Stav. 42. Leto LXIIi.
¥ Llybllaniv 18. oktobra 1B23. Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Udruženia Jugosl. Utftelisfva - Poverjeništvo Liubllana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJW — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Gospodu ministru prosvete M. Trifunovicu.
Nihče ni dolžan sodelovati prt verozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski, varstveni in vojaški oblasti.
Ustava, člen 12.
Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpljivosti. Verski pouk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov, ločeno po veroizpovedova-njlh in v soglasju z njih verskimi načeli.
Ustava, člen 16.
Najnovejši odlok gospoda ministra prosvete je vzbudil med učiteljstvom nemalo vznemirjenja in nevolje.
Nevolje ni vzbudil zaradi ideje same, ki ji ga je hotel g. minister posvetiti, temveč zaradi politiškega izigravanja, ki se je s tem odlokom izvršilo in zaradi poli-tiške zlorabe in orgij, ki jih bo klerikali-zem sedaj uganjal po Sloveniji — na podlagi tega odloka.
Zdi se, kakor bi za gospodom ministrom stal kak slovenski klerikalni poli-tikujoči duhovnik in mu narekoval fer-man, ki je pravkar zagledal beli dan. Takih ministerialnih odlokov nismo bili vajeni niti v prosluli klerikalni Avstriji, lz-prva smo mislili, da je naslov pogrešen in da je izdalo odlok ministrstvo ver.
Naravnost žaljive za učiteljstvo so pa sledeče izjave: »Učiteljstvo razen svojega poklicnega dela med štirimi stenami zelo malo deluje izven šole —; ministrstvo je obveščeno, da v cerkev pogostokrat ne hodi ne učiteljstvo, ne dijaštvo, da se verski vzgoji ne posveča dovolj pažnje —; prosvetni inšpektorji se bodo po šolskih nadzornikih potrudili, da se razvije v tej smeri poseben sistem delovanja. Šolski nadzorniki bodo pa v svojih poročilih izrecno nagla-šali, kakq se je ta moja naredba — in s kolikm uspehom se je izvrševala.«
Predno preidemo do podrobne razprave glede odloka, pribijemo tri dejstva, ki jih gospod minister gotovo ni upošteval, ko je poslal odlok v Slovenijo: Kdo ubija v Sloveniji javno moralo in versko čustvovanje v javnosti? — Kdo ubija in nasprotuje učiteljevemu izvenšol-skemu delovanju v javnih društvih ali v šoli? Klerikalni politikujoči župniki in kaplani! — Kdo uničuje spoštovanje in ljubezen do vsega, kar je sveto in vzvišeno v šoli, med mladino? Klerikalni politikujoči kateheti!
Očitek glede malega delovanja učiteljstva izven učnega časa in šole na prosvetnem polju absolutno ne zadene slovenskega učiteljstva! Kje je več volje do izvenučnega in izvenšolskega prosvetnega delovanja kakor med slovenskim učiteljstvom!
Potruditi se hočemo, da zberemo gospodu ministru statističen materijal, ki mu bo podal jasno sliko izrednega delovanja slovenskega učiteljstva na prosvetnem polju izven šole in izven učnega časa, a istočasno se bomo potrudili, da zberemo tudi vse podatke in slučaje, kako se ovira učiteljstvo pri tem delu, kako mu nasprotuje politikujoča duhovščina ravno zaradi tega dela, kako mu nasprotujejo pri tem krajni šolski sveti, kako mu ne daje nobene zaščite v tem oziru državna politična oblast. Ni zaman naš klic po ločitvi šolske uprave od politične!
Danes so pri nas vsa kulturna in prosvetna društva politično pobarvana in učitelju, ki deluje pri neklerikalnih prosvetnih društvih — in najsi ima društvo še tako čiste namene moralnega preporoda in povzdige naroda — nasprotuje duhovščina in že poskrbi, da mu pri ljudstvu potom svojih pristašev vzame ugled in onemogoči uspeh dela. Tako se godi učitelju, ki deluje v društvih, pri katerih nima župnik ali kaplan prve in zadnje besede.
Učiteljstvo se je umaknilo na nevtralna tla — v šolo, da bi tam izven učnega časa delovalo lahko nemoteno na moral-
nem preporodu mladine in naroda. Prirejati so pričeli učiteljski zbori tečaje, pevske zbore mladine in odraslih, ustanavljati javne ljudske knjižnice, igre z mladino v šoli, katerih edini namen je moralni in etični cilj posameznih iger, odvajanje od alkohola, utrjevanje narodnega edinstva in državne misli pri otrocih in starših. Ves čisti dobiček prostovoljnih doneskov je namenjen za revne šolarje, za učila in v prosvetne namene; denar se je oddal krajnim šolskim svetom, katerih predsedniki so povečini katoliški duhovniki.
Ali menite, gospod minister, da ima tu mir učiteljstvo pri svojem delu!? Par prireditev mu še puste; ko pa začne rasti vpliv šole in učiteljstva pri ljudstvu, prične duhovščina potom svojih ljudi nastopati proti prireditvam in izposluje pri krajnih šolskih svetih (katerih predsedniki so povečini župniki), da se vse prireditve v šoli prepovedo, ker je krajni šolski svet gospodar šole. In tu ne velja noben ozir na moralni preporod naroda, ki ga blagohotno propagirate potom svojega najnovejšega odloka, ne velja nič humanitaren in vzgojen namen prireditve
—	odloča le politiška strast in fanatizem proti vsekakemu vplivu, ki ga naj bi učiteljstvo dobilo potom svojega dela na ljudstvo.
Dogodil se je celo slučaj, da je zaradi take prireditve ščuval katehet otroke v šoli proti nadučiteljevim ukrepom in nadučitelju ni mogla dati zadostne zaščite ne šolska in ne politična oblast, temveč jo je moral iskati sam in jo je našel
—	pred sodiščem.
Tak je položaj, a kljub temu se bomo potrudili zbrati še statistično sliko, kako učiteljstvo deluje z vsemi silami v smislu najnovejšega odloka, da prepreči moralno dekadenco naroda — da prihranimo g. prosvetnim inšpektorjem in nadzornikom policijsko izvršitev tega posla.
In očitek, »da je g. minister obveščen, da učiteljstvo pogostokrat ne hodi v cerkev«. Kdo pa meče učiteljstvo iz cerkve!? Ona politikujoča duhovščina, ki je napravila iz hrama, namenjenega najsvetejšim verskim čustvom, politiško areno, ki po svojih katoliških listih neprestano bruha lažnivo žveplo in ogenj na šolo in učiteljstvo, ki prireja shode, na katerih se udriha z vso vehemenco z demagoškimi natolcevanji po šoli in učiteljstvu. Niso zastonj zahtevali ravno slovenski neklerikalni poslanci sprejetje zadnjega odstavka člena 12. ustave. Še danes ni varna šola in učiteljstvo izpodko-pavanja vsakega uspešnega dela in ugleda v tej ali oni obliki ravno potom hrama Gospodovega.
Sam dr. Šusteršič, bivši klerikalni voditelj v Sloveniji, govori o tem v svoji brošuri sledeče: »Kdo je dal več pohujšanja kot klerikalci? Eksistenca te podjetniške družbe za gmotno izkoriščanje katoličanstva, je najhujše stalno pohujšanje, ki je sploh mogoče. Tega pohujšanja mora enkrat biti konec. — Kaj pa Cerkev? V slabši položaj, kot jo je spravila klerikalna stranka, sploh ne more več priti. Njena avtoriteta je moralična, naj jači to avtoriteto, posvetivši se izključno svojemu visokemu zvanju, namesto da dopušča, da politična stranka radi svojega profita vlači visoko zvanje Cerkve po cestnem blatu. — Najhujše pa je, da je naredil iz Cerkve, vsaj navidezno, politično stranko in jo tako hočeš nočeš omr-zil neklerikalnim vernikom, jo potegnil na cesto in avtomatično vpletel v dnevne politične spletke.«
Take so razmere pri nas, to je kleri-kalizem, pred katerim ste srečno obvarovani v Vaši ožji domovini, gospod minister!
Veselilo nas pa bo, če si daste takoj poročati po gg. okrajnih šolskih nadzornikih, kako točno je učiteljstvo vedno pri bogoslužju ob vseh državnih praznikih, ob začetku in koncu šolskega leta, da tedaj tudi vodi mladino v cerkev, da goji
cerkveno petje — natančno, kakor mu to predpisuje ustava in kakor želi to Vaš blagohotni zadnji odlok.
Tudi moralni vzgoji posveča učiteljstvo vso svojo pozornost, kakor to zahteva člen 16. ustave. Naše šolske knjige so prožete s sestavki moralne in nabožne vsebine in si daste, gospod minister, po svojih nadzornih organih lahko poročati, da učiteljstvo posveča pri svojem pouku vso pozornost tej smeri, moralni in eti-ški vzgoji v soglasju z najčistejšimi in najvišjimi nauki Cerkve.
Verski pouk pa dajejo pri nas posebej v šoli za to nameščeni kateheti, drugje pa za to posebej honorirani župniki in kaplani. Da se verski vzgoji posveča dovolj pažnje tudi z njihove strani, je v rokah duhovščine. »Verski pouk se daje po želji roditeljev,« tako pravi ustava! Stvar ve-roučiteljev je, kako pridobe z dobrim vzgledom starše za to. Seveda s pritiskom, s politiko v šoli in z izpraševanjem otrok »kdo je pri Sokolu« in zapostavljenjem teh otrok — se tega nikdar ne bo doseglo.
Tembolj je potem krivičen pritisk na posvetno učiteljstvo, da bi ono sililo otroke k verskim vajam, najmanj pa, da bi se jih sililo k skupnim mašam pod nadzorstvom učiteljstva, kakor se godi to tupa-tarn pri nas.
»Nihče ni dolžan sodelovati pri verozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih,« tako pravi ustava. Kako pride rav-r,o slovensko učiteljstvo do tega, da se ga z odlokom prisilno obveže hoditi v cerkev ob določenem času in v določeno cerkev, da je primorano nadzorovati otroke pri verskih vajah in pri skupnih mašah? Z dobrim vzgledom lahko opravi j svoje versko opravilo sam; z nadzorovanjem otrok pri verskih vajah in pri skupnih mašah pa opravlja učitelj v cerkvi čisto navadno policijsko službo. Ali bo morda tudi pri uri g. katehta v šoli moral ostati učitelj v razredu, da mu bo vzdrževal disciplino? Gg. duhovniki poučujejo v šoli pri nas veronauk in njihova stvar je, da se v medsebojnem sporazumu v interesu svojega poklica in visokega verskega zvanja, se medsebojno podpirajo. urede tudi pohajanje in nadzorstvo pri verskih vajah, a brez pritiska — kakor je to ustavno določeno.
Obvezne šolske maše so pri nas v Sloveniji posebno poglavje! Obvezne skupne šolske maše so se pri nas uvedle med vojno prisilno za vse šolske otroke od klerikalnega deželnega šolskega sveta in tedaj se je tudi prisilno uvedlo nadzorovanje teh otrok od posvetnega učiteljstva. Izzval se je pritiska na starše in učiteljstvo, ki je danes po ustavi nedopusten. Stvar staršev je, h kateri maši pošljejo otroka, prostovoljna stvar učitelja je — če hoče iti nadzorovat otroke k verskim vajam.
Obvezne šolske maše in nadzorstvo učiteljstva pri njih so bile pri nas več politično kot moralno - vzgojno dejanje klerikalne stranke in se vzdržuje še danes tupatam, torej ne povsod — več zaradi politiškega pritiska in v demagoško zlorabo proti učiteljstvu, kakor pa iz mo-ralno-vzgojnih ozirov. Tako je bil tudi pritisk na g. ministra, da je izdal najnovejši odlok, politiško dejanje s strani klerikalne stranke in še predno so imela šolska vodstva odlok v rokah, ga je že prineslo glavno klerikalno politiško glasilo v Sloveniji — v strahovanje učiteljstvu.
Gospod minister! Vaše besede so plemenite, toda slovensko učiteljstvo se ne čuti krivega nad težkimi razmerami, Vaše besede ste naslovili na napačno adreso; trudimo se res, da bi prerodih narod, toda politika nam sproti uničuje naše prosvetno delo. Prosimo, zasledujte, kako se bo tudi Vaš odlok pri nas politično zlorabljal, o čemer bomo sproti poročali.
Ministrstvo za prosveto kraljevine S. H. S. v Beogradu je poslalo pod O. N. br. 24.335 z dne 25. maja 1923 sledečo na-redbo vsem vodstvom narodnega šolstva.
»Velika svetovna vojna je pustila po vsem svetu, pa tudi pri nas mnogo nereda ne le v gospodarskem, ekonomskem in socialnem, marveč tudi v moralnem oziru. Preden se spravi vse to zopet v red, bo še preteklo dokaj časa; poklicani so v ta namen mnogi činitelji društvenega življenja, velik del tega posla je pa odmerjen šoli in učiteljstvu.
Vzgoja, ki ima glavno skrb, da regulira vse vplive na individualni in splošni razvoj človeka, je imela od nekdaj prvo vlogo med činitelji za napredek kulture in civilizacije v narodu in v človeški družbi sploh.
Družinsko in šolsko vprašanje današnjega časa mora svojo vzgojno metodo uravnati po višjih ciljih, ki izvirajo iz eti-ških načel in so vskladu z religijsko-mo-ralnimi. narodnostnimi in državnimi interesi. tako da se bodo uspehi dela pokazali v srečnejšem vzajemnem življenju.
Brez tega ni ne narodnega napredka, ne napredka v civilizaciji.
Vsled raznih kvarnih vplivov, ki delujejo danes na narodno mladino v moralnem pogledu, so nastale med narodom po raznih krajih razmere, ki ustvarjajo moralno dekadenco naroda; zlasti vsled pojavov mnogih grdih inštinktov, vsled brezbrižnosti za vrline, vsled razuzdanosti, pohotnosti ter vsled pomanjkanja verskega čuvstvovanja.
V našem narodu, osobito med mladino, izginjajo lepi nacionalni običaji in vrline, se izgublja patriarhalno spoštovanje in ljubezen do vsega, kar je sveto in vzvišeno.
Starejši z bolestjo v duši opazujejo tok sedanjega življenja ter pota, ki po njih mladina dere v propast; a šola in učiteljstvo razen svojega poklicnega dela med štirimi stenami zelo malo deluje izven šole.
Učitelji, kot vzgojitelji narodne mladine, morajo tudi sami uvideti, da zahteva od njih domovina v teh usodnih časih izvrševanje dolžnosti tudi v prosveti, v moralnem in verskem pogledu na široki podlagi. Učitelji morajo prednjačiti z zgledom osebnega občevanja in obnašanja med ljudstvom, tako glede na obisk cerkve, kakor glede spoštovanja in izvrševanja narodnih običajev, gojenja čednosti in plemenitega ravnanja ter vsega tega, kar se želi z vzgojo doseči.
Naš narod se je že od prejšnjih časov naučil, da šolska mladina redno hodi v cerkev, da moli in časti Boga, da popeva v cerkvi, da prejema sveto obhajilo, da posluša božjo besedo, ki jo oznanja posvečen služabnik božji in da izvršuje predpise verskih obredov itd.
Izgleda, kakor da se je vse opustilo.
Ministrstvo je obveščeno, da v cerkev pogostokrat ne hodi ne učiteljstvo, ne dijaštvo, da se verski vzgoji ne posveča dovolj pažnje, da so se kletvine in brezbožna dela razširila tudi med mladino.
Če je po zakonu o narodnih šolah in po predpisih o pohajanju cerkve ukazano vse to kot dolžnost, je redno posečanje cerkve dolžnost tudi vestnih vzgojiteljev; pa tudi brez ozira na to je njih dolžnost, da store vse, kar je v prilog razvijanju verskega čuvstvovanja ne le pri mladini, ki jo vzgajajo, marveč tudi pri vseh, ki so v njih okolišu. S tem bi se mnogo doprineslo, da se v našem narodu popravi morala in vsadi ljubezen do dobrih del.
Ministrstvo polaga to na srce vzgojiteljem in jim naroča, naj se odlikujejo v prizadevanju, da redno hodijo v cerkev, da oskrbujejo lepo petje in spremljajo dijaške pevske zbore pri cerkvenih obredih; da goje čednosti pri svojih učencih, pa tudi sicer pri bolj odrasli mladini; prizadevajo naj se pa tudi, da one, ki se pregreše v teh dolžnostih, naganjajo, da jih vrše.

Prosvetni inšpektorji se bodo po šolskih nadzornikih potrudili, da se razvije v tej smeri poseben sistem delovanja. Šolski nadzorniki bodo pa v svojih poročilih izrecno naglašali, kako se je ta moja
naredba — in s kolikim uspehom se je izvrševala.
Minister prosvete: M. Trifunovič s. r.
Izjava jugoslov. poslancev v ital. parlamentu
Podpisani zakoniti zastopniki slovanskega naroda v Italiji, dvigamo slovesen in odločen protest proti načrtu rimske vlade, vpeljati v naše ljudske šole italijanščino kot učni jezik. S tem ukrepom je italijanska vlada položila roko na najelementarnejše in najsvetejše pravice našega ljudstva, izvršila je napad na naravno pravo, ki ga civilizirano človeštvo priznava vsem narodom in vsem plemenom na svetu. Da se mora izvršiti poduk in vzgoja mladine izključno v materinskem jeziku, je načelo, ki je postalo last kulturne zavesti vsega sveta in ki je sprejeto med temeljna določila mednarodnega prava, v posebnih pogodbah za zaščito manjšin. Te pogodbe, ki so se naložile državam s sodelovanjem Italije, slovesno proglašajo pravico narodnih manjšin, vključenih v meje drugorodnih držav, da se mora vršiti poduk njihovih otrok v materinem jeziku.
Te temeljne svoboščine narodnih manjšin ne more razveljaviti nobena vlada in nobena država, ker nima do tega najmanjše pravice ne po naravnem, ne po božjem, ne po mednarodnem pravu in ker je ta svoboščina postavljena pod posebno zaščito vsega kulturnega človeštva, organiziranega v Zvezi narodov. Zastopniki petdesetih držav, ki so podpisali listino o Zvezi narodov, so se slovesno obvezali, da bodo ščitili in branili to naravno pravico narodnih manjšin solidarno in z vsemi svojimi organiziranimi silami. Da je bila kraljevina Italija oproščena, se še posebej obvezati, da bo spoštovala pravice svojih narodnih manjšin, ne pomeni, da sme danes poteptati načela zajamčena od Zveze narodov, koje članica je. Kraljevina Italija je bila oproščena posebnih obveznosti do svojih narodnih manjšin le za .to, ker je njena vlada zagotavljala, da bo Italija kot kulturna država sama od sebe in brez pravne sankcije spoštovala življenske pravice drugorodcev. Italija je torej zajamčila bolj nego z lojalno obveznostjo manjšinske pravice drugorodcev. ona jih je zajamčila s svojo narodno častjo in s svojim slovesom kulturne države. Ako oropa vlada naše ljudstvo lastne osnove šole, zagreši
s tem proti zaupanju, ki je bilo na Italijo stavljeno ob sklepu mirovnih pogodb.
Razen tega izjavljamo podpisani zastopniki jugoslovenske manjšine v Italiji, da je nameravani ukrep rimske vlade tudi v kričečem nasprotju s slovesnimi zatrdili in obljubami italijanskega parlamenta in prejšnjih vlad.
Protikulturni zakon o poitalijančenju slovanskih ljudskih šol ni izšel, ni še objavljen v uradnem listu, torej ni še veljaven, toda šolska oblastva v Julijski Krajini so ga začela že na vsej črti izvajati. To postopanje je protizakonito in zato so vsi ukrepi šolskih oblastev neveljavni za naše ljudstvo neobvezni in mi jih ne priznavamo.
Toda tudi ko bi zakon danes ali jutri izšel v uradnem listu, bi ga mi nikdar ne mogli priznati. Noben narod, ki ima v sebi še nekaj ponosa, ne more priznati zakona, ki je naperjen proti njegovi duševni eksistenci. Tak zpkon je nemoralen in zato neobvezen.
Nameravana reforma ministra Genti-leja stopa ob stran zloglasnim šolskim zakonom pruskega imperijalizma proti Poljakom, ki so izzvali ogorčenje vsega kulturnega sveta in tudi italijanskega naroda.
Prepričani, da bodo z našim protestom soglašali vsi, ki so v Italiji zvesti najplemenitejšim tradicijam svojega naroda, vsi ljudje v Italiji in izven nje, ki so prožeti duha skupnih kulturnih idealov človeštva, poživljamo vlado, naj odstopi od svoje nakane.
Naše ljudstvo je zrelo in zato čuti z vsem srcem in spozna s polno zavestjo, da je šolski poduk njegove dece v materinem jeziku njegova prva, sveta in nedotakljiva pravica, da je to temelj njegovemu narodnemu obstoju, da je to predpogoj njegovemu kulturnemu in gospodar-stvenemu napredku. In zato se mu ne odreče in si ga od nikogar ne pusti vzeti — nikdar!
V T r s t u , 7. oktobra 1923. Jugoslovenski poslanci v ital. parlamentu: Josip Lavrenčič, dr. Karol Podgornik, dr. Ulikse Stanger, Virgilij Šček, dr. Josip Wilfan.
bodo imele letos slovenske šole v Trstu prvega razreda, drugo leto ne prvega in ne drugega in v štirih letih nobenega več. Slovenski učitelji bodo s tem na cesti in slovenski otroci se bodo pa poitalijanče-vali na laških šolah.
Slovenske in hrvatske knjižnice so
Italijani po deželi požgali, sedaj pa prepovedujejo deci še mladinski list, tako da ljudstvo ja ne bo dobilo nobene slovenske stvari v roke.
In kaj storimo v obrambo naših rojakov mi?
Učiteljski koledar za 1.1924.
Glavni Odbor Udruženja Jugoslov. Učiteljstva v Beogradu naznanja, da izda s 1. decembrom t. 1. UJU svoj koledar, ki bo obsegal poleg običajne koledarske vsebine tudi: članke najznamenitejših sodobnih jugoslov. pedagogov, slike t jugoslov. pedagogov, njih biografije in bi-bliografično navedena pedagoška dela; aforizme svetovnih in jugoslovanskih pedagogov; pedagoške Matice v naši kraljevini in dela, ki so jih izdale; slike sodobnih učiteljskih prosvetnih in organi-začnih delavcev; Statistiko jugosloven-skih šol, učiteljstva in dece v kraljevini in izven nje; nastave šolskih in prosvetnih zakonov in naredb, ki so v veljavi v posameznih pokrajinah in izčrpki iz onih, ki so v veljavi za vso državo; bibliografija sodobnih jugoslov. pedagoških in šolskih knjig, pedagoških in mladinskih listov; naslovi in kraji šolskih oblastev in nadzornikov; izčrpek iz zakona o taksah itd., itd.
Koledar bo tiskan v Učiteljski tiskarni v Ljubljani s cirilico in latinico, v srb-
skem, hrvatskem in slovenskem jeziku. Obsegal bo do 15 tiskovnih pol velikega formata in bo stal za predplačnike in naročnike vnaprej 20 Din, pozneje pa več.
Denar se oddaje okrajnim učiteljskim društvom pod imenom »Koledar UJU« ali pa direktno Pov. UJU v Ljubljani. Pozivamo okrajna učiteljska društva, da nabirajo naročnike za koledar! O tem dobe okrajna društva še posebno okrožnico! Zadnji rok je do 15. novembra, ker izide koledar že s 1. decembrom t. 1.
Koledar je važna podlaga za bodočo jugoslovensko pedagoško enciklopedijo, za biografski leksikon jugoslovenskih pedagogov in za zbiranje jugoslovenske pedagoške bibliografije.
Tovarišice in tovariši! Podprimo veliko kulturno delo in usmerimo tudi mi svoj korak z UJU — h kulturnemu ujedi-njenju.
Naročite koledar UJU! POVERJENIŠTVO UJU V LJUBLJANI.
Italijani preganjalo slovenski mladinski list.
Tolminsko učiteljstvo je dobilo od šolske oblasti ukaz, da ne sme noben učitelj več naročati in razširjati mladinskega lista »Novi Rod«. Od učiteljstva zahtevajo podpis in obvezo, da ne bo več razširjalo lista.
Pred par dnevi so Italijani zaprli vse prve slovenske razrede po deželi in so odprli mesto njih italijanske prve razre-
de v slovenskih šolah. Drugo leto bosta v slovenskih šolah že po dva italijanska razreda in čez štiri leta ne bo na ta način sploh nobenega slovenskega razreda več, torej tudi ne več nobene slovenske šole v Julijski Krajini.
Da bi šlo hitreje so v Trstu otroke iz prvih razredov slovenskih šol enostavno odpeljali v italijanske šole. Tako ne
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Italijansko nasilje nad jugosloven-skim šolstvom. Šolska vodstva tržaških občinskih slovenskih šol so dobila okrožnico mestne šolske oblasti, s katero se odreja, da se morajo z 12. oktobrom t. 1. prvi razredi slovenskih ljudskih šol v celoti odtrgati od slovenskih šol in priključiti italijanskim. Tako je popolnoma odpravljen prvi razred slovenske ljudske šole in je torej stvar postala definitivna. Kakor se čuje, namerava oblast zahtevati tudi od slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu, da se tudi na tem zavodu uvede italijanščina kot učni jezik v prvem razredu. Tozadevni odlok sicer še ni izdan, ali pričakovati je, da izide v najkrajšem času.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Dobava divjakov za šolske vrtove. Učitelji vrtnarji, ki potrebujejo divjake, naj nemudoma naznanijo podpisanemu koliko jih žele. Divjaki se bodo oddajali na centralnem šolskem vrtu v Ljubljani. Po pošti ali po železnici ne kaže pošiljati, ker je predrago. Najbolje je. ako se združi več tovarišev iz okolice in vzame eden ob priliki za vse. Odda jali se bodo jeseni, le kar bo ostalo, ah če bo trajno neugodno vreme, spomladi. Hruškovih divjakov ni. Cene: poseben izbor a i Din, I. izbor a 75 para (za sedla-
nje), II. izbor a 50 para (za okularijo), III. izbor a 25 para (za pikiranje). Čas oddaje se bo naznanil. Naročila je poslati vsaj do konca oktobra na Andreja S k u 1 j a , Resljeva cesta 24, II. nadstr.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolska ljudska predavanja.
—pp »Ljudsko vseučilišče« na Jesenicah. Naše vseučilišče tudi v počitnicah ni prenehalo s svojim delom, temveč je vršilo svoje veliko delo nepretrgano dalje, ker je vendar toliko svetovnih dogodkov, ki jih je treba tolmačiti ukaželj-nemu delavstvu. Naj sledi vrsta predavanj : 60. »Zgodovina telovadbe«. I. Nulč. Ljubljana. 61., 62. »Vulkani«. I. Šega. Ciklus dveh predavanj s posebnim ozirom na izbruh Etne. 63. »Plavži«. Fr. Zupančič, I. del. 64.. 65. »J a p a n. I. Šega. Ciklus dveh zaporednih predavanj. Povod: Velikanski potres na Japonskem. 66. »Želez o«. F. Zupančič. II. del, nadaljevanje 63. predavanja. 67. »Revolucija na Ruske m«. I. Šega. (Predhodniki te revolucije). 68. »Železo«. F. Zupančič. III. del nadaljevanje 63. predavanja. — Iv. Sega.
Splošne vesti.
— Protest, proti italijanskim nasiljem. Učiteljstvo kočevskega političnega okraja, zbrano na skupnem stanovskem
LISTEK.
Vtlskl na izletih in pri ogledovanju znamenitosti ob priliki kongresa UJU v Ljubljani.
(Dalje.)
Ljubljanski grad.
Hladna senca je blagodejno vplivala na delovanje in hotenje izletnikov, da so posic-li jako dobre volje. Vabljiva narava, lepo speljane stezice po Gradu in njega pobočju so povzročili, da izletniki niso vedeli, kedaj so stali na vrhu. Mogočen razgled na Ljubljano in njeno bližnjo in daljno okolico je zapustil trajne sledi v vseh izletnikih. Raz grajski stolp so razgledali vso Ljubljano z vsemi njenimi podrobnostmi, katere so jim razložili požrtvovalni ljubljanski tovariši, ki so se udeležili tega izleta. Kljub precejšnji vročini, saj jim je pot stal v kapljicah, so z zanimanjem poslušali različne podrobnosti, ki se tičejo zgodovine mesta in geoloških pojavov Ljubljanskega polja in barja ter mogočnih Kamniških planin, katere zapirajo horizont na severu. Vidno vzradoščeni nad divnim užitkom so zapustili tesni stolp in Grad ter odšli v mesto po starodavni Študentovski ulici. Pot nas je pripeljala okoli 5%. ure popoldne v mesto.	L.
Narodna galerija.
Za časa kongresa je bila otvorjena tudi Narodna galerija. Naši tovariši iz vseh delov širne države so kaj pridno obiskovali to važno kulturno inštitucijo.
Tu so imeli tovariši priliko spoznati ves zgodovinski razvoj našega slikarstva od najstarejših početkov do danes. Spoznali so, da Slovenija ni samo gospodarsko in industrijsko na visoki stopnji razvoja, ampak da tudi duševne in idejne vrline in dobrine ne zaostajajo za mate-rijelnimi vrednotami. Manjka samo več smisla za ta velevažen kulturni zavod in pokazali bi lahko umetniško galerijo, ki bi se lahko povzdignila na nivo zapadnih kulturnih držav.
Plinarna in elektrarna.
V torek popoldne smo si ogledali plinarno in elektrarno. Vsled nadaljevanja Glavnega kongresa in pa vsled utrujenosti se nas je zbralo jako malo, samo okoli 50. Najpreje smo si ogledali I. mestno deško osnovno šolo, njeno bogato zbirko različnih učil, nato smo pa odšli v elektrano. Poleg mogočnih dinamo strojev, ki dajejo dovolj energije za vse mesto, je najbolj osupnila navzoče velika čistost, ki vlada v vseh prostorih. Po temeljiti razlagi g. glavnega delovodje smo odšli v plinarno.
Tu so nas predvsem zanimale velikanske destilacijske peči, v katerih se destilira premog, dalje način kurjave, čiščenje različnih destilatov v posameznih aparatih, a obenem pomilovali kurjače, ki morajo prenašati tako silno vročino.
Tu smo se ločili in se razkropili zopet po domovih, da se pripravimo za večerni koncert, ki ga je nudil pevski zbor »Glasbene Matice«.	L.
Bled.
Kot so imele vse prireditve učiteljskega kongresa nekaj veličastnega na sebi tako glede števila udeležencev kakor tudi njihovega razpoloženja, prav nič manj veličasten ni bil izlet na Bled in Bohinj, ki se je vršil 8. in 9. avgusta.
Že prejšnji dan se jih je priglasilo za ta izlet nad 1000, a naravnost navalili pa so drugo jutro na vse zgodaj izredno dolgi vlak izletniki-učitelji-ice in ga napolnili do zadnjega kotička. Bilo jih je nad 1300 iz najrazličnejših delov naše prostrane kraljevine. Dasi izmučeni od naporov prejšnjih dni, so pokazali vsi na svojih licih izredno živahnost in veselje, ki jim je drhtelo samega pričakovanja ugledati vendar že divni Bled in bajno Bohinjsko jezero s prekrasnim izvirom Savice, o katerih divoti so slišali že toliko pripovedovati.
Le še par formelnih železniških signalov, zamolkel pisk in vlak se je premaknil z vso to ogromno množico in začel z globokimi oddihi hiteti proti naši tako zadivljeni Gorenjski.
Med potjo sva hodila s tovarišem Tavčarjem, s katerim sva spremljala izletnike v imenu UJU pov. Ljubljana, od vagona do vagona in dajala tovarišem razna navodila, ki so bila potrebna iz ozira na varnost in disciplino pri tako ogromnem številu. In ti prizori, ki sva jih imela pri tem delu! Eden je držal na kolenih zemljevid in s prstom zasledoval potek vožnje, drugi je živahno razpravljal v svojem krogu o lepoti slovenske dežele, tretji niso mogli prehvaliti naših lepih in nežnih vasic, ki so se belile izza
zelenega sadnega drevja sredi najvzor-nejšega reda in neoporekljive snage, največ pa se jih je čudilo izrednemu številu naših tako karakterističnih cerkvic, s katerimi se ponašajo naši zeleni vrhovi. Vse se je stiskalo k oknu in se naslajalo ob pogledih na nobotične planine, širna zelena polja, travnike in gozdove, prostrane vasice in kot kristal čisto Savo, ki je hitela ob progi preko okroglastega proda v daljavo. In vsa Gorenjska se je prav ta dan razgalila kot nalašč v pozdrav jugoslovenskemu učiteljstvu v vsi svoji krasoti v najlepši jutranji jasnini, katero so prepletali ogrevajoči solnčni žarki in jo zlatili v očarljivo zunanjost. Vse se je drenjalo pri oknih in jih zastiralo, tako da je vladal v vagonu pravi polumrak.
V tem polumraku pa se izvijejo naenkrat iz prsi mlade koleginje iz Sarajeva mili glasovi naše prenežne pesmice: »Zvoniti bom pustil, škropiti pa ne ...«; naučila se jo je namreč med kongresom v Ljubljani in se vanjo zaljubila. Nastala je sveta tišina v vozu; le ti mili in nežni glasovi so doneli sanjavo tja v daljavo in se zlivali v najpopolnejšo harmonijo z zunanjim svetom... Res veličasten in nekako prazničen je bil ta trenotek, ki ga ne pozabim nikdar.
Vlak je hropel in hitel dalje, kot bi čutil naše hrepenenje. Konečno zaropoče kolesje in vlak začne zmanjševati brzino. Kratek sunek in dospeli smo na Dobravo. Vrata pri vozovih se odpro in na mah je bila velika množica izletnikov zunaj. Krenili smo takoj iz kolodvora na cesto, ki vodi v Vintgar. (Dalje prihodnjič.)
zborovanju v Ribnici, dne 6. oktobra t. 1., se zgraža nad nezaslišanim škandalom, da je Italija, domovina velikega Danteja, Mazzinija in drugih velmož, uničila s 1. oktobrom 1.1. slovensko, kot sploh drugo-jezično šolstvo, z uvedbo italijanščine v vse prve razrede (oddelke). S tem, da so prepovedali naš jezik v šoli in cerkvi, ter pregnali najidealnejše učiteljstvo in duhovščino preko meje v negotovo bodočnost, so oropali ubogo ljudstvo vseh pravic, ki jih je imelo že dolga stoletja, kot gospodar, danes pod italijanskim jarmom nahajajočega se ozemlja.
_Neverjetne takse — prosvetni davek, ki nam uničuje kulturni napredek. V novem zakonu o taksah so predvidene sledeče postavke prosvetnega davka. Uradniki bodo morali plačati za strokovne izpite 20 + 30 Din; kolek za izpričevalo o položenem učiteljskem izpitu bo stal 150 Din, za profesorski izpit 200 Din; razredno spričevalo v osnovni šoli bo stalo 5 Din, maturitetno spričevalo 30 Din. Ubogi otroci in starši! Ako se ne plača taksa, ne sme biti učenec sprejet v višji razred. Doktorska diploma stane 500 Din. Takšen nesocialen načrt si upa predložiti vlada narodni skupščini in še celo zahteva, da naj velja zakon, storjen na podlagi tega načrta že od 1. septembra letos dalje. Taksa na spričevala je pa tudi protiustavna, ker ustava določa, da Je osnovni pouk državen in brezplačen.
—	Ponesrečen pohod »Slomškarije« na Štajersko. Kakor smo pričakovali, tako je prišlo. »Slomškova zveza« je na Štajerskem popolnoma pogorela. Skrivali so ime lokala do skrajnega trenotka, ker so upali in se bali. Upali so, da bodo nalovili par nezavednih članov, pa ni šlo in ne gre! Uvideli so, da je najbolje pustiti štajersko stanovsko trdno zavedno učiteljstvo lepo pri miru s »Slomškovo zvezo«. Tu ne pomaga vse nič, še tako le-skeči ornati, ves orlovski pomp in obiski cerkvenih dostojanstvenikov, naše učiteljstvo je dozorelo dovolj, da spozna moč svoje jeklene organizacije, kateri se ima skoro izključno zahvaliti za vse pn-bojevane dobrine. Ne hodite več k nam iskat učiteljic in učiteljev, ki bi se vam še hoteli udinjati kot rušitelji svoje stanovske organizacije, svoje moči, svojega vpliva! Ne boš, prišel si prepozno na ogled, trdnjava je že gotova, brezuspešen je vsak naskok! Čujte in strmite! Ustanovni shod se je na dan »zborovanja« sklical v Cirilovo tiskarno, to je v tiskarno »Slovenskega Gospodarja«, ki teden za tednom izliva golido na učiteljstvo in ki je še pred kratkim hujskal razsodno ljudstvo, da so učitelji naredili oziroma zahtevali jesenski pouk na kmetih. Nikar ne nastavljajte zanjk za »Slomškovo ¿vezo«, naša stanovska organizacija in nje disciplina, to je naš ponos in tukaj smo najbolj občutljivi! Naj živi naša stanovska zavest!
—	Tov. g. Živ. V. Mitrovičeva je premeščena na lastno željo službeno v Novi Sad, od kjer se javlja, da je že nastopila službeno mesto.
—	Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebu-ie v svrho svojega obrata razne ustreljene ptice in živali, ki bi bile primerne za gačenje. V ta namen se naprošajo vsi to-variši-lovci. naj nam o prilikah pošiljajo take eksemplare. Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj; procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od njih uporablja izključno za organizacijo in na-rodno-kulturne namene!
—	Poverjeništvo UJU v Ljubljani potrebuje: 1. Avstrijski državni šolski zakon in dokončni šolski in učni red. 2. Dr. Burckhardove zakonske zbirske 27. del »Volksschulgesetze« zvezek I.—IV. 3. Kranjske deželne šolske zakone. 4. Zbirka štajerskih deželnih šolskih zakonov. (Rožek in Končnik). Ponudbe z navedbo cene prosimo takoj na Poverjeništvo UJU — Ljubljana. Učiteljska tiskarna.
—kpl. Ročni zemljevid Slovenskega ozemlja v merilu 1 :600.000, izvršen v štirih barvah, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pire, risal Slavoj Dimnik, učitelj v Mariboru, je izšel v litografskem zavodu in založbi Mariborske tiskarne v Mariboru. Zemljevid, ki je namenjen predvsem šolski mladini, obsega vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci: od Hu-mina v beneški Sloveniji do skrajne vzhodne meje Prek-murja in od Sv. Ane na Igu v Prekmurju do najjužnejših slovenskih krajev v Istri. Delo dela čast prirediteljema kakor tudi domačemu litografskemu zavodu, kajti v slovenskem podjetju dosedaj še ni izšel tehniško toliko dovršen zemljevid. V krat-
kem bo izšla nova izdaja istega zemljevida, izvršena v osmih barvah.
— Uprava listov UJU poverjeništvo Ljubljana ima na zalogi še sledeče letnike »Popotnika«: Letnik 1888., 6 kompl. izvodov, letnik 1889., 11 kompl. izvodov, letnik 1890., 5 kompl. izvodov, letnik 1892., 8 kompl. izvodov, letnik 1893., 5 kompl. izvodov, letnik 1900., 37 kompl. izvodov, letnik 1902., 2 kompl. izvoda, letnik 1904., 37 kompl. izvodov, letnik 1905., 13 kompl. izvodov, letnik 1906., 43 kompl. izvodov, letnik 1907., 17 kompl. izvodov, letnik 1908., 37 kpmpl. izvodov, letnik 1909., 23 kompl. izvodov., letnik 1910., 32 kompl. izvodov, letnik 1912., 42 kompl. izvodov, letnik 1913., 54 kompl. izvodov, letnik 1915., 123 kompl. izvodov, letnik 1916., 72 kompl. izvodov, letnik 1917., 43 kompl. izvodov. — Nevezane letnike oddajamo ä 10 Din s poštnino vred, preskrbimo pa lahko tudi vezavo proti odškodnini 12 Din za letnik.
Naša kulturna organizacija.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Vsem udeležencem počitniškega izleta! Ako je malo upanja, da pri Vaših okrajnih učiteljskih društvih v tem šolskem letu ne bodo ustanovljene učiteljske P. F. S., se izjemno lahko vpišete v našo učiteljsko P. F. S. Pošljite do 2 0. oktobra 17 Din in prijavo za vstop! — Mrovlje, Črnomelj.
—f Novomeška učiteljska P. F. S. je imela 7. t. m. v novomeški osnovni šoli svoj prvi občni zbor. Predsednik tov. Pirnat je primerjal ideje F. S. z idejami UJU in omenjal končni cilj F. S. v učiteljsko - profesorsko - dijaškem F. S. Po splošnem pregledu lanskega dela v F. S. doma in drugod, je poročal o III. kongresu F. S. v Beogradu. Sklepno je pozival člane k agitaciji za F. S. in podal program za bodoče poslovno ferijalno leto: 1. Borba za vozne ugodnosti posameznikom ali vsaj le po dvema. 2. Kolonija na Gorjancih. 3. Svratišta event. kolonije v Šmarjeških in Novomeških Toplicah. 4. Vstop učencev višjih razredov osnovne šole v F. S. in eventuelno počitniško potovanje z njimi, kot tudi 5. event. počitniško potovanje novomeške učiteljske P. F. S. s prosvetnim programom. Iz poročila tajnice tov. ge. Pirnat-Brežnikove posnemamo: Podružnica je imela 71 članov-ic. Med letom je 6 malodušnic izstopilo. Od ostalih 65 članov je bilo 59 učiteljev(-ic), 2 strokovna učitelja, 3 profesorji in 1 učenka. Podružnica je priredila štiri gledališke predstave in cvetlični dan. Z nabrano vsoto si je potem kupila 10 poljskih postelj z blazinami ter vsemi za Svratište potrebnimi pritiklinami. Postavila je o velikih počitnicah moško in žensko Svratište — ki ga ni imelo daleč para — in kjer se je oglasilo 12 ferijalcev. Nekateri so prenočili v Svratištu, drugi pri privatnih dobrotvorih. Prostih hran in prenočišč je bilo v Novem mestu in neposredni okolici nad 30. Od strani vodstva P. F. S. je bilo vse tako preskrbljeno, da je bila vsaka zloraba F. S. izključena. Blagajničarka gdč. tov. Klemenčičeva je imela 9782.95 Din denarnega prometa, in sicer 5187.10 Din dohodkov in 4595.85 Din stroškov. Prebitek 591.25 Din tvori podlago drugemu poslovnemu letu. Ker predstavlja Svratište vrednost 3000 Din, roba Podružnice 191 Din, znaša celokupno premoženje CXLI. P. F. S. okroglo 3800 Din. Gospodar tov. Lamut nam je naštel vse premoženje in njegovo — že zgoraj omenjeno ceno. — Tov. Hočevar je v imenu nadzornega odbora izjavil, da so bile vse knjige pregledane in da je vse v najboljšem redu, nakar je prejela tov. blagajničarka absolutorij. Nato se je prešlo na volitev odbora. Z vzklikom so bili izvoljeni: Pročelnik: učitelj Viktor Pirnat, tajnik: Fr. Zwitter, maturant, blagajničarka: Albina Ahačičeva, učiteljica, gospodar: Tone Lamut, učitelj, odbornika: prof. Josip Kovač, učitelj Fran Hočevar. Nadzorni odbor: Tov. Fr. Grundnik in tov. L. Klemenčičeva. Podružnični sud: Prof. Modrijan, tov. Hrovat in tov. Grudnikova. Pri slučajnostih je prosil prof. Kovač za sprejem osmošolcev v Podružnico, ker je dijaška P. F. S. po nekrivdi sedanjih študentov zadolžena in eksistenčno nemogoča. Sklenilo se je, da se sprejme v učiteljski P. F. S. gimnazijce in trgovsko šolo, kot tudi šmihelsko dekliško meščansko šolo. Da se dijaštvo tem bolj zainteresira, se pritegne enega v odbor. Na predlog ge. tov. Grudnikove je občni zbor izrekel predsedniku tov. Pirnatu za njegovo ferijalno delovanje priznanje in zahvalo. S ponovnim pozivom na agitacijo
za F. S. je predsednik zaključil občni zbor.
—f Novoustanovljena učiteljska P. F. S. v Beli Krajini. 6. oktobra 1.1. je v Metliki zborovalo »Belokranjsko učiteljsko društvo«, pri katerem je referiral podpisani o temi: Učiteljstvo in F. S. Po zborovanju se je vršil ustanovni občni zbor »Učit. P. F. S. v Beli Krajini«. Priznam, da število članstva ni povoljno (okrog 25) toda upam, da bo vsak t o -variš-ica tega okraja čutil v sebi stanovsk o-m oralno dolžnost in pristopil v našo učit. P. F. S., da kot član podpira to velevažno organizacijo. Izvoljen je bil enoglasno sledeči odbor: Pred-senik: tov. nadzornik Lukežič G., tajnik: tov. Mrovlje, blagajničarica: tovarišica Pavlinova, gospodar: tov. Špan, trgovec: Vigele, častni sud: tov. Kos in Dolinar. Vse tovarišice, ki so se priglasile pri zborovanju kot članice in vse ostale prosim, da do 2 0. oktobra t. 1. pošljejo znesek 17 Din b1 a g ajničark i (pristop centrali 11 Din, podruž. članarina a 2 Din za oktober, november, december). Takoj ob ustanovitvi naše P. F. S. apeliram in prosim točnosti, da ne bo nepotrebnega pisarje-nja. Ker ni v Beli Krajini srednjih šol, torej dijaških P. F. S., nas čaka delo, da pripravimo vsaj eno svratište. Na delo! — S. Mrovlje, Črnomelj.
Književnost in umetnost.
Nove knfige in druge publikacije.
—kpl. Engelbert GangI: Zbrani spisi za mladino. Sedmi zvezek. Pripovedni spisi. Last in založba: »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Cena vez. izvodu 18 Din, elegantno vezana 20 Din.
—kpl. Ivan Zoreč: Pomenki. Dobi se v založbi Učiteljske knjigarne. Cena obširni knjigi, ki obsega 183 strani, 11 Din.
—kpl. Portret pesnika Stritarja. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani je natisnila in izdala portret pesnika Josipa Stritarja — delo akademičnega slikarja Fr. Sterleta. Posnetek umetniškega dela, ki ga je slikar zasnoval začetkom letošnjega leta v Aspangu, kjer je bival naš pesnik do povratka v domovino, je točen in precizen in predstavlja pesnika v njegovi visoki starosti. Portret, ki bo krasil vsako slovensko hišo, toplo priporočamo. Prodaja se v vseh knjigarnah in stane 20 Din.
—kpl. Uzorci našega diskredita u Americi. Zašto je dolarski zajam propao. Naše izseljeničko pitanje. Jedna važna poruka ministarstvu vnanjskih poslova. Piše: D. F. A n d r i č e v i č, š e f a m e -rikanskog odjela Jadranske banke u Ljubljani. Zvezna knjigarna. Ljubljana. Marijin trg 8.
—kpl. Čitalni stroj (kinematograf za prvo čitanje) od g. Svet. St. Radojčiča, sekr. min. prosvete, Beograd, Poenkareo-va ul. št. 28/1., o katerem smo zadnjič poročali in o katerem bomo imeli še priliko poročati, se dobi tudi v latinici in z gotskimi črkami pod istimi pogoji, kakor cirilski.
—kpl. Čitanka za poljoprivredne i druge produžne škole i za više razredne osn. škole. Sredili: Svetislav Radojčič, sekretar min. prosvete i Djura Terzin, škol. nadz. Drugo izdanje. Cena 14 Din. Dobiti se može kod S. Radojčiča, Beograd, Poenkareova, br. 28/1.
Ocene.
—k Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. Sedmi zvezek. Pripovedni spisi. Last in založba »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Cena vez. izvodu 18 Din, elegantno vezana 20 Din.
Priznani mladinski pisatelj Engelbert Gangl je podaril mladini zopet lepo darilce. Zbral in izdal je sedmi zvezek spisov za mladino in jih izdal v bogato ilustrirani izdaji. V knjižici so zbrane basni, legende in drobne povesti, berivo, ki je otrokom najpriljubljenejša snov. Knjiga se odlikuje po čistem in izbranem jeziku. Posebno dobro posrečene so bogate in lepe ilustracije, katerih je na 90 straneh dvajset. Ganglovi mladinski spisi so lepo darilce mladini ob vsaki priliki. Dobi se v vseh knjigarnah.
— Čitanka. Svet. Radojčič — Djura Terzin. Ministarstvo Prosvete Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca Odeljenje za Osnovnu Nastavu ONBr. 48.401, 27. novembra 1922 godine u Beogradu. Na osnovi mišljenja Glavnog Prosvetnog Saveta Gospodin Ministar Prosvete O. N. Br. 48.401 od 27. nov. 1922 godine do-neo je odluku: Da se čitanka za poljoprivredne i druge produžne škole i za više razrede osnovnih škola sredili: Svetislav Radojčič sekretar Ministarstva Prosvete
in Dura Terzin, školski nadzornik u iz-danjii Svetislava Radojčiča, i dr. odobri kao udžbenik privatna izdanja za sve osnovne i produžne i poljoprivredno produžne škole u Kraljevini, dok ne nastane mogučnost za izradu čitanaka državnog izdanja. Dostavlja se prednja Ministarska odluka radi znanja i saopštenja svima mesnim školskim odborima i upravitelji-ma škola. — Vsebina: Kako je postalo zemljište? — Zemlja crnica (Humuša).
—	Glavne vrste zemalja. — Osoko ili mokrača. — Oranje. — Plug. — O semenu i sejanju. — Pšenica. — Ječam. — Raž. — Ovas. — Proso. — Heljda. — Kukuruz. — Stočna repa. — Lucerka. — Konoplja. — Hmelj itd., itd. — O šuma-ma. — Iz živinarstva. — Iz mlekarstva.
—	Osiguranje. — O konzerviranju. — Pčela. — Svilena leptirica. — Muva. — Narod i domovina itd., itd. — Knjiga je polna in bogata za kmetske nadaljevalne šole in razširi obzorje učenčevo z ozirom na njegov bodoči poklic. Poleg sestavkov strokovne vsebine so zastopana tudi berilca in pesmi, ki dajejo pouku malo iz-premembe. Posamezni sestavki so izpopolnjeni tudi s slikami. Pogrešamo pa kazala.
—k Uzroci našega diskredita u Americi. D. F. Andričevič. Vsebina: Uzroci diskredita. — Početak iseljivanja. — Statistika iseljivanja iz Jugoslavije. — Dose-ljivanje u Ameriku nakon god. 1898. — Društveni život iseljenika. — Kulturne ustanove. — Duševni odgoj. — Škole. — Jugoslovansko novinarstvo. — Zaključak.
—k Ivan Zoreč: Pomenki. Dobi se v založbi Učiteljske knjigarne v Ljubljani. Strani 183. Cena 11 Din.
Vsebina: V sobi štev. 12. — Domačija ob Temenici. — Mana. — Na polpotu.
—	Za doto. — Francka. — Njena pot. Vsebina je zabavna in je knjiga prikladna za vsako javno, ljudsko in tudi domačo knjižnico ter nudi tudi privatniku mnogo zabave.
Naša gospodarska organizacija.
—g. Članarina in darila za učiteljski konvikt. Šolsko vodstvo v Št. Jerneju na Dolenjskem 9 Din; šolsko vodstvo v Radečah pri Zidanem mostu 90 Din kot članarina za september t. 1. — Šolsko vodstvo v Št. Jerneju za oktober t. 1. 8 Din.
—	Hvala! Živili darovalci in nasledniki!
—g Učiteljska stavbna zadruga v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki se vrši dne 21. oktobra t. 1. ob 10. uri v »Učiteljski tiskarni«. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva in blagajnika. 2. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 3. Slučajnosti. — Odbor.
—g Krožek mariborskih učiteljev-upokojencev je sklenil na svojem zadnjem mesečnem sestanku, da pristopi korporativno k »Učiteljskmu domu« v Mariboru. Ta sklep je tem bolj razveseljiv, ker nam kaže, da se celo upokojenci učitelji zavedajo velikega pomena »U. D.« za mariborsko oblast in hočejo od svojih že itak pičlih pokojnin žrtvovati letno po 10 Din članarine kljub temu, da imajo že vse otroke preskrbljene in ne bodo njihovi otroci rabili pomoči te institucije. Kaj poreko k temu sklepu pa mnogi aktivni učitelji, učiteljice in učiteljska društva, katerim je letna članarina 10 Din previsoka in odlašajo z pristopom? Zemljišče je že zagotovljeno, leta 1925., moramo pričeti s stavbo. Če vsi sodelujemo brez izjeme, potem je to mogoče. Naj bode sklep vrlih mariborskih učiteljev-penzijo-nistov glasen opomin vsem aktivnim tovarišem, tovarišicam in učiteljskim društvom, ki še niso pristopili k »U. D.« V nas samih je spas!
Obrambni vestnik.
—ob Da bo naše učiteljstvo poučeno,
kako se iz nas norčuje in nas smeši urednik Mariborske »Straže«, katoliški duhovnik Goleč Janoš, ponatiskujemo iz njene 106. številke sledeči člančič: »Komedija in žaloigra so pri nas na kmetih nove poletne počitnice oziroma sedanji pouk po teh počitnicah. V šolo ne prihaja niti ena tretjina otrok ter se seveda ne njim ne učiteljstvu ne ljubi resnega dela. Toliko da pro forma »šolo držijo«, sicer pa vidimo in slišimo navadno še 15—20 minut, tudi pol ure po začetku »šole« deco se pogovarjati ali vpiti; odmori se prav vestno izrabijo in nategnejo na četrt ure in čez (pri štiriurnem pouku torej blizu eno uro odmora!). Da je komedija popolna, je višji šolski svet, videč, da so razmere močnejše nego trma UJU-učitelj-stva, milostno dovolil, da se podeljujejo do novembra dopusti otrokom, ki jih doma potrebujejo. Tu se vam začne že tra-
gedija: ko bodo ti oproščeni po Vseh svetih prišli v šolo, kaj naj stori učitelj, ki sedaj skuša vestno poučevati .(kajti ostalim bo itak vse enako malo mar): če nadaljuje sedaj započeti pouk, mu sedanji oproščenci ne morejo slediti, zlasti, ker so že čez poletje bili oproščeni: šolo obiskujoči vsled dolgočasja izgube vsako zanimanje. Tako se bo zabila zima, pride pomlad in nove oprostitve in kmalu zopet velike počitnice. Liberalni šolniki imenujejo to osnovno šolstvo; razsodni starši in mladino- in rodoljubi pa morajo to oslarijo označevati le kot iz demokratske trme izhajajoče zločinsko eksperimentiranje z našo deco, ki bo s svojo duševno zaostalostjo morala plačevati te eksperimente. A uverjeni smo, da pride čas, ko bo mladina sama to spoznala ter bo začela deliti zaslužene nagrade vsem tem nad narodove potrebe vzvišenim šolnikom in njih protiljudskim pomagačem! Pride!«
V naslednji, t. j. v 107. številki »Straže« pa se je ta katoliški vzor spravil nad nadučitelja in na učiteljico v Šmartnem pri Slov. Gradcu, proti katerima poziva starše in krajni šolski svet ter sramoti vse učiteljstvo kot Pribičevičeve hlapce in petoliznike, ki se naj odpravijo v Makedonijo.
»Stražina« pisava se docela strinja z Golečevim »Matičakovim soldatom«, ki mu je pokidal ves avtomobil, v kojem se vozi Goleč po severnem delu Slovenije, bruhajoč iz sebe na učiteljstvo svojo ogabno vsebino.
Sramujemo se, da nekatere učiteljice in učitelji še vedno zahajajo v Cirilovo tiskarno in trgovino, kjer tiskajo za učiteljstvo toliko zasramovanja.
Obrambni vestnik nam kliče: »Ogi-bajmo se svojih sovražnikov!«
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverj eništva UJU v Ljub Mani.
4- I. seja ožjega sosveta UJU poverj. Ljubljana dne 29. septembra 1923 v Ljubljani v Učiteljski tiskarni. — Navzoči: Dimnik Ivan, Dostal, Fegic, Gnus, Hren Jelene, Močnik P., Potočnik. Namesto odsotnega odb. Lapajneta je navzoč odbor, nam. Vilko Rus.
I.	Poverjenik Jelene otvo-r i 1. s e j o na pokrajinski skupščini novo sestavljenega ožjega sosveta za bodočo poslovno dobo in pričakuje, da bo z novo sestavo prišlo tudi novo življenje v to korporacijo.
II.	Dopisi. 1. Dopis obmejnega odseka UJU (načelnik P. Močnik) radi prepovedi okrajnim šolskim svetom, da bi nastavljali na novo učit. abi-turiente radi nedostatnega proračuna. Dopis opozarja, da so s to odredbo ravno obmejni kraji najbolj prizadeti. — O predmetu se razvije obširna debata. Navzoča zastopnika v višjem šolskem svetu Jelene in Gnus potrdita, da je resnica, da je od vseh, kolikor jih je absolviralo letos (okrog 260), nameščenih do sedaj šele 70 in to večinoma samo moški absolventi, ker ni bilo kritja v proračunu in ga tudi v bližnji bodočnosti ni pričakovati. — Tov. Rus omenja, da pademo v šolstvu najmanj za 20 let nazaj, ako ostane pri tej odredbi. Opozarja na konferenco nadzornikov. Sedaj ni kredita niti za one, ki so jih nastavljali okrajni šolski nadzorniki po navodilih višjega šolskega sveta. Pomožno učiteljstvo je bilo odpuščeno, dasiravno se je reklo, da ne bodo odpuščeni oni, ki gredo jeseni k izpitu. Obrača se na po-verjeništvfi, da ukrene potrebno. — Tov. Gnus smatra za izključeno, da bi se dalo kaj ukreniti, predno bo proračun sprejet. Privatna učiteljišča naj se ukinejo. Ponovno prihaja s tem predlogom. Za Slovenijo popolnoma zadostujejo državna učiteljišča v Ljubljani in v Mariboru. — Tov. Jelene opozarja, da se do Novega leta ne bo dalo ničesar ukreniti, ker so dvanajstinke sprejete, predlog se bo pa ponovil. — Tov. Rus naroča zastopnikoma v višjem šolskem svetu, naj vprašata, kakšna usoda je zadela predlog glede ukinjenja zasebnih učiteljišč. — Tov. Potočnik opozarja na novi redni proračun. — Tov. Hren govori o prelibe-ralni dobi, ko se je splošno odpravil celibat za učiteljice in je za to, naj bi se omejil tudi v bodoče na zakon z uradniki-učitelji. Pri nameščenjih naj se pa gleda v prvi vrsti na učiteljske hčere. — Tov. Gnus se pridružuje tem izvajanjem, kriva je res takratna naredba. — Tovariš Močnik je za to, naj višji šolski svet tako nadprodukcijo javno številčno pu-blicira. V šolskem zakonu naj bo pa točno
izraženo, s kom se sme učiteljica poročiti. — Tov. poverjenik opozarja, da se pride k stvari, kaj je ukreniti. Smatra, da se je obrniti na glavni odbor UJU, ki naj ukrene, da pride potrebna vsota res v proračun. Za to se pa morajo dobiti poti ebni podatki glede zahtevanih vsot in kreditov pri oddelku za prosveto oziroma pri višjem šolskem svetu.
2.	Prečila se d o p i s UJU pove."-jenišlvo Sarajevo, ki želi vzorec pravil oziroma poslovnika našega pover-jeništva. Tej želji se je že ustreglo in se je poslal 1. zvezek stanovsko-strokovne knjižnice. Omenjeno poverjeništvo se za-jedno zahvaljuje za bratski in tovariški sprejem v času kongresa UJU v Ljubljani, kar se vzame na znanje.
3.	Dopis kočevskega učit. društva, ki na odborovi seji 16. julija t. 1. izreka zaupnico svojemu predsedniku ravnatelju A. Merviču in njegove demisije, ki jo je podal »radi nesporazum-ljenja z glavnimi funkcionarji UJU poverj. Ljubljana in radi njegovega nastopa proti zavlačevanju dnevne politike v stanovska poročila skupščine,« ne vzame na znanje.
Glede na ta dopis izjavlja poverjenik Jelene, da na skupščini v Ptuju ni padla nobena politična beseda. Dopis kočevskega društva se nanaša na Or-juno, ki pa nikakor ni politična, temveč nacionalna organizacija. Opozarja na glasilo Orjune, ki brezobzirno napada katerokoli politično stranko in njene pristaše, kjerkoli se greši proti narodni in državni misli.
Tov. Potočnik govori za nacionalno idejo in pozdravlja vsak propagandni nastop za Orjuno. V tem smislu se popolnoma strinja s tajniškim poročilom v Ptuju.
Tov. Hren ima glede Orjune pomisleke, posebno kar se tiče Maribora, kjer posamezni Orjunaši ne nastopajo pravilno. — Navzoči člani mu ugovarjajo, češ, da zaradi netaktnosti in nerodnega nastopa posameznih še nikakor ni obsojati cele organizacije. Orjuno je pa smatrati tako nepolitično organizacijo kot Sokola.
Tov. Gnus govori za Orjuno in smatra za popolnoma pravilno, da učiteljstvo sodeluje pri tej inštituciji, ki je za razvoj narodne misli velike važnosti; v tem pogledu popolnoma soglaša z izvajanji tov. tajnika na ptujski skupščini. On smatra, da je dopis tudi formalno pogrešen in se čudi, kako je mogel društveni predsednik podpisati dopiš, kjer nastopa v lastni zadevi kot poročevalec, obtožitelj in sodnik. Moral bi biti mesto njega podpisan podpredsednik ali kak drug odbornik. Nastop za Orjuno je bil popolnoma na mestu ravno v Ptuju.
Tov. Dimnik Ivan poroča v zvezi s tem dopisom, da je izšel v »Učit. Listu«, glasilu učit. organizacije v Julijski Benečiji, dopis iz Slovenije, kjer dopisnik »Ar-gus« napada vodstvo naše organizacije, da je vodilo volitve na ptujski skupščini pristransko, da je vodstvo strankarsko politično, da je bilo pocočilo v listih o tej skupščini strankarsko zavito itd. Kot urednik lista odločno protestira proti trditvi, da bi napisal netočno poročilo o skupščini, o čemur se je vsakdo lahko sam prepričal, enako glede volitev.
Tov. Dostal obžaluje, da daje bratska organizacija v Primorju prostora takim hujskajočim člankom v svojem glasilu. Tako postopanje ne more okrepiti medsebojnih dobrih vezi in tovariškega razmerja.
Tov. poverjenik konštatira, da so se izvršile volitve popolnoma pravilno in nepristransko, brez vsakega vpliva od strani vodstva, ki ni na noben način vplivalo in tudi ni postavilo nobene kandidatne liste.
Sklene se podati v tej zadevi »Učit. Listu« pojasnilo.
4.	Konsulat Českosloven-ske Republiky u Lublani pošilja dopis z zahvalo naši organizaciji za gostoljubnost, trud in požrtvovalnost o priliki obiska slovaškega učiteljstva v Ljubljani.
5.	Čitaonica Belo polje v Sandžaku se priporoča za prispevke bodisi v gotovini ali s pošiljatvo knjig. Ker organizacija nima v take svrhe lastnih sredstev, se odstopi prošnja priporočilno upravnemu svetu Učit. tiskarne.
6.	Tov. Dimnik Ivan poroča podrobno o dopisu na Učit. tiskarno radi izdajanja knjižnice »Šolski oder«, nadalje o dobrem uspehu glede poziva avtorjem, ki so se odzvali v obilnem številu.
III.	Predlogi sprejeti na skupščini v Ptuju, se podrobno pretresajo in določijo inštance, kamor jih je dostaviti.
IV.	Blagajniško poročilo o kongresu. — Tov. Fegic poroča o finančnem izidu II. kongresa UJU. Ra-
čuni so sedaj sklenjeni in jih bo pregledal likvidator tov. Vendelin Sad ar, ki je bil kot tak izvoljen v kongresni odbor. Računski zaključek izkazuje večji primanjkljaj, ki se bo skušal kriti iz lastnih sredstev.
V. Predlogi in nasveti. — 1. Tov. Dimnik Ivan poroča o Učiteljskem Koledarju, ki ga bo izdal glavni odbor UJU. Redakcija slovenskega dela je poverjena njemu. Koledar bo obsegal šolski, pedagoški in organizacijski ustroj vseh pokrajin naše države. Tiskal se bo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Cena mu je določena na 20 Di#. Ker je to prvi koledar te vrste v naši državi in bo vsebina zelo zanimiva in mnogovrstna, prihaja s pozivom, da se naroči nanj vsak organ. član. — 2. Tov. Potočnik omenja, da se po časopisnih poročilih snuje nov zakon o draginjskih doki a d a h. Paziti je, da se obstoječe dra-ginjske doklade ne skrčijo. Glavni odbor imej brigo, da ostanejo v polnem obsegu, za bodoče pa naj bodo gibljive, t. j. naj se avtomatično zvišajo z rastočo draginjo oziroma znižajo z event. padajočimi dnevnimi cenami. Glavni odbor UJU v Beogradu naj tudi pazi, da se odpravi krivična določba polovičnih dnevnic z drž. uradniki poročenih učiteljic. — 3. Tov. Močnik opozarja na določbo pra-gmatike glede štetja službene dobe 8 mesecev za 12. Ta določba mora na vsak način veljati tudi za Mežiško dolino kot za vse obmejne kraje. Dalje omenja glede šolskih zemljišč, kakršna določba je tudi v načrtu šolskega zakona in pa § 100. pragmatike, ki je radi pretirane omejitve skupnega službovanja v sorodstvu, naravnost drakoničen. — 4. Tov. Hren vprašuje, kaj je s Škuljevim predlogom na ptujski skupščini v zadevi socialnega zavarovanja. Tov. Jelene mu odgovarja, da je bil na skupščini izvoljen samostojen odsek izven organizacije, dose-daj pa še ni bilo slišati, če in kake korake je storil,
+pov. Blagajnike učiteljskih društev
prosimo, da označijo pošiljke za II. stanov. strok, knjižnico na položnici z nad-pisom »Tiskovni sklad«. — Blagajnik.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= TRŽIŠICI KROŽEK zboruje v soboto, 10. novembra ob pol 10. uri v Mokronogu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Razprava o »Problemih vzgoje najširših plasti našega naroda« (Miroslav Zor). 3. Učitelj v šoli in izven šole — referat z ozirom na Zge-čevo brošuro (Vlado Roječ). 4. Predložitev računa za Klanškov nagrobni spomenik. 5. Slučajnosti. Vse one tovariše(ice), ki še do sedaj niso izročili predsedstvu dogovorjene vsote za Klanškov spomenik, naprošamo, da to čimpreje, oziroma vsaj do zborovanja store.
= RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 22. oktobra, ponedeljek ob 2. uri popoldne na Jesenicah.
= UČITELJSKO DRUŠTVO LITIJSKEGA OKRAJA zboruje v Ljubljani dne 3. novembra 1923 na I. mestni deški osnovni šoli točno ob pol 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo predsednika o dr. Žgečevi brošuri; 2. referati: a) »Pokrajinska skupščina v Ptuju«, poroča J. Čuček- Klein-mayerjeva, b) »Utisi iz učiteljskega kongresa v Ljubljani«, poroča Josip Vrbič, c) »Iz mojega ujetništva« z ozirom na razmere in težave ljudskošolskega učiteljstva v Rusiji ob preobratu, poroča I. Gabrovšek; 3. prosti predlogi in event. resolucije; 4. slučajnosti; 5. ugotovitev članstva. — Ob tej priliki naj vsi zamudniki blagovolijo zanesljivo poravnati svoje zaostanke na članarini! Novinci našega okraja dobrodošli! — Odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je
zborovalo dne 2. t. m. v Mariboru. Navzočih tri četrtine članov. Poročali so tov. Tomažič o skupščini v Ptuju. tov. Klemenčič o kongresu v Ljubljani in tov. Alt o novi službeni pragmatiki.
Sprejele so se resolucije: a) za finan-cielno kritje učiteljskih mest ter za zaostale funkcijske doklade šolskih voditeljev; b) da se pri nastavljanju ozira v prvi vrsti na učiteljske rodbine ter se daje prednost absolventkam državnih učiteljišč; c) da se skuša doseči znižanje cen nekaterim ljudskošolskim čitankam; č) da se skuša združiti slovenske in srbohrvaške čitanke v eno čitanko, kar bi po-
sebno na srednji stopnji bilo povsem mogoče; d) da se protestira proti temu, da višji šolski svet stavi v zaledje delavno obmejno učiteljstvo na ljubo došlim učiteljem onstran Save.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ. Na povabilo Učiteljskega društva za Kočevski okraj je zborovalo dne 6. oktobra t. 1. v Ribnici vse učiteljstvo kočevskega okraja. Povod skupnemu zborovanju je bila točka: Soči j a 1 n a ustanova učiteljstva Slovenije, o kateri je referiral tov. Fr. Ločniškar na podlagi poročila tov. F. Škulja na skupščini v Ptuju. Predlogom tov. Ločniškarja so se pridružila vsa tri društva kočevskega okraja. Razveseljivo dejstvo je, da se je udeležilo zborovanja učiteljstvo vseli treh organizacij in dokazalo s tein svojo stanovsko zavednost v velevažnih gospodarskih vprašanjih. Sklenjeno je bilo, da izbere vsako društvo iz svoje srede zastopnika, ki potem skupno z osrednjim odborom razmišljajo o S. U. S-u in ukrenejo potrebno, da se ideja oži-votvori.
Ferj. Savez. Pri skupnem zborovanju je bil izvoljen tudi tov. Alfonz Završnik za predsednika F. S. mesto tov. S. Mrov-ljeta, ki je odšel v Črnomelj. Drugi odborniki so ostali. Vsa vprašanja, tičoča se F. S. je odsedaj naslavljati na tov. A. Završnika, Ribnica, Dol.
Protest proti Italiji. Z ozirom na zadnjo odredbo italijanske vlade glede slovenskega šolstva je bila po izvajanjih tov. A. Merviča, ravnatelja meščanske šole sprejeta resolucija, katero odpošljejo vsa tri društva na pristojna mesta.
Po sprejetju resolucije so zborovala društva zase.
Pokrajinska skupščina. Pri našem zborovanju je poročal o skupščini v Ptuju in o kongresu v Ljubljani tov. ravnatelj A. Mervič. Poročilo je bilo vzeto na znanje, delegatoma pa je bila izrečena za njih moški nastop soglasno zaupnica vseh članov.
Dr. Žgečeva brošura. Pod raznim je ' poročal tov. Fr. Ločniškar o dr. Žgečevi razpravi: Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda, priporočajoč knjigo, kot najboljše sodobno delo o vzgoji, vsemu učiteljstvu v nakup in temeljito pre-študiranje. S svojim globoko zamišljenim izvajanjem nam je odkril tovariš vrline dela iti vse globine problemov, ki pretresajo svet v gospodarskem in moralnem oziru.
Po raznih debatah je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnje,zborovanje spomladi v Sodražici. Ob sklepu priporoča tovariš predsednik kakor tudi tov. Dore Betriani naj se člani društva v vseh stanovskih zadevah obračajo direktno na nju kot zastopnika v okrajnem šolskem svetu. Le tako je mogoče zastopati stanovske zadeve posameznika z uspehom.
Na vse člane pa apelira društvena blagajničarka, da izpolnujejo točneje svoje obveznosti, da ne bo radi zastankov plačil nepotrebnega razburjenja in zamere. Novinci in člani UJU iz drugih okrajev naj se javijo predsedstvu. Za Slovensko Šolsko Matico naj zavlada večje zanimanje kot doslej, vsaj je to edina naša pedagoška in znanstvena ustanova, ki zasluži vsestranske podpore.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
C* ©
Pokosite......ZIKO - - in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Popolnoma nadomešča pravo kavo, zato je tudi najcenejša. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Prijatelji nekdanje Vydrovke jo lahko naroče tudi direktno po povzetju najmanj 5 kg. Praiarna „Zika", d. z o. z. Ljubljana, Rožna dolina.
. .. Pošljite nemudoma zopet 5 kg Žike. Ker je kuhinja par dni brez nje, je vse narobe. M. P. Bled, 27. 7. 1923.
... Žike smo se tako privadili, da ne potrebujemo nobene druge kave ... F. H. naduč. Svežina, 2. 5 1923.
. . . Žika je res takšna, kakor je bila avoj čas Vydrovka, zato mi pošljite zopet 5 kg . . . I.S. Rečica, 3. 6. 1923.