Štev, 14
Jugoslovanski Obrtnik, 15. oktobra 1920. S tran 75
Slovenska vas in slovenska 
kmetska hiša.
{Sestavila prof. rta Višji dfž. bbrtltl šoli o. G rebenc 
in D. Volavšek.)
(foalje.)
I>rugi tip slovenske vasi je t, zv. o b- 
cestna Vas, ki je tujega, nem škega izVd- 
ra, če ni sploh ifidoevropejska. N astala je 
ali na povelje graščaka, ki je kratkom alo 
bdkazail svojim podanikom m esta za zgrad­
bo hiš, ali pa pri nas šele V tlovejsi dobi, 
m nogokrat pod tujim vplivom,, ob novo 
'zgrajenih važnih prom etnih cestah. V p r­
vem slučaju je razdalja m ed posam eznim i 
hišami le m alenkostna lil (Žnakomfeffla. 
'Hilla šd večinom a s pročelji obrnjene p ro ­
ti cesti. N astale so te vasi, k ak o r smo že 
omenili, pod tujim vplivom, k e r je široka 
obcestna vas značilen tip nem ške vasi. 
Kje in v koliki m eri je šlsvenška obcestna 
vas fiastalh pod tujim vplivom, bo treb a 
Vč natančneje preiskovati.
Om eniti še moramo, da imajo slo v en ­
ske vaši običajno le m & ’ telteVllfl& p reb i­
v alstvo, etežihi se rusinske in m adjarske 
Vuiavske vasi lahko merijo glede števila 
prebivalstva z našimi m esteci, kajti šte­
jejo 1— 3000 prebivalcev in so v nasp ro t­
ju ž našimi vasmi, pri katerih skoraj ne 
m orem o določiti, kje konca fVrVd til kje 
začenja druga, p5 vec ur hoda druga od 
druge oddaljene. Vzrok te obljudenosti so 
tartarsk i oziroma pri M adjarih turški n a ­
padi in delom a pustinjska in m očvirna po­
krajina. So to doige obcestne vasi in nam, 
posebno m adjarske, ne nudijo ni# tipič­
nega in šanibStojhb^š, kfcr so Večkrat po 
Turkih jpbžgane, nastale šele v novejši do­
bi. Isto velja tudi za vzhodne dele H rvat- 
ske in Slavonije, dočim najdem o v sred­
njem in na goratem K raškem delu majhne 
k u p časte vasi z raztresenim i hišami. E n a­
ko je tudi v slovenskem delu Prim orja in 
v Dalmaciji, samo s tem razločkom , da so 
hiše še bolj raztresen e. Bosna je ohranila 
delom a še staro m ajhno zadružno vas.
Iz tega lahko sklepam o, da je oblika 
vasi v prvi v rsti pač odvisna od krajevnih 
in podnebnih razm er, ki povzročajo večjo 
ali manjšo, rodovitnost pokrajine. Tudi pri 
Čehih, ki imajo v nižavju pristno-slovan- 
sk o ovalno okrogle vasi, pri Poljakih in 
Rusirdh z dolgimi obcestnim i vasmi, vidi- 
v goratih pokrajinah povsod m ajhne 
k u p časte vasi. Ta tipično slovenska vas 
je dom a torej tudi pri drugih Slovanih v 
gorskih pokrajinah. N ekateri n em šk i na- 
rodopisci so tudi to proglasili za nem ško 
last, k e r izhaja po njihovem m nenju sploh 
vse od G erm anov, in k e r se najde tudi v 
nekdanjih slovanskih sedaj nem ških p o k ra­
jinah, k a r nam p a še boCj jasno dokazuje 
njen slovanski izvor. V saka slovenska, pa 
tjidi neslovenska vas je takorekoč odprta
zgodovinska knjiga, iz k atere se da črtati 
približno njena starost, njen postahek in 
razvoj te r m nogokrat k ruti boji, k atere so 
bili njeni prebivalci za svoj obstanek. P ri­
ča pa nam tudi nadalje o večji ali manjši 
izobrazbi in o kulturni stopnji, ki so jo 
d&sčgli Ujeni prebivalci. Slovenska \^ s, 
ostala boš vedno, bodisi čedna ali n ečed ­
na, hrepenenje vseh tistih, ki so zagledali 
luč sveta pod še tako nizko, slam nato v a ­
šk e streho, ki so presanjdli svoja otroška 
leta po bujno zelenih Vaških lokah in na 
zam azani vaški cesti.
V toplih pokrajinah se živinorejcu ni 
treb a posebno brigati za živino. Ona o sta­
ne tekom vsega leta na prostem . Pri naših 
podnebnih razm erah je to večinom a n e­
mogoče.
Dom ača živina je bila že od nekdaj 
najdragOCeflfejše prem oženje in obenem 
najljubša lastnina km eta. Zti živino skrbi 
šc dandanes m arsikateri km et skoraj bolj 
k akor za svojo družino, češ, človek si 
lahkp šdni pom aga, živina si pa ne more. 
Ni čudno torej, če je imel živino za vredno, 
da prebiva ž njim skupaj v istem prost&itf. 
T ako je bilo tudi prvotno. To nam d oka­
zuje še dandanes ureditev planinskih p a­
stirskih koč, kjer spi p astir sredi m ed svojo 
živino, od te ločen le po Hčkoliko zvišenem 
prostoru in s par latam i. Isto opazim o V 
revnih kraških deželah, kjer se nahaja ži­
vina stalno ob slabem vrem enu in po noči 
v istem prostoru, kjer prebiva družina. Le 
nizka pregraja loči v teh bornih kočah ži­
vino od čloVeka. Pft ttldi pri nas in drugod 
in celo pri bogatih km etih se naselijo čeZ 
zimo kokoši v kuhinji ali v izbi v pod- 
pečku, od koder lahko tudi slišimo cvi­
ljenje mladih pujskov ali pa m eketanje 
koz. Da ni to ravno zdravo za ljudi, je 
umljivo.
V endar, ne v toliki m eri higienična 
potreba, pač pa večja m nožina živine, je 
prisilila km eta, da je začel graditi za ži­
vino posebne prostore, hleve. Tudi za p o ­
ljedelsko orodje in vozove, ki jih je rabil 
p ri razširjenju km etijstva, je postala veža 
km alu prem ajhna. T reba je bilo m isliti na 
gradbo hlevov in drugih gospodarskih p o ­
slopij. T ako so polagom a nastala posa­
m ezna gospodarska poslopja, ki jih je ali 
kratkom alo p rikrpal hiši, k o t podaljšek 
hiše, ali jih zgradil raztresen a brez v sa­
kega red a okoli hiše, ali pa stojijo v p rav o ­
kotni sm eri okoli štirioglatega dvorišča, 
ali pa slednjič združena pod eno streho v 
enotni km etski dvor, in sicer povišan za 
eno nadstropje.
N astali so torej zelo raznovrstni k m et­
ski dvori. To raznovrstnost je povzročila 
poleg drugih činiteljev različna sposobnost 
zemlje in podnebja za to ali ono km elsko- 
gospodarsko panogo. K akor smo že om e­
nili, je bil v starejši dobi km et v prvi v rsti 
živinorejec, k ak o r je še dandanes pri nas 
in drugod v goratih in hribovitih krajih. 
K m etski dvor je, bil, ozirom a je še d an ­
danes v tem slučaju prilagoden potrebam 
in zahtevam živinoreje. Glavno gospodar­
sko poslopje tvori to rej poleg hiše hlev, 
nad katerim so pro sto ri za krm o in slamo. 
Ob hlevu se nahaja navadno nižja in od­
p rta parna za steljo. M ajhen skedenj, kjer 
se zmlati žito, zadostuje m alenkostnim 
poljedelskim zahtevam . N avadno ne v se ­
buje tak km etski dvor niti p ro sto ra za po­
ljedelsko orodje. V največ slučajih so to 
enostrešni km etski dvori; hiša z gospo­
darskim i poslopji vred stoji v prem i črti 
pod eno streho. Ti dvori stojijo navadno 
v večji razdalji eden od drugega in so torej 
več ali manj osamljeni. Pri nas jih vidim o 
povsod v goratih pokrajinah, kam o r še ni 
segel vpliv tujcev in industrije.
V rodovitnih nižinsani pokrajinah, ki 
so sposobne za poljedelstvo, je redil km et 
le toliko živine, kolikor je je rabil za ob­
delovanje polja, za m leko in m eso za do­
m ačo potrebo. Seveda je bilo to m ogoče 
le v kfajth, kjer so pripadala km etijam ob­
širna polja, ki so jih po enoletnem o b d e­
lovanju prepustili 3 do 4 leta živini v p ašo 
in pognojitev, D andanes, ko se m ora 
zemlja v resnici do skrajnosti in ra ci­
onalno Izrabiti in je torej p o treb n a v sako­
letna pognojitev, in ko so uvideli, da tudi 
um etna gnojila ne m orejo popolnom a n a­
dom estiti živinskega gnoja, se je povzdig­
nila na večjih in manjših p oljedelskih'km e­
tijah tudi živinoreja. To velja p red vsem 
za naše slovenske rodovitnejše pokrajine. 
V mnogih slučajih sploh nc m orem o do­
ločiti, ali zavzem a poljedelstvo, ali živino­
reja glavno in prvo m esto. Kljub tem u pa 
so .tudi v teh slučajih gospodarska poslopja 
prirejena poljedelskim zahtevam . H lev ni 
več glavno gospodarsko poslopje. Polje­
delstvo zahteva obširne shram be za' ne- 
om lačeno in om lačeno žito za vozove in 
druga poljedelska orodja. Večje km etije 
imajo eno — ali pa tudi dvovrstne ko­
zolce, kjer sušijo žito do m lačve; v spod­
njih prostorih spravljajo vozove, v go­
renjih pa sušijo koruzo,
\ V vinorodnih pokrajina., igrata živino­
reja in poljedelstvo bolj podrejeno vlogo. 
Poleg drugih gospodarskih poslopij v 
manjšem obsegu so tu p otrebni posebni 
prostori za stiskalnico in obširne kleti. V 
slovenskih vinorodnih pokrajinah ne vpli­
va vinoreja v posebni m eri na razpredelbo 
gospodarskih poslopij,' če izvzam em o p ri­
m erom a obširne kleti, ki se sicer nahajajo 
pod hišo, a so v endar značilne za vino­
rodne pokrajine. Večinom a imajo naši večji 
vinogradniki posebne stavbe v vinogradih, 
ki ležijo izven vasi. Te stavbe so slavno-
t

S tran 76
Jugoslovanski O brtnik, 15. okto b ra 1920. Štev. H
znani vinski hram i in zidanice, ki vsled 
svoje lege v vinogradih ne vplivajo na ra z­
d elitev gospodarskih poslopij in ne preob- 
razujejo lica km etskega dvora. M im ogrede 
bodi om enjeno, da zaznam uje v štajerskih 
vinorodnih krajih beseda »hram« lesene, 
vinogradništvu nam enjene stavbe, tuintam 
pa tudi hišo. K er so pri večini naših 
km etij združeni vsaj dve izm ed om enjenih 
gospodarskih panog, ne m orem o ravno 
trditi, da vpliva ta ali ona panoga v večji 
m eri na lice slov. km etskega dvora, ven­
dar se m ora upoštevati tuintam tudi to 
dejstvo. Pri drugih narodih so pa ravno 
pokrajinske razm ere in od njih odvisne 
gospodarske panoge tisti glavni činitelji, 
ki je podelil km etskim dvorom posebni tip.
V glavni m eri je, k ak o r smo že om e­
nili, na števild gospodarskih poslopij in 
indirektno tudi na njihovo razv rstitev vpli­
vala vsled pom nožitve družine zahteva po 
večjem , bolje obdelanem posestvu in 
vsled tega p o treb a obširnejših gospodar­
skih poslopij.
Stanovanju priklopljen hlev in skedenj 
nista več zadostovala. N adaljno prizidanje 
v prem i črti ne bi vplivalo posebno ugod­
no v arhitektonskem smislu. T reb a je bilo 
torej misliti na nove gospodarske stavbe, 
ki ne bi stale v prem i črti z že dograje­
nimi, N astali so torej razni tipi km etskih 
dvorov. K ot prvi tip naj navedem o »kup- 
časti km etski dvor«! O tem lahko govo­
rim o v slučaju, če stojijo posam ezna go­
sp o d arsk a poslopja brez vsakega reda, 
k ^ k o r na kupu, okoli in za hišo, v večji 
ali manjši razdalji in brez m edsebojne zve­
ze. K upčast km etski dvor je naravnost p o ­
doben 'majhni kupčasti km etski vasi, k er 
obsega v mnogih slučajih poleg m nogo­
številnih gospodarskih poslopij tudi hiše 
in koče p reužitkarjev in osebenjakov, zad­
njih kot stalnih delavcev na posestvu. 
K apčast dvor ima nekoliko prednosti v 
slučaju požara, drugače pa je v vsakem 
slučaju nep rak tičen , k er je vsako poslopje 
zase z vsem i svojimi stranm i izpostav­
ljeno vsem vrem enskim nezgodam in je 
delo sam o, k ak o r tudi nadzorstvo pri delu, 
otežkočeno. K upčasti km etski dvori se 
nahajajo povsod tam , kjer so gradili neiz- 
vežbani stavbeniki, ki se jim ni sm ilila n e­
p o treb n a p o tra ta stavbenega m ateriala. 
Oni so znak zaostalosti v stavbnem obrtu 
in sploh v napredku. Žal, so tudi v slo­
venskih deželah nekaj navadnega, vendar 
se počasi izgubljajo.
Drugi tip km etskih dvorov najdem o v 
obcestnih vaseh, , ki so nastale večinom a 
n arav n o st na povelje in po n ačrtu g ra­
ščakov, od k aterih so bile odvisne. V tes­
nih obcestnih vaseh se kupčasti dvor sploh 
ni mogel razviti vsled pom anjkanja p ro ­
sto ra in k er ni dovolil graščak nepotrebne
p o trate lesa, V teh vaseh je, k a k o r povsod, 
pryotno prevladoval enostrešni tip k m et­
skega dvora. Vsa gospodarska poslopja s 
hišo vred so stala pod eno streho in v 
prem i črti. R azširjenje gospodarstva je za­
htevalo novih stavb. Te stojijo v o b cest­
nih vaseh v pravem kotu ena p roti drugi, 
"bodisi v d irektni zvezi, bodisi zvezane 
med seboj z zidom ali plotom. Pa tudi ti 
dvori so različni z ozirom na to, ali ob d a­
jajo poslopja dvorišče na dveh, treh ali 
štirih straneh. Dvori, pri k aterih stojijo 
poslopja v direktni, pravokotni m edseboj­
ni zvezi, so nastali večinom a, v novejši 
dobi in značijo že precejšen n ap red ek v 
stavbarstvu. Tudi te, rav n o k ar om enjene 
vrste km etskih dvorov, niso ravno redke 
pri nas, v en d ar so nastale večinom a pod 
tujim vplivom, k ak o r tudi tak o zvani »enot­
ni km etski dvor«. Ta je v vsakem oziru, 
če izvzam em o nevarnost p red ognjem, 
najbolj p rak tičen in znači najpopolnejši 
stavbno-tehnični razvoj pri stavbi k m et­
skega dvora. Zelo pogostom a vidimo en o t­
ni km etski dvor posebno na G orenjskem . 
O njem, k ak o r tudi sploh o drugih vrstah 
slovenskih km etskih dvorov, hočem o go­
voriti v razp rav i o slovenski km etski hiši.
(Dalje prih.)
0 razvoju obrti in trgovine.
Če sežem o p ar stoletij v zgodovini n a ­
zaj, izprevidim o, da obrtni in trgovski stan 
nista im ela niti zdaleka onih pravic, v e­
ljave, pa tudi ne onih udobnosti, k ot jih 
im ata sedaj; da sta si to priborila, je bilo 
treb a veliko tru d a in napora, bodisi teles­
nega kot duševnega. In k er igra ravno 
obrtni in trg o v sk i stan veliko vlogo v n a­
šem političnem in zasebnem življenju, je 
um estno, če pogledam o nazaj v njegov ra z­
voj. T ako bom o znali naš sedanji položaj 
bolj upoštevati, obrtni in trgovski stan bolj 
ljubiti in spoštovati. Površno si bom o ogle­
dali obrtniški boj za obstanek v naših ob­
mejnih krajih: T rstu, G orici in na K oro­
škem , bolj obširno pa se bom o ustavili v 
Ljubljani in na K ranjskem sploh.
Ob koncu srednjega in v začetku no­
vega veka je bil trgovski stan v družbi 
km etskega stanu pripuščen sam sebi. Da 
je bil s svojo usodo zelo nezadovoljen, nam 
pričajo n ešteti upori, kojih glavni cilj je bil 
priboriti si svobodo. Le polagom a se je 
stališče obrtnika začelo boljšati.
Pogled na trge in m esta nam kaže v 
17. in 18. stoletju precej izprem em be z ozi­
rom na konec srednjega in začetek novega 
veka. S tara, obzidana m esta, stare vojne 
naprave so izginile p red iznajdbo topa in 
p red ne več žugajočo tu ršk o nevarnostjo; 
zidovja in u trd b e so odpadle. S tem tudi 
trgovec ni bil več tak o navezan na lokalne 
razm ere. O brtnik in trgovec sta često — 
k er je bilo zunaj m est in trgov več zasluž­
ka — zapustila svoje bivališče in ga p re ­
pustila km etskem u stanu, ki je bil, k o t je 
še danes, navezan na lastno grudo. O dprla 
so se nova pota, nove ceste v širni svet.
I
S tem je pa seveda skoro povsod po m a­
lem začel obrtni stan propadati. Zdržali so 
se po večini le kraji ob morju in ob k ri­
žiščih velikih cest. O brtništvo v takih k ra­
jih nam kaže v tej dobi celo k rep ak na­
predek.
M ed tak a obm orska m esta spadata 
zlasti T rst in R eka.
T rst je bil v sredini 17. stoletja še 
majhno m estece. Trgovina se je tu vršila 
še na sejmih; pom en je im ela le za bližnje 
pokrajine. Na te sejme, od k aterih je bil 
najznam enitejši o sv. Lovrencu, so p rin a­
šali naši ljudje platno, sukno, železnino in 
žitc; nakupovali pa so tam : olje, vino, sol 
in južno sadje. Trgovsko življenje v starem 
T rstu nam V alvasor opisuje s sledečim i 
besedam i: »Ker im a T rst dobro p ristan i­
šče, prihajajo sem kaj skoro vsak dan iz 
B enetk in drugih krajev v sakovrstne ladje, 
ki nalože in odpeljejo razno trgovsko b la­
go ali pa je sem kaj pripeljejo in odlože. Od 
tega blaga gre potem mnogo v Ljubljano 
in od tam naprej. Okoli m esta raste v v e­
liki množini najboljše belo in rdeče vino, 
ki se izvaža v oddaljene dežele. Tudi pri- 
deljujejo pri tem m estu silno veliko soli.« 
Sol so potem razni tovorniki prevažali na 
K ranjsko, K oroško, Štajersko, da, celo na 
oddaljeno Ogrsko.
M esto je dobilo pravo lice šele pod 
vlado cesarja K arola VI., ki ga je proglasil 
za svobodno m esto. C esar je skušal dvig­
niti pom en m esta s tem , da je sklenil razne 
trgovske pogodbe z N apolitansko, b alk an ­
skimi in celo azijskimi pokrajinam i. Da bi 
to trgovino nekoliko bolj uredil, je ustan o ­
vil na Dunaju »G rientalsko kom panijo«, 
koje glavni nam en je bil pospeševanje in 
pro cv it tržašk e trgovine. D a bi omogočil 
trgovino m ed T rstom in zaledjem , je dal 
tem eljito popraviti cesto Dunaj— T rst, ki 
je z malimi izprem em bam i, seveda izbolj­
šana, sedanja d irek tn a cesta Dunaj— Trst. 
Še bolj pa se je T rst povzdignil po 1 . 1718.; 
om enjenega leta ga je nam reč K arol p ro ­
glasil obenem z R eko za svobodno luko. 
V sak se je smel nem oteno naseliti; kaj 
čuda, da so od vseh stran i vrveli obrtniki 
in trgovci v trgovsko središče. Ladje so 
začele rezati valove sinjega Jad ran a, pri- 
važale in odvažale. Na m estu starih solin 
je zrastla ladjedelnica in po vrhu je še ce­
sar dal nakupiti na N apolitanskem tri lad­
je. Poleg »starega m eta« se je ustanovilo 
»novo m esto«, obstoječe večinom a iz p ri­
seljenih trgovcev in obrtnikov. M esto se je 
tak o razširjalo, da je že ob nastopu J o ­
žefa II. narastlo na 17.000 prebivalcev.
Podobno T rstu se je razvijala tudi G o­
rica. V m esto se je tekom 17. in 18. sto ­
letja priselilo veliko trgovcev in obrtnikov, 
poleg raznih plem enitaških rodbin. Judom 
je bil odkazan celo lasten del m esta, v k a ­
terem so bili ustanovili celo svojo posojil­
nico. K er so pa zahtevali p revelike o b re­
sti (15 do 20%), je m orala hranilnica p re ­
nehati in povrhu so se prebivalstvu še zelo 
za|nerili. Na m esto om enjene posojilnice 
pa je bil ustanovil prvi .goriški nadškof 
grof A ttem s za revnejše sloje na lastne 
stroške zastavljalnico (Mons pietatis), ki je 
mnogo pripom ogla zlasti obrtnem u stanu. 
K er so se začela zidati tudi razn a nova 
poslopja: cerkve, sam ostani, plem enitaška 
in zasebna poslopja, se ne sm em o čuditi, 
če se je m esto jcmalu zelo povzdignilo,