštnine ptosto. 690 Dela žage kakor vodno kolo (6 m. visoko) kolo z zobami (kamrad), vratila, nagon (Trieb), jermenske kožne plešče itd. vse v prav dobrem stanu, primerno za kako žago ali mlin na mali vodi proda Franz Cleinscich v Tvimbergu, Koroško. 732 Za posebno dobro (YACtilriA vTečjem trguSpodno &UM1HIU Štajerskega išče se na račun pod prav dobrimi pogoji, zakonska dvojica z malo familijo katera bi morala biti inteligentna, vrla v krčmarskem obrtu, zmožna nemščine in slovenščine in bi imela gotovine za kavcijo. 708 Kje pove upravništvo .Štajerca". TI s tremi ali štirimi pomožnimi osebami se sprejme v graščini Langentbal, pošta Poisnitz. Ako trpite na vstavljenja krvi (Blutstookung) iii, petero pi-C Site na P. Clervas Kaj k. 357 Kol« am Bbeial Par pismov izmed stoterimi: — Gospa B. v W. piše: „Leps hvala; vase sredstvo pomaga Se po 5 dneh". Gospa L. v M. piSe: „ Priporočala bodem vaSe sredstvo vsakemu in ga vodno imelaa. — Arhitekt S. v M. piSe: „Za izvrstno in hitro pMtrežbo pri moji ženi se vam zahvaljujem. Že po 3 dnevni rabi se je pokazal vpliv popolnoma in vse se je zgodilo brez bolečin*1. Ako pošljete I marka (tudi v znamkah) pošljem knjigo „0)« Storungen der Periode"! od dr. med, Lewis. Prospekti zastonj. Porto za nazaj prosim. 590 Zakaj ? gre vse v ta novo veliko trgovino Mann-a Koss T Celju na kolodvorskem prostoru? ! Kjer tam se vse dobi Kaj si človek le poželi Blago je čisto frišno jj[j In cene zelo nizke. Brata Slawitsch v Ptuju 106 priporočala izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium90 , —r „ Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 , — , Rmgsohifchen za. krojače . . . .180 , — , Minerva A.......... 100 „ — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 B — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Božična premija! Zastonj! Cisto zastonj brez vsacega plačila! dobi vsak Statelj tega lista železniško budilnico, ki sveti, ali ?a Roskopf-uro z verižico, ako vpoSlje ta inzerat in ako je naroČil v Sašu od 1. okt. do 1. decembra blaga v vrednosti 40 K. Zahtevajte torej takoj moj nov katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto glede blaga iz zlata in srebra in ur MAX B0HEL, Dunaj, IV., Margaretenstr. 27. Domača pijača awejana s „W*stin" da wmtno pijačo k j« |> najboljSe nadomestite sa pristni sadni mošt „M©»tin" je seatavina naravnih »obstane m vated tega neškodljiv ter vpliv« ta pijača na človeka oživljajoč« a pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene i ,jtfostin" stane 4 fi. 80 kr. .Mostni* se dobi pri Janez h • s« h, špecerijska trgovina, Maribor, Komika uliea 2©. 44« Meščanska parna žaga. Na novem len t nem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raa-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 r^zz: Razpošiljatev solidnih čeških rm: glazbenih inštrumentov po najnižjih iabričnih cenah. 691 »aravost .. vlm topil najbolj«. Glasom mojih doIo4b nima naroeitelj rizike, ker Je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Šolarske gosle, hrez loka Ja za K *80, 6'50, 6—. 6-80, 760, 8 60, 9-60, 11— 12 60; koncertne violine, K 14—, 1/-—, 20-60, 24.—; orhestmke violine, močne v tonu K 28—, 82—, 36—, 40-—; Solo-violine, K 50—, 60-—, 80-, 120-—, 160-—; loki za vieline po K —-80, 1—. 1-40, 1-80, 2—, 2-40, 2 80, 3-80 naprej. Plkolo ia flavte v solidni izpeljavi od K — 90, 1-80, 2-50. 3-60, 4-80 naprej. Klarineti najboljše vrste po K 9—, 11-—, 12-—, 14-— in naprej. Poilje po povzetju ali denar naprej •■■Sifts' hm Konrad &£#£& Brux T™ (Češko). Bogato ilustrovaai glavni cenik z več nego 3000 podobami dobi vsakdo po zahtevi zastonj in franko. &\ \f Ameriko! NajstarejSa tvrdka za Spediranje : potnikov . ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 »prejme potnike za linijo Cez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 & < Vozički za otroke se dobivajo po ceni in sicer: prve sorte po.....fl. 6-— drage „ „.....„ 7-— tretje „ „.....„ 8"— četrte „ „.......9'— pete „ „......,10-— Za finejše sorte se pošilja posebni cenik od nove velike trgovine Johann-a Koss v Celju 674 na kolodvorskem prostoru. I I W&T Jajca ThB kupuje po najvišji ceni And. Suppanz, nakupo-valeč jajc v Ptuju, Rossmanova hiša (blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša). Železniška Roskopf 7 K Moja originalna »Železniška Roskopf" anler-re-montoir ura ima 32 urno, s steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo niklasto pokrovje, šarnirni pokrov, patentni „aufzugu za urno perii, s katerim je strganje nemogoče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsacem vremenu, Prodali smo c. k. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K t— Z sekundnim kazalcem......, K 8-— 3 leta pismene garancije. Pošilja po povzetju Max Bohnel, Dunaj Margaretenstraase 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 5O0O podobami, zastonj in franko. 698 SUKNO humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za jesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci. Zorci brezplačno. Tovarniška cena. 622 V ptujskem mestnem soparnem kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan Or I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob 'Ml uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) 31* Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauor Badeanstalt). Najnovejša budilnica