Naročnina mesečno .j^^HHH^^. ^^^^^^ ^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^ ^ Abbonamenti: Meso za ^Kl^n ^H m ^^^^^^^^^ 12 Lire; Eitero, sivo 20 Lir — ne- ^ w \ r ^ / deljska izdaja ce- ^^^^^^^^ JMl MM HH AUgf fi ZMKSflBH^fc M^UEOmL M I^Hf domenica, anno 34 loletno 34 Lir, ca ^SHHHk H flHV u2&t SEBM JS MffigF ** M ^fffltfh/f flfiflff "" H Lire, Estero 50 Lire. inozemstvo 50 Lir. ^ ^^^HH Hf iBDBf SS&EM £f SmSB B ^TO*. H« 1HEH C. C. P.i Lubiama Ček. rač. Ljubljana ^Hf JjHK ^fc ^Hl AF flHf 0 M ^Hf SH 10.650 per gli abbo- 10.650 za naročnino ^^^^^^ MUSt^^ flH^g^^T ^ mHmBBO^P namenti: per in 10.349 za inserata. le inserzioni Podružnica! Izhaja vtak daa zjatra) razen ponedeljka la dneva po praznika. F i 1 i a 1 e t Novo mesto. Novo mesto. E Uredništvo la apravat Kopitarjeva 6, Lfabljana. s Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega In tujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana, = Concesslonaria escluslva per la pubblicita di provenicnza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. § Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. se 20 Lire, Edizionc Vojno poročilo iit. 672 Letalski uspeh Osi Italijanski piloti sestrelili 6, nemški pa 5 letal — Angleška petroiejska ladja potopljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirenajškem bojišču so sovražnikovi izvidniki sunki naleteli na takojšen odpor naših prednjih oddelkov, ki so povsod odbili sovražnika in mu prizadejali izgube v moštvu in sredstvih. Letalstvo je bilo posebno delavno in jc doseglo znatne uspehe med napadom v nizkem poletu na angleške avtomobilske kolone; v območju Engederja je bilo zažganih ali težko poškodovanih nekaj desetin vozil. Naši lovci so se spopadli s številčno več kot dvakrat močnejšimi angleškimi skupinami. V vrsti zračnih dvobojev, v katerih se je še enkrat izkazala drznost in izvežbanost naših pilotov, je bilo sestreljenih šest letal tipa »Curtiss«, prav toliko pa je bilo učinkovito zadetih. Pet letal so uničili nemški letalci. Eno naše letalo se ni vrnilo.' Želzniško progo Aleksandria-Marsa Matruh so naši bombniki na več točkah zadeli v polno in pretrgali. Nadljevali so se silni napadi letalskih oddelkov Osi proti vojaškim napravam na otoku Malti. V zraku nad otokom je angleško letalstvo izgubilo v bojih z nemškim lovskim letalstvom šest letal. V zahodnem Sredozemlju se je naši podmornici, ki ji je poveljeval ladijski poročnik Paolo Monechi, posrečilo po dolgem, zmagovitem zasledovanju tor-pedirati in potopiti petrolejsko ladjo srednje tonaže, namenjeno na Malto. Novi uspehi v Birmi in na Filipinih Amerikanci priznavajo, da so februarja izgubili eno letalonosilko ter en rušilec — Priznavajo tudi, da je bitka za Filipine že izgubljena — Ceylon zahteva položaj dominiona Blagaslauljeno LMkonoč želi ■jsem spojim naročnikom, bralcem in prijateljem „5tsBUEnEC" ...................................................................................................... Šanghaj, 4. aprila. AS. Zvedelo se je, da je poveljstvo kitajskih sil v Birmi jKitrdilo zasedbo pristanišča Akyaba in da je tako potr-jenje prišlo tudi iz angleških in ameriških virov. Rim, 4. aprila. AR. Reuter poroča o bojih v Birnii naslednje: Velika težava pri sedanjih bojih v severni Birmaniji je v tem, da so domači prebivalci nerazpoloženi do Angležev in da napadajo angleške vojake izza bokov. To izrecno angleško priznanje kaže, da je birmanski ministrski predsednik v resnici tolmačil pravo ljudsko razpoloženje, ko je pri zadnjem obisku v Londonu zahteval neodvisnost svoje dežele. London pa je zahteval od njega lojalnost ter ga je na povratku v domovino zaprt in interniral. S tem pa seveda nikakor ni odpravil sovražnega razpoloženja njegovega naroda do Angležev. Podobno je tudi med indijskimi ljudskimi množicami, ki bodo prav tako nastopile proti Angležem takrat, ko bodo prišle v Indijo osvobodilne japonske vojske, ki jim že pomagajo tajske, birmanske, malajske in indijske čete. Rim, 4. aprila. AS. Reuter jx>roča, da 60 se angleške čete morale zaradi japonskega pritiska umakniti iz mesta Prome. Tudi na bojišču ob reki Sitang se japonske predstraže nahajajo že 24 km severno od tunfrooja. Rim, 4. aprila. AS. Agencija prinaša iz Bom-bava uradno poročilo o vojaških operacijah v Birmi: zaradi pritiska japonskih oddelkov na bojišču pri Promcu so se naše čete umaknile s svojih izpostavljenih postojank pred mestom. V ponedeljek zvečer so močni sovražnikovi oddelki, ki 60 vdrli skozi džunglo vzhodno od poglavitne birmanske ceste, napadli angleške zaščitnice ter se j>olastili višin od mesta. Boji so se nadaljevali vso noč, potem pa so se naši oddelki umaknili na nove postojanke severno od Promea. Ostanek naših oddelkov se ie zbral na novih postojankah. Na bojišču od reki Zitang pa japonske prednje straže pri Tungooju napredujejo na zahod ta-mošnje železnice ter so prišle do nekega kraja, ki leži 4 km severno od Tungoo ja. Lisbonn, 4. aprila. AS. Mornariško ministrstvo uradno poroča iz Wasliingtona, da je bila v začetku februarja ob obali Jave j>otop-ljena letalonosilka >Langley< in nekaj dni nato petroiejska ladja »Pecos«, ki je imela na krovu rešene člane jx>sadke te letalonosilke. Prav tako mornariško ministrstvo Združenih držav priznava izgubo rušilca »Parit, ki jo bil po'opljen blizu Darvvina. Rim, 4. aprila. AS: Kakor se je izvedelo iz Washingtona, ameriški tisk končno priznava, da Angleži hočejo Indijce prepričati, da gre za njihovo rešitev Bangkok, 4. aprila. AS. Dan«6 je bil sestanek med generalom Wavelom ter predsednikom indijskega kongresa Azadom. Sestanku 6ta prisostvovala tudi Cripps in Pandit Nehru. Rim, 4. aprila. AS. »Popolo di Romat piše: Angleški tisk skuša vztrajno vplivati na Indijo z namenom, da bi jo pripravil, naj sprejme Crippso-ve predloge. »Times« piše v svojem uvodniku: »Zelo velika nevarnost« o veliki nevarnosti, ki da preti Indiji in zatrjuje, da mora Indija v sedanjem trenutku v lastnem interesu sprejeti angleško ponudbo. »News Chronicle« pa piše: Nujna potreba Indije je, da se danes brani, ne pa, da se pogaja. »Daily Express< dodaja: Apel angleških državnikov predstavlja v zadnji uri zadnjo možnost za Indijo, da se reši. K temu dodaja »Popolo di Roma«, da gr? Angležem za otročjo zamenjavo vlog. Anglija hoče vzbuditi videz, da je Indija tista, ki se mora nujno rešiti in ne Anglija. Nato se list sprašuje', zakaj so prišli Angleži s tako imenovanimi osvobodilnimi predlogi prav danes, ko Japonci ogražajo Kalkulo. Bangkok, 4. aprila. AS. »United Press« poroča, da je Cripps prejel včeraj i c, Londona potrebna pooblastila, ki mu dajejo možnost za večje popuščanje nasproti indijskim zahtevam. Rim, 4. aprila. AS. Iz indijske prestolnice 60 tu zvedeli, da popisujejo Crippsove predloge za ureditev indijskega položaja kot »skrajno škodljive za indijsko svobodo«. Do take sodbe je prišlo na zborovanju zastopnikov vseh indijskih držav, katero je vodil Pandit Nehru. O tem poroča francoska agencija OFI. Po istem poročilu je ta zbor dejal, da so nesprejemljivi zlasti tisti angleški predlogi, ki se nanašajo na države z večjim številom prebivalcev kakor 90 milijonov. Na zborovanju so zahtevali, naj dajo Indiji pravico, da razpolaga sama * seboj. Rim, 4. aprila. AS. Mišljenje indijskega voditelja Pandita Nehruja o angleškem načrtu za Indijo je jasno prikazano v članku dopisnika lista »Daiiy Herald«. Nehru je dejal, da je angleški nastop, da se v zadnjem trenutku reši indijsko vprašanje, nezadosten, zakaj angleški predlogi se vendar ne odrekajo Indiji do kraja. Nehru je še dejal, da se kongresna stranka ne zadovolji s položajem angleškega dominiona, zakaj Indije ni mogoče primerjati Avstraliji ali Kanadi z ozirom na njeno razmerje do angleške domovine. Indija mora torej dobiti obliko neodvisne države. Nehru je še obžaloval, da daje angleški predlog preveč oblasti indijskim knezom, in sicer pri volitvah in pri ustavodajnih zborih. Podobnega mišljenja je tudi še dosti drugih indijskih politikov. Lizbona, 4. apr. AS. Po novicah, ki 6o dospele »em, naj bi tudi otok Ceylon zahteval od Anglije položaj dominiona. Tako zahtevo naj bi bili prebivalci otoka poslali angleškemu odposlancu Crippsu. čigar položaj je zaradi indijskega stališča vse kaj drugega kakor razveseljiv. Cripps naj bi ■e bil zaradi tega zatekel k običajnemu angleške- je bitka za Filipine žo Izgubljena. Japonci so žo predrli \Vainwrighlove črte, otok Corregidor pa so tudi ne bo mogel dolgo upirati Japoncem, ker so japonski bombniki uničili vodovod, trdnjava pa je tako blokirana, da branilci ne morejo več dobivati živeža, orožja in streliva. Šanghaj, 4. aprila. AS. Iz Melbourna poročajo, da je avstralski ministrski predsednik Curtin glede na razburjenost, ki vlada v avstralski javnosti, izjavil, da bodo kakor ve« čas doslej, tudi med velikonočnimi prazniki avstralske čete vestno pazile na vse, kar se godi okrog avstralskih ozemelj in po njihovih vodah za primer nenadnega napada na avstralsko ozemlje. Bangkok, 4. oprila. s. V notranjosti otoka Cejlona in v njegovem glavnem mestu Co-lumbu se mrzlično nadaljujejo obrambne pri- prave: Cejlonski prebivalci so zrlaj prepričani, do ne gre za navadne previdnostne ukrepu proti morebitnim kasnejšim nevarnostim, temveč, da je grožnja že blizu. Doslej ni izšlo še nobeno poročilo o letalskem alarmu pretekli ponedeljek in o včerajšnjem alarmu. Prebi-velstvo je medtem prejelo' stroga navodila o pohvalil tiste, ki so z žrtvami zagotovili Romuniji zmagovito pot v boju zoner sovražnika Kristusovega križa, ter povabi'! vse tiste, ki niso vojaki, naj nadaljujejo svoje delo in prizadevanje za kar največjo pomoč vojakom. Bukarešta. 4. aprila. AS. Podpredsednik vla. de prof. Antonescu je dal listu »Curentul« izjavo o sedanjih romunskih političnih vprašanjih. Bistvena stvar, jo dejal, za romunski obstanek je zdaj vojna in organizacija vojnega gos|wdarstva. Treba je misliti tudi na politično organizacijo naroda. Brezpogojna zasluga fašisiovske in liitlerjevske revolucije je, da sta našli tehnično obliko, po kateri se norodne množice dele v nižje organizirane skupine, hkratu pa posameznik dobiva v teli skupinah možnost, da uveljavlja svoje sposobnosti. Zaradi tega država danes ne more biti drugačna kakor totalitarna, avtoritarna ter v narodnem in poklicnem pogledu disciplinirana. Romunija je zdaj začela razdobje svoje državne preosnove. Ta preosnova bo iz velikih evropskih revolucij vzela sadove njihovih skušenj, vzela njihove ustanove, njihovo moralno strnjenost ter vpoštevala, kar je pristno romunskega in vpoštevala tudi odkritosrčne potrebe narodnega življenja. Neuspeh sovjetske zimske ofenzive Berlin, 4. aprila. AS. Berlinski vojaški krogi poudarjajo t-isti del včerajšnjega nemškega vojnega ftoročila, ki govori o jx>puščanju sovražnih napadov na severnem bojišču. Isti krogi poudarjajo, da 6e nemška bojna 6ila 6kozi celo zimo ni prav nič zmanjšala, 6edaj pa polagoma prehaja v ofenzivo. Rim, 4. aprila. AS. »Daily Mail« je objavil Članek Liddela Harta o položaju na vzhodnem bojišču. Razpravljajoč o uspehih sovjetske protiofenzive pravi: »Navzlic vsemu so Nemci ohranili postojan- ke, ki so jih zasedli v decembru. Ce pregledamo uspehe ruske zimske ofenzive, moramo reči, da 60 imeli Sovjeti zelo hude izgube.« Bombe na Anglijo Bern, 4. aprila. AS. Iz Londona poročajo, da so nocojšnjo noč nemški bombniki napadli jugovzhodno angleško obalo v tako velikem številu, kakor jih že več mesecev niso videli nad Anglijo. \ mu sredstvu: pridobivati časa, ln naj bi bil odgovoril, da ne utegne potovati v ceylonsko prestolnico, da bi razpravljal o zahtevi, da pa bodo o njej vsekakor razmišljali po sedanji vojni. Lisbona, 4. aprila AS: Iz Londona poročajo, da je Cripps dobil obširnejše polnomočje za nadaljnje [Dogajanje z Indijci in da v angleških krogih vlada zelo velika zaskrbljenost glede indijskega vprašanja. Po nekem drugem poročilu naj bi bil Čangkajšek poslal posebnega odposlanca k Panditu Neliruju, naj posreduje za sklenitev sporazuma. Med drugim se je tudi izvedelo, da vlada po celi Indiji velika napetost, ki jo tako ostra, da morajo delovati posebna vojaška sodišča zlasti v tistih predelih, ki so blizu Birmanije. Proslave ob obletnici NDH Zagreb, 4. aprila. AS. Za prvo obletnico ustanovitve Neodvisne Države Hrvatske 6e pripravljajo velike patriotične manifestacije ne samo v Zagrebu, ampak tudi po drugih hrvatskih mestih. Samostojna pravoslavna hrvatska cerkev Zagreb, 4. aprila. AS. Poglavnik je s posebnim zakonskim ukrepom dovolil izpovedovanje in opravljanje bogoslužja v hrvatski avlokefalni pravoslavni cerkvi na področju Neodvisne Države Hrvatske. Roosevelt in znamenje križa Berlin, 4. aprila. AS. Nemški ti6k ironično orne. nja tisti del Rooseveltovega govora na konferenci zastopnikov tiska, kjer pravi, da 6e Združene države bore v znamenju križa s temnimi silami. Tisk 6e sprašuje, če Roosevelt ne vidi Judov in masonov v Beli hiši, ki so res temne in krščanstvu nasprotne sile. Madžarski regent se zahvaljuje svoji vojski v Rusiji Budimpešta, 4. aprila, s. Madžarski regent Horthy je poslal poveljniku madžarskih čet, ki so vso preteklo zimo tvorile vojaško posadko na enem zasedenih odsekov v južnem delu vzhodnega bojišča, brzojavko, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga je opravila madžarska vojska ob najtežjih vremenskih okoliščinah. Regent je naročil poveljniku, naj v njegovem imenu izreče toplo pohvalo vsem vojakom, ki so s svojo hrabrostjo preprečili vse poskuse sovjetskih napadov ter onemogočili sabotažna dejanja nerednih boljše-viških tolp, Časnikarski kongres v Benetkah Rim, 4. aprila. AS. Dne 10., 11. in 12. aprila bo v Benetkah važen novinarski kongres, ki ga je sklicala zveza novinarskih združenj in sindikatov zavezniških in prijateljskih držav na italijansko-nemško pobudo. Z ozirom na čas. v katerem je kongres sklical in z ozirom na snov, ki jo bodo obravnavali, bo imel kongres velik politični pomen. Udeležili se ga bodo odlični italijanski, nemški, romunski, madžarski, bolgarski, slovaški in številni drugi časnikarju Neznano letalo bombardiralo švedsko ozemlje Stockholm, 4, aprila. AS. Stockliolmski radio je sfioročil, da je neko letalo neznane narodnosti, po vsej verjetnosti sovjetsko, nocojšnjo noč vrglo kakih 20 bomb na neki most blizu Haparande na finsko-švedski meji. Druge podrobnosti z.aenkrat še niso z.nane. Vest o bombardiraiju švedskega ozemlja je naredila na prebivalstvo globok vtis. Obredi velikega petka v Vatikanu Vatikansko mesto, 4. aprila. AS. Včeraj dopoldne je sv. oče prisostvoval slovesnim cerkvenim obredom velikega petka v Sikstinski kapeli. Sv. mašo je daroval kardinal Rossi. Udeležil se je je tudi kardinalski zbor, patriarhi, nndškofje, visoki prelali, dvorjaniki, guverner vatikanske države in prokurator verskih redov. Po branju pasijona je prokurator za dušno pastirstvo iprimgoval v latinskem jeziku o Kristusovem trpljenju. Potem so bile molitve pri sv. razpelu, ki je bilo položeno na žametasto blazino na stopnicah pri oltarju. Sv. oče je bosonog stopil k oltarju, trikrat pokleknil, se priklonil ter nato molil, .Nato je položil, kot je to običaj, v rdečem žametnem ovitku svoj dar na blazino poleg sv. Križa. Tudi kardinali in laiki so prišli molit k sv. Križu. Po teh molitvah se je začela procesija, v kateri se je sv. oče Pij XII. podal v Pavbnsko kapelo, vzel spet Na jlepše z groba ter ga nesel nazaj v Sikstjnsko kapelo, kjer so bili do konca <>|iravljeni cerkveni obredi. Sv. oče se je .lednjič podal v svoje zasebne orostore. Obredov velikega četrtka so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora pri -,v stnljci. člani Pacellijeve rodbine, rimsko plemstvo in I druge ugledne osebnosti. Kralj Boris sprejel Filova Sofija, 4. aprila. AS. Kralj Boris je včeraj sprejel ministrskega predsednika Filova in se z. njim dalj časa j>ogovarjal. Von Papen v Ankari Sofija, 4. aprila. AS. V Sofijo je prispel nemški veleposlanik v Ankari von Papen, ki bo po kratkem presledku nadaljeval svoje potovanje v Turčija Boljševizacija Irana Rim, 4. aprila. AS. Poročila iz Irana vedo povedati, da se Sovjeti ne marajo ustaviti pri postopni in načrtni boljševizaoiji irana. Potem ko je morala perzijska vojska odstopiti Sovjetom vse topove in tovarne, ki bodo morale odslej proizvajati orožje samo za okupatorje, pa prihajajo v deželo nove sovjetske čete, posebej izurjene za vzpostavitev vojaške zveze med Iranom in Srednjim vzhodom ter za okrepitev angleško-sovjetskega vojaškega sodelovanja. Čile bo ostal v diplomatskih stikih z vsemi državami Santiago de Chile, 4. aprila. AS. V slavnostni dvorani palače narodnega kongresa je bila slovesnost predaje državnega predsedništva. Dosedanji predsednik Jeronimo Mendez je predal predsedniško čast novoizvoljenemu predsedniku Antonu Riosu v navzočnosti zastopnikov diplomatskega zbora ter zunanjega ministra. Navzoči so bili apostolski nuncij, italijanski poslanik De I?ossi, nemški poslanik VVilhelm von Schon, nadalje zastopniki Španije,^ Portugalske, Francije in vseh ameriških držav. Novoizvoljeni predsednik je izjavil zastopnikom tiska, da bo vlada ohranila diplomatske od-nošaje z vsemi deželami in s tem ostala zvesta nalogam kontinentalne solidarnosti. Angleški in ameriški upi glede Rusije Rim, 4. aprila. AS. Lord Beaverbrook je nedavno obiskal Florido in tam imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Obračam svojo misel proti ruskemu bojišču, v katero polagam svoje upe. Z bojem, ki se bije v Rusiji, so zvezani upi Anglije, Združenih držav in Kanade.« Potem, ko je poudaril, da se Anglija in Združene države zavedajo, kaj dolgujejo Rusiji, je še dodal: »Nevarno je predajati se upanju, da nas bo režila večja količina orožja. Vojno moramo dobiti samo na bojišču.« Ob spominu svetega Metoda - apostola Slovencev Razgovor s prof. dr. Grivcem, ki je s svojimi dognanji osvetlil delovanje naših apostolov in postavil v novo luč frisinške spomenike 6. aprila praznujemo smrtni dan in god svetega Metoda, velikega apostola Slovencev in škofa. Češčenje obeh svetih bratov, Cirila in Metoda, je sicer žu prastaro, toda v novejšem času se je zlasti po zaslugi Leona XIII. posplošilo na ves krščanski svet. Pri nas doma je to češčenje doživelo velik razmah, najbolj po zaslugi prof. dr. Franca Grivca, ki je o njunem življenju, delovanju ter njunem pomenu spisal veliko del in nam tako osvetlil svetniški lik obeh bratov. Njegovo tozadevno znanstveno prizadevanje pa je v zadnjem času prišlo do presenetljivih zaključkov. V knjigi »Zarja stare slovenske književnosti« je prof Grivec postavil dobro utemeljeno trditev, da jo v najstarejšem slovenskem knjižnem spomeniku ohranjen govor svetega Metoda. To odkritje, ki nas tukaj zanima le a svoje načelne plati, je posjlobilo pomen svetih apostolov, frisinške spomenike same pa postavilo v novo luč. OI> priliki spominskega dne sv. Metoda smo so ohrnili na prof dr. Grivca, da bi nam z načelne strani dal pojasnila na nekatera vprašanja. Gospod, profesor, je li Metodov spomin res vidno začrtan v naši zgodovini in književnosti? G. urednik, dovolite, da Vaše vprašanje razčlenim in najprej j>ovem nekaj o Metodovem spominu v naši zgodovini, potem pa v naši književnosti. Glavni vir za našo starejšo zgodovino, posebej o pokristjanjenju Slovencev in o prvih naših knezih, je latinski spis o spreobrnjenju Bavarcev in Ka-rantancev. Napisal ga je neki solnograški duhovnik v obrambo pravic solnograške nadškofije v Pano-niji proti sv. Metodu, ki ga je rimski papež 1. 870. postavil za panonskega nadškofa. Nova panonska nadškofi ja pa je bila ustanovljena na podlagi izrednih uspehov, ki sta jih sveta solunska brata 1. 807. dosegla v Panoniji, posebno zaradi duhovne plemenitosti in požrtvovalnosti kneza Koclja. Ta Irezni solnograški zgodovinski spis na koncu prav živo poudarja Metodov uspeh v Panoniji. Obenem pa ta spis z vso resno in jedrnato vsebino priča, da bi brez Metodovega nastopa naša starejša zgodovina ostala v veliki temi, kot je prav njegov nastop prisilil izobraženega solnograškega pisca, da jc na podlagi službenih zapiskov nadškofove^ pisarne tako natančno opisal zasluge solnograških škofov za pokristjanjenje Slovencev ter podprl z dragocenimi zgodovinskimi podatki. še danes se moramo čuditi, kako je mogel rimski papež tvegali tako odločen korak, da je v pokrajini, kjer je bilo solnograško dušno pastLrslvo žo urejeno in ukoreninjeno, ustanovil novo nad-škofijo z bogoslužjem v novem jeziku, zaradi Česar se je moral velik del tam že udomačene duhovščine umakniti in izseliti. V tem se očitno razodeva izredna veličina svetniških osebnosti sv. Cirila in Metoda, pa tudi veličina kneza Koclja. Po smrti nenadomestljivega Cirila (I. 809) sta morala Metod in Kocelj sama nositi vso težo tako tvegane Ln ogromne zgradbe. Sv. Metod je torej tako globoko in vidno začrtan v našo zgodovino, da jc važna doba med 1.867 in 874 brez njega nerazumljiva. Prav tako pa tudi ogromnega Cirilovega in Metodovega kulturnega in verskega dela no moremo razložiti brez kneza Koclja. Zato se mi je zdelo potrebno, da som delo in zgodovinski pomen kneza Koclja predstavil v posebni knjigi. Šole v tej luči so se razjasnila mnoga težka vprašanja. A nerešeno je ostalo vprašanje o morebitnih sledovih sv. Cirila in Metoda v naši starejši književnosti. To vprašanje se mi je Bdelo nerešljivo, ko sem videl, da ga največji jezikoslovci prejšnjega in našega stoletja niso mogli zadovoljivo pojasniti. Fri-sinški spomeniki so namreč tako majhni odlomki našega jezika iz 0. in 10. stoletja, torej posredno iz dobe sv. Cirila in Metoda, ter povrh tega ohranjeni v tako pomanjkljivem zapisku, da njihova jezikovna stran ne daje zadosti trdne podlage za dokazovanje. V knjigi o Koclju sem se tej uganki toliko približal, da sem ugotovil neko daljno in f>o-srodno zvezo drugega frisinškoga spomenika z bogoslovnimi mislimi sv. Cirila. A to so bile šele prve meglene slutnje. Ko sem lansko poletje dokončaval svoje glavno delo o sv. Cirilu in Metodu (tiskano v Olomucu, v latinskem jeziku), sem nepričakovano našel ključ za rešitev vprašanja o drugem frisinškem spomeniku. V njem sem namreč zasledil redke bogoslovne ntisli in književne oblike, ki se delonra ponavljajo v odlomkih Cirilov i h spisov in v govorih Kli-menta Bolgarskega, učenca sv. Cirila in Metoda, deloma pa so tako izvirne, da so vsaj po dosedanjih dognanjih bolj ali manj osamljene. Takšne redke in izvirne misli in književne oblike razodevajo, da je drugemu frisinškemu spomeniku vtisnjen pečat nenavadno močile osebnosti in vzhodne bogoslovne miselnosti. To pa more biti le sv. Metod, a seveda kot učenec svojega genif-lnega (vel^umnega) brata Cirila. Drugi f risi nek i spomenik je po obliki in vsebini umotvor Cirilove književne in bogoslovne šole. Zato spada med najzanimivejše spomenike starejše krščanslie književnosti in po svoji pomenljivosti presega meje naše domače zgodovine in književnosti. Glavna dokazi za to trditev so nanizani v nje- govem začetku, sestavljenem v govorniško in pesniško ubranih stihih: Če bi naš ded ne bil grešil I bi v veke mu bilo živeti, starost bi ga ne prijela, I nikoli bi skrbi ne imel, I niti solznega telesa nikdar, I a v veke bi mu bilo živeti. I Ko pa je bil po zavisti zlodejevi I izgnan od slave božje, I potem so na rod človeški I bolečine in skrbi prišle I in bolezni I in naposled še smrt. I Zopet pa, bratje, spomnimo se, I da i sinovi božji I imenujemo se... Beseda ded 7.a Adama je značilen izraz sv. Cirila, ki se je predstavljal kot Adamov vnuk. Ta misel i,n oblika je bila podlaga njegovega verskega pouka, vodilo njegove bogoljubnosti in življenjske modrosti. V staroslovenski prevod sv. pisma in bogoslužja ni prešla, temveč je v takšni zvezi izumrla, ko so izumrla izročila neposrednih Cirilovih učencev. — Drzna pesniška oblika solzno telo je Molodova književna last, ki se je niti njegov učenec Klinient ni upal ponavljati. — Misel, da je bil Adam j>o grehu izgnan od božje slave, se v tej celoti — kolikor sem mogel dognati — nikjer več ne ponavlja v krščanski književnosti. Tako krepka in izvirna je. Živahno opisovanje posledic izvirnega greha razodeva duha vzhodnih izročil, zapisanih pri sv. Teofilu (v 2. stoletju), sv. Janezu Zlato-ustu, sv. Efremu i. dr. Vse to skupaj se da razložiti le v okviru Cirilovega in Metodovega misijons'va in književnega delovanja. Nadaljnja govorniška in miselna zgradba našega najstarejšega književnega spomenika ima za jicdlago vzhodne krščanske misli, kakor se razodevajo zlasti v spisih sv. J. Zlatousta in sv. Gregorja Nacianškega ter kakor doloma odsevajo tudi v najstarejših cerkvenoslovanskih spisih Cirilove Sole, a nikjer tako značilno izvirno, kakor v tem spomeniku. Vse to pa je s|x>jeno tudi z zahodnimi verskimi prvinami ter z značilnimi oblikami etare panonsko in knrantanske slovenščine. Najstarejši spomenik našega jezika ima torej samostojno književno vrednost. Te znanstvene ugotovitve so mi zelo polagoma dozorevale — nad dvajset let. Vendar so tudi zame tako nepričakovane, da se jih upam izreči le kot domnevo v zelo oprezni obliki, kakor sem zapisal v svoji novi knjigi: Drugi frisinški spomenik razložimo najnaravneje in najpreprosteje, če ga gledamo kot Metodovo književno last ter kot odmev Ciriilovih misli v junaški Metodovi osebnosti. Nenadna močna luč človeka včasih kar slepi; treba je nekaj časa, da se je oko privadi. Včasih 6e celo zgodi, da kdo ob nenadni svetlobi izgubi ravnotežje. Tako je tudi v znanosti potrebna opreznost, posebno v naših malenkostnih razmerah; saj veste, da malenkostni ljudje celo naj resnejše priložnosti zlorabljajo za zdražbe. G. profesor, ali pričakujete v tem vprašanju še novih izsledkov? G. urednik, vidim, da bi radi še kaj vprašali. A čas Ln prostor je danes drag. Toliko lahko razo-donom, da raziskave še nadaljujem in da novi Izsledki obilno potrjujejo zgoraj navedene ugotovitve o neizbrisnem spominu sv. Metoda v naši zgodovini in književnosti. Tla so neomajno trdna. A hvaležen bom za vsako ojiozorilo aLi dopolnilo drugih znanstvenikov. Po vsem tem moremo pravilneje oceniti poročilo 6t a rosi o venske« a Cirilovega življenjepisa, da je knez Kocelj vzljubil slovenske knjige; vsaj nekoliko moremo slutiti, zakaj so se mu priljubile. Odlomki te književnosti so bili še eno stoletje pozneje ohranjeni celo v zahodni Karantaniji. Eden najlepših odlomkov pa je bil tam okoli leta 980 po narekovanju prenesen v pergamentni latinski zbornik frisinškega škofa in se nam je do danes ohranil kot — drugi frisinški spomenik. Ob tej ugotovitvi se pač spodobi, da za Metodov god v duhu spletemo dva šopka; enega poklonimo sv. Metodu, drugega pa položimo na Cirilov grob v Rimu. V duhu se pridružimo tistim pobožnim Rimljanom, ki so ob koncu 9. stoletja prižgali lučke na Cirilovem grobu in poljubljali njegovo sliko nad crobom ter slavili Boga, da je dal vesoljni rimskokatoliški Cerkvi tako velikega svetnika. G. urednik, povežite še Vi nekaj mojih misli v šopek, pa napraviva dva šopka za Metodov grob, enega ponosiva v duhu na grob sv. Ci/rila v Rimu, drugega pa na Metodov grob.« —c —č Kaj mora vedeti prebivalstvo Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu V velikem številu in z globoko pobož-nosljo opravljajo verniki pobožnosl devete-rih prvih pelkov. Morda še v vsej zgodovini naše škofije ni bilo takšne skupne pobožnosti, ki bi bila vse sloje naroda tako združevala v ljubezni in zaupanju do presvetega Srca Jezusovega. Ta pobožnost, prav opravljena, bo brez dvoma rodila ta sladki sad, da bo Jezus s svojo milostjo zavladal v dušah, ki spolnjujejo Njegovo vročo željo in sprejemajo prve petke zadostilno sv. obhajilo. Jezusa prosimo, da bi kot sad te pobožnosti našim družinam naklonil se eno dobroto: da bi se iskreno in vdano posvetile Njegovemu presvetemu Srcu. Mnogo slovenskih družin se je že posvetilo presvetemu Srcu Jezusovemu. Njih imena so zapisana v zlatih knjigah, položenih na tisti oltar, na katerem je Jezus razodel sveti Marjeti Mariji svoje Srce. Naj se proti koncu naše skupne pobožnosti odločijo še ostale družine in postavijo Srce Jezusovo na svoj družinski prestol, da jim s svojim sladkim vladanjem kraljuje, jih vodi in varuje, da bo oče, poglavar in gospodar družine, katerega vsi člani družine spoštujejo, ubogajo in mu z vestnim spolnjevanjem vseh dolžnosti veselje delajo. Če je Jezus obljubil, da bo blagoslovil hiše, v katerih se bo častila podoba Njegovega presvetega Srca, koliko bolj bo s svojim blagoslovom napolnjeval srca, ki se mu posvete, mu skušajo zvesto služiti in mu ljubezen z ljubeznijo vračajo. Kako pa so danes družine posebnega varstva in blagoslova potrebne! Stopite, krščanske družine, pod najmočnejše varstvo božjega Srca in sprejemajte iz Njega najbogatejši blagoslovi f Greaorij Rožman, škof. Radi komunističnega delovanja }e t zadnjem času oblast izdala vrsto nujnih in skladnih ukrepov, ki imajo za cilj zaščititi javno varnost. Zaradi omejitve osebnega prometa je takoj občutno zastala trgovina, in to v škodo konzu-mentov. Za trgovski promet ne zadostuje namreč lc pismena korespondenca. V svojem jedru zahteva trgovski poklic osebno navzočnost in osebno Izvrševanje vsaj najvažnejših poslov. Kdo je s tem udarjen? Predvsem konzument, kajti trgovec blago končno le posreduje, torej na splošno — prebivnlstvo, ki že čuti posledice te omejitve. še posebej je treba omeniti pri tem posredovanje tistih zakonitih zalog, ki se zaradi takojšnje uporabe morajo stalno obnavljati. Z omejitvijo osebnega prometa je obnavljanje teh zalog otežkočeno. Tako je proizvajalcu izven mesta otežkočeno, da bi spravil svoje izdelke v mesto; s tem je precej Izgubil svojo vlogo posrednik, pripadel pa je nujliolj konzument, ki mu je izdelek, oziroma pridelek končno namenjen. Kupna moč vseh treh se je s tem zmanjšala. Udarjene so tudi tiste ustanove, ki so navezane na gospodarstvo ali od gospodarstva živijo. Vzemimo samo primer mestne občine ljubljanske. Tu so dohodki, ki jih je mestna občina dobivala iz trošarine in uvoznine, tako padli, da je resno ogroženo ravnovesje mestnih financ. Ko vsa gospodarska stavba s tem trpi, trpi s tem tudi kulturno prizadevanje, kajti oboje je med seboj tako povezano, dn brez enega ne more uspevati drugo. Tudi delavstvo je iz istih razlogov udarjeno in gospodarsko prizadeto. Vsi ti varnostni ukrepi vplivajo nn celoten potek proizvodnje in vsako motnjo v proizvodnji mora takoj nujno spoznati in občutiti odjemalec. Ob vsej tej gospodarski škodi, ki je v zadnjem času zadela Ljubljano, se zopet vprašamo, kdo je tega kriv? Ali bolje, kdo je povzročil vse te nkrepe oblasti, ki hočejo zagotoviti javno varnost? Skoraj nepotrebno vprašnnjc. Zavest prebivalstva o zločinskem delovanju komunistične »osvobodilne fronte« je že tako daleč prodrla, da vsakdo, kdor ima le trohico zdravega razuma in poštenja, vidi v komunistični, za narod skrajno pogubni in izdajalski akciji »osvobodilne fronte« vzrok, iz katerega izvira vse gospodarsko gorje, ki je zadnje čase zadelo Ljubljančane. Toda spoznanje o značaju te prolinnrodne akcije še ni dovolj. V lastnem gospodarskem interesu naj se ljubljansko prebivalstvo čimprej^ zave tega, kdo je kriv vseh teh nesreč in izvaja posledice. S tem bodo izpodrezane korenine tega pogubnega delovanja ter bi na ta nnčht zopet ljudstvo zamoglo kreniti nn pot, ki vodi k mirnejšemu življenju in k gospodarski rešitvL Rast Most iz puste gmajne v moderen del mesta Mlajši rod Ljubljančanov kar z neverjetnostjo posluša pripovedovanje starejših o razvoju Mest. Mi mlajši sicer še vemo za čase, ko so veljale Moste za predmestje Ljubljane in za dolgo blatno vas, vendar pa se čudimo, ko slišimo razlage, da so bile Moste nekoč prav navadna gmajna, kamor Ljubljančani niti na izlete niso hodili, saj tam niti dobre gostilne ni bilo. Edina cesta je bila zelo slaba, le nekaj kmečkih posestev je bilo. Prvi Mo-ščani so se imeli z vso pravico za prave kmete, vendar je bil naraven pogoj za razvoj Most jjodan. Moste so bile do nedavna samostojna občina, 6aj so bile priključene Ljubljani šele leta 1936, ko je bila osnovana velika Ljubljana iz osrednjega mesta samega ter okoliških občin Viča, Most in dela do-brunjske ter ježenske občine. Moste so pred dobrimi 40 leti popolnoma sličile najbolj zadnji podeželski občini. , Naj navedemo samo, da občinske pisarne sploh ni bilo v Mostah in so bile občinske seje kar po domače v gostilni vsakokratnega župana. Gosjiod župan je imel pred seboj bokal vina, prav tako tudi občinski svetniki in tako so ti možje pred 40 ali 50 leti reševali občinska vprašanja, kolikor jih je pač bilo. Šole seveda v Mostah ni bilo in otroci so hodili ali v Ljubljano k sv. Petru, ali sploh ne. Cerkveno so spadale Moste še do nedavnega pod šentpotrsko župnijo. Okoli leta 1899 pa se je naselil v Mostah mlad železničar, doma iz Ribnice, poznejši župan, še živeči g. Oražem Josip. Temu so se Moste zasmilile in prav z ribniško podjetnostjo in daljnovidnostjo je spoznal, da imajo sijajno priliko za velik, tedaj še nesluten razvoj. Pričel je bodriti Moščane, naj se potrudijo in naj dvignejo svojo občino. Saj Moste tedaj niti vodovoda, še manj pa kanalizacije niso imele. O elektriki pa niti govora ni bilo. G. Oražem je pričel graditi hiše. Leta 1906. se je dal upokojiti, nakar je bil izvoljen v občinski odbor. Na prvi seji občinskega odbora se_ je oglasil z nezaslišano zahtevo, naj se vodi o občinskih sejah — zapisnik. Za kazen mu je občinski odbor naložil, naj ga sam piše, kar je tedaj g. Oražem rade volje prevzel. Leta 1910 je prevzel g. Oražem vodstvo občine, leta 1912. pa je bil izvoljen za župana. Novi občinski odbor z g. Oražmom na čelu je bodril k delu 6am veliki dr. Janez Ev. Krek, j>odpiral pa ga je v vsem tedanji kranjski deželni odbor, ki sta ga vodila dr. Ivan šušteršič in dr. Evgen Lampe. Moste so se pričele dvigati. Štirje možje so vodili usodo Most k srečnejšim časom. Bili so to: Oražem sam, veletrgovec Predovič, Za-bret in Dolničar. S jjonosOm gleda g. Oražem sedaj nazaj na svoje delo. Zgradil je namreč v Mostah nič manj kakor 101 hišo. Največ je gradil v Zeleni jami, kjer so cele ulice njegove, v pravih Mostah samih pa skoraj vso Ribniško ulico. Vele- trgovec Predovič pa je zgradil v Mostah 36 velikih stanovanjskih hiš. Po Predoviču se še danes imenuje ena najlepših ulic v Mostah. S pomočjo deželnega odbora so Moste dobile že pred desetletji vodovod, zgradile so ponošno šolo, v kateri ima sedaj poleg ljudske šole tudi meščanska šola svoje prostore, zboljšane so bile ceste, končno so Moste dobile elektriko in z njo tudi javno razsvetljavo. Moste so postale zrela pred. mestna občina, vredna soseščine Ljubljane. Poleg omenjenih štirih mož pa ima glavne zasluge za napredek Most Stavbno delavsko društvo, ki ga je ustanovil dr. Janez Ev. Krek. Polagoma so pričeli prihajati v Moste tudi zasebniki, ki so gradili iz lastne iniciative. Nove hiše so začele rasti. Nekaj let pred to vojno sta se Moščanom uresničili dve želji. Dobili so lastno faro s cerkvijo in župniščem. Zupna cerkev je sicer lesena, toda prav prijazna in domača in končno so dobili tudi tramvajsko zvezo prav do karmeličanske cerkve. Kako velik napredek pomeni to za Moste, si moremo predstavljati, če pomislimo, da je bila mestna mitnica nekdaj pri Šarabonovi hiši, sedaj pa je že daleč proti Vevčam. Lepe zasluge za razvoj Kodeljevega si je pridobil tudi baron Codelli, ki je razparceliral svoja zemljišča in jih odprodal jx> znosni ceni podjetnim malim ljudem, ki so hoteli in še gradijo tam male hiše. Nadaljnje velike zasluge za razvoj Kodeljevega imajo salezijanci, ki so na Kodeljevem zgradili lepo vzgajališče za mladino s krasnim športnim prostorom in pa seveda tudi s kapelo, ki jo prebivalci Kodeljevega radi obiskujejo. V drugi smeri pa rastejo nove hiše proti D. M. Polju. Dandanes so tudi tisti Moščani, ki so bili pred leti proti priključitvi Most Ljubljani, s tem že zadovoljni. Res da jim je ta prinesla neka nova mestna bremena v obliki davščin in trošarin, toda na drugi strani so tudi Moste mnogo pridobile, zakaj še vedno 6e stalno boljšajo razmere; poleg pridobitve tramvaja se izboljšuje cestno omrežje, kanalizacija in druge naprave in tudi druge ugodnosti imajo Moščani, ki so sedaj pravi Ljubljančani. Tudi ostala Ljubljana je z Mostami zadovoljna, snj je v njih dobila prav marljive in podjetne meščane. Spletkar evrop- ft^lf ske politike: (Konec.) Do Rusije je Francija ohranila stališče zvestega zaveznika, ko je v okviru možnosti podpirala potovanje ruskega brodovja iz Baltika na Daljni vzhod, pri tem pa ni zadela na Anglijo, ki je bila zaveznica Jaj>onske; prav tako pa je preprečila Nemčiji, ki je odkrito jx>dpirala Rusijo, da si ni mogla pridobiti iz tega stališča nobenih prednosti. Nemška vlada se je na pomlad 1905 z veliko nevoljo obračala proti temu »satanskemu človeku«, ki je tako usjjcšno zaviral nemško politiko na vsem svetu. Zato je Nemčija sklenila končati njegovo politično pot in sicer pred vsem izkoristiti težave v Rusiji. Francija bi po mnenju nemške vlade morala opustiti svojo politiko »maščevanja« in obkolje-vanja na škodo Nemčije in francoska vlada bi morala Delcasseja prisiliti k odstopu. Pri tem je nemška vlada podpirala mnenje, da naj prevzame vodstvo francoskega zunanjega ministrstva mož, ki bi sprejel ipogodbo med Nemčijo in Francijo. Btilovv in IIol-stein sta zato sklenila načeti vprašanje Maroka. Francija bi morala vedeti, da ne more nič storiti brez sporazuma z Nemčijo. Zato se je nemški cesar izkrcal v Tangerju. Kriza, ki je temu dogodku sledila, je dokazala, da noben francoski državnik ni bil na višini jx>ložaja in da država ni upala iti v vojno. Delcasse je vedel, da je bilo cesarjevo dejanje samo slepilo, vendar pa je na lastno roko začel vojaško pogajanje z« morebitno angleško jiomoč. Pogajal se je sicer tajno, vendar je za to izvedela nemška vlada. Nemški velejioslaiiik v Parizu princ lladolin je prišel k predsedniku francoske vlade Ronvieru povedat, da nemška vlada ve za Delcassčjevs pogajanja z Anglijo. Rouvier je bil včasih naklonjen Delcasseju, ko pa je pred njim vzklila ne- varnost vojne, se je zbal in je sklenil spremeniti smer zunanje politike. Tega ni povedal odkrito 6amo predsedniku republike, ampak je priznal tudi še Radolinu, s katerim se je neko noč sešel na tajen pogovor. Vendar pa ta sestanek ni bil tako skrit, da ne bi zanj takoj izvedel Delcasse. Francosko zunanje ministrstvo je namreč imelo v rokah ključ za nemške šifrirane brzojavke in v Parizu so takoj razbrali vsebino Radolinove brzojavke nemški vladi; v tej brzojavki pa je lladolin nemški vladi poročal o vsebini nočnega pogovora z Rouvierom. Francoska vlada je imela dne 6. junija 1905 zelo dramatično sejo in na tej seji so V6i tovariši zapustili Delcasseja in se izrekli za Rouvie-rovo politiko sporazumevanja z Nemčijo. Delcassč je takoj odstopil. Nemčija je dosegla svoj cilj in iz francoske vlade je zletel smrtni sovražnik Nemčije. Dva dni potem je bilo po svetovnem tisku objavljeno, da je nemški cesar podelil grofu Bii-lowu naslov princa. Ali je bila to nagrada za doseženi uspeh? Na to je težko odgovoriti.. Vsekakor je bil nemški uspeh le kratkotrajen, kajti Delcassčjevo delo je preživelo njega samega. Dne 31. avgusta 1907 jc bila sklenjena pogodba med Anglijo in Rusijo in to ob času, ko je bil predsednik francoske vlade Del-cassejev nasprotnik — Chemenceau. Tako se je sklenil obroč v delovanju majhnega južnjaškega zunanjega ministra. Delcassd je živel potem nekaj let v senci. Na površino je spet splaval v letu 1909, ko je napadel Clemenceaujevo vlado in jo prisilil k odstopu. Zaradi neredov v francoski mornarici je bil imenovan za predsednika preiskovalne komisije in v marcu 1911 je postal minister za mornarico v Monisovi vladi. To mesto je obdržal tudi v vladi Caillauxa in Poincarčja. S svojim delom je zelo podprl razmah francoske vojne mornarice. Poslabšanje zvez z Nemčijo v letu 1911 zaradi dogodkov v Casablanci in zlasti v Agadirju je dokazalo, kako je imel Delcassč prav jn njegova zvezda je spet začela bleščati. Ko jc v januarju 1913 Briand v svoji vladi ponudil zunanje ministrstvo Delcasseju, je ta odklonil in je rajši odšel za francoskega veleposlanika v Pe-trograd. S tem svojim imenovanjem je hotel še bolj okrepiti zvezo med Francijo in Rusijo. Zavezništvo med Francijo in Rusijo se je namreč nekoliko omajalo med balkansko vojno 1908-09 in sicer po Clemeuceaujevi krivdi. V Petrogradu je od blizu nadziral intrige na Balkanu, kajti Delcassč je verjel, da bo iz njih vzklil spopad, ki bo Franciji omogočil izvojevati nazaj Al-zacijo in Lotaringijo. Njegova narava pa mu ni dopuščala predolgega bivanja v Petrogradu in je po enem letu zaprosil za odpoklic. Do svetovne vojne ni bilo več daleč in ko je vojna zaradi umora v Sarajevu izbruhnila, se je pripravljeni Delcassejev diplomatski 6troj sprožil in je odlično deloval. Ni preteklo niti tri dni po izbruhu sovražnosti, pa so že bile zbrane Francija, Rusija in Anglija v boju proti Nemčiji, Italija pa je izjavila, da ostane nevtralna. »Spletkar« Delcasse 6e je vrnil v vlado in je prevzel vodstvo zunanjega ministrstva v vladi narodne edinosti, ki se je sestavila ob koncu avgusta 1914 v Parizu. Napovedali je vojno Turčiji in razvijal pogajanja z Italijo. Ta pogajanja so se srečno končala v Lx>ndonu dne 26. aprila 1915. Z Bolgarijo se je spustil v pogajanja, da bi preprečil napad Bolgarije na Srbijo, vendar pa si je v bolgarski zadevi »razbil nos« in je moral zaradi tega dne 30. oktobra 1915 odstopiti. V Bolgariji je delal na lastno pest in so tako Delcasseja (»kopale laMne intrige. Med vojno in med mirovno konferenco 6e v razvoj zadev ni več vmešaval, ni glasoval proti versajski pogodbi, ker je vrnila Franciji izgubljene pokrajine, za mirovno pogodbo pa ni glasoval, ker ni razbila pioražene Nemčije. Tudi ni mogel glasovati za pogodbo, ki jo je sestavil njegov osebni nasprotnik Clemen-ceau. Umri je skorajda popolnoma pozabljen v Nizzi dne 21. februarja ieta 1923. Umrl je mož, ki je ustvaril »praznino okoli Nemčije«. •ototoiOiototo#o»oto«oto»oto«o»o«ototo»o»o»o«oto«oeo®o«o«oiOto«o#o« Premagana je srr\rt, trofyioba - Gospod je vstali - Rleluja! j/ e- r "" : . • ' I " ' >3 s> ' , •v"' '*V * ' "v yw. F • • p M ■ f |i(r ^Ev* f \ j ; SRC m dS _ • r Jp % ■ ' --V v. •"" V . : S ' ' Mi , - }. 1 IšassK&sflfr ^ v. Veseli z mano se, o kristjan, na ta velikonočni dan! Veselite se vse stvari, kar na zemlji v nebesa želi! Sedaj obhajamo tisti spomin, ko je vstal od smrti božji Sin. Marij« ino Magdalena — to so brumne žene bile. Ženč se zjutraj vzdignejo, k pokopališču pridejo. Bellini: Vstajenje Okolo se ozirajo, kamen odvaljen vidijo. Enega mlndenča vidijo, na desni strani sedečega. Bil je angel iz nebes, z belim oblečen čez in čez. »Žene, nikar se ne vstrašite, saj vem, koga vi iščete: Jezusa Nazarenskega! Pojdite, učencom pravite: Jezus je od smrti vstal, Pred vami bo y Galilejo šel! Aleluja! Aleluja!!« Ljudska pesem. ■ jjgHH y9 m /jg^iij jf|j ^jj ■PIK? - MHHMH HL* N * m H mm M y 5IIL in XTV. postaja steklenega k riževega pota 100 X 150 cm - ra-dirani tehniki. Osnutek: L F. Klein, 1937, Velikonočna zgodbica »te kje tičiš tako dolgo? Pridi no hitro doli!« J6 poklicala Drenovka svojo Mer Ivanko. »Saj že grem, mati. Veš, nisem ga mogla takoj najti.« Ivanka je položila na mizo pred mater velik, še skoraj nov jerbas. »Sedeja pa brž v sobo in se preobleči, da boš nesla kolač k blagoslovu,« ji je rekla mati, »jaz pa bom medtem pripravila.« Mati je že pokrila jerbas z velikim prtom, na katerem je bil všit jagenjček, ležeč na oltarju z napisom IHS, a Ivanka 6e še ni vrnila. »Kaj tako dolgo delaš, dekle?« se zopet razjezi dobra mamica. »Le kaj ji je danes, da je tako tiha in zamišljena?« Ni še izpregovorila zadnjih besed, ko je stopila Ivanka iz svoje kamrice. Kakor je bila mati prej jezna, se je ob pogledu na svojo najstarejšo hčerko sama pri sebi močno razveselila. Pa kaj se tudi ne bi. Saj je bila Ivanka v svojem črnem predpasniku in s svileno ruto na glavi res brhko dekle. Z obraza ji je odsevala pomlad in 6e košatila z vso bujnostjo in lepoto. »Na, tukaj imaš šest lir za cerkovnika, pa pametna bodi in pazi, da se ne spotakneš 1« je še dodala mati za odhajajočo Ivanko, ki je pekoliko zardela in že hitela z jerbasom na glavi po stezi skozi vrt. »Le kaj jt je danes?« Njen mož, ki je ujel zadnje besede, ji reče: >E, Jera, ali se ne spominjaš več, kako je bilo dvaindvajset velikih sobot nazaj. Pravila si mi, da ei tako tekla iz cerkve, da bi kmalu kolač izgubila. Ljudje pa so rekli: Remzova Jerca bo pa letos gotovo šla k Drenovim, saj je bila prva s kolačem zunaj cerkve. In res si prišla. No, in Ivanka je tvoja hči in bi rada gotovo že kam šla.« »Prismoda stara,« mu je zabrusila Drenovka ln odšla v kuhinjo. Ko je hitela Ivanka skozi vas, je prišla do OrSarjeve kmetije. Na skrivaj jo pogledala proti poslopju. Toda Toneta, njenega fanta, ni bilo doma. Vse popoldne je pomagal postavljati mlaie pred cerkvijo. JUko vesela bi bila. cU bi bila GrSarjevina njen novi dom, si je želela sama pri sebi in kako dober je njen zastavni fant. Saj je rekel oče ob neki priliki, da bo tudi dober gospodar. »O, da bi bila le prva.« Spomnila se je na sosedovo Ančko, ki je bila lani prva 6 kolačem zunaj in se je še isto leto omožila. »Pa kako je srečna.« Medtem je prišla do cerkve in vstopila. Jerbas je položila na skrajno desno angelske mize, sama pa jx>kleknila pod podobo trpečega Kristusa. V cerkvi je bilo vse polno deklet, katerih želje so bile popolnoma enake njenim. Vrata zakristije so se odprla. Z rešetom v roki je vstopil stari cerkovnik. Ivanka mu je vrgla »šest lir« v rešeto, poleg tega pa še pomaranča, v kateri je bila lepa lira. »Za pirhe,« je zašepetala. — Pa cerkovnik je dobro vedel, da j>omaranče in kar je v njih, dobi on, vse ostalo pa duhovnik. Ni še pobral vseh darov, že vstopi pred oltar visoki kaplan France in prične s počasnimi, razločnimi besedami blagoslavljati »žegen«. Še en očenaš, in končano je. Kot burja so planile dekleta k svojim jerbasom in odhitele domov. Ivanka pa je bila najurnejša. Že je bil mrak, ko je tekla mimo smejočih se vaških fantov proti domu. Ni jih razumela, kaj so govorili. Le enega je slišala, ko je dejal: »Tone, letos boste pa dobili novo gospodinjo.« Odgovora ni razumela le vesel smeh ji je udarjal na ušesa. Domov je prišla prešerno razigrana. Oče, ki je že prej razumel njeno vedenje, ji je v šali dejal: »No, Ivanka, upam, da se ti prihodnjo veliko soboto ne bo tako mudilo domov.« Ivanka pa je vsa rdeča odhitela v kamrico. Po večerji je naročila Ivanka materi, naj jo zjutraj zbudi, da bo šla k 6v. Mohorju k maši. •" Na vse zgodaj so prihajali vaški fantje in dekleta k eno uro oddaljeni j>odružnici. Tudi Ančka in Ivanka sta že prišli. Veliko ljudi se je tam nabralo, večinoma mladina. Ravno se je pričelo svi-tati, ko je naznanil zvon. da se Drične služba božia. Vstopili so. Mašnik je pristopil k daritvi. 7. obrazov vseh vernikov je odsevalo nekaj veličastnega v pričakovanju, da se bo to jutro zgodilo največje čudo. Tedaj je zapel mašnik trikrat »Aleluja« in kot morski val so se sprostile dušo vernikov in zaplavale polne radosti k veličastnemu Vstajenju. Ljudstvo se je trkalo na prsa 111 srca so pela hvalnice Njemu, ki je pred tremi dnevi umrl. Toda danes je vstal, da kot Pravičnost zagospoduje vsem. »Zveličar je iz groba vstal...« je pela vsa cerkev, pela vsa soseska, zdelo se je, da je pela z verniki tudi vsa narava. Da, resnično, tudi nebo je pelo in vzklikalo »Kristus je vstal«. Maša je minila. Ljudje so odhiteli proti domu. Tudi Ivanka se je prekrižala in odšla iz cerkve. Zunaj so jo čakali Ančka s svojim možem in Tone. Voščili so si vesele praznike ter drug drugega povabili na pirhe. Tedaj jim je Tone smeje dejal: »Lani je bila Ančka prva iz cerkve z jerbasom, letos je pa Ivanka.« Zasmejali so se, oči so se srečale; nič niso več spregovorili, kajti sorodno duše so si povedale vse. Ločili so se. Na hribčku pri cerkvi, ki jo jo obsevalo vzhajajoče sonce, sta ostala Ivanka in Tono sama. — Nemo sta zrla v pokraiino. Nedaleč pod njima pa se je razprostirala ravnina vse do Bistrice in še dalj. Zdelo se jima je, da z njima vred hvali narava Odrešenika, ki ji je dal vso to neumljivo bogastvo lepote. I11 prav tako hvalijo in poveličujejo duše teh dveh slovenskih src Njega, ki jima jo izbral za domovino biser med biseri Odšla sta proli domu in prispela do goličave, od koder se je prav lej>o videla domaČa vas z belima zvonikoma na sredi in obdana z vrtovi in polji. Lepo'se vidita njuna domova, kmetiji Dre-novina in Grčarjevina. Pri j>ogledu na vse to sta nehote obstala. Šele sedaj se je zaslišal glas kot odmev njunih ubranih src. »Ivanka, ali boš prišla letos k nam?« »Bom, Tone!« Velikonočni obredi drugod Pred obredom Vstajenja v Banatu ne pojo slovesnih jutranjic kot je to pri nas povsod v navadi, ampnk mašnik s spremstvom gre tukoj k božjemu grobu, kjer vsi kleče ostanejo. Tedaj mašnik-oficiator latinsko zapoje samo besedo »Exsurge!« (»Vstani!«). Ves obred je namreč latinski, le jiesem neposredno pred procesijo in pesmi med procesijo sc pojejo v domačem jeziku, kakršen jc pač v kakem kraju prekladajoč. Zbor ali pa tudi samo organist (tu splošno kantor imenovan) jKitem nadaljuje besede, vzete iz psalma 43 proti koncu: >Quare obdormis Domine« itd., slovensko »Zakaj spiš, Gosfjod, Vstani in ne zavrzi (na«) docela. Zakaj skrivaš svoj obraz, pozabljaš nn našo stisko? Naše telo je vrženo na zemljo. Vrtani Gospod, pomagaj nam in reši nas!« To besedilo je popolnoma isto kot pri uvodu sv. maše na drugo predpostno nedeljo. Takoj jKitem začno duhovnik s prvo vrstico ps. 139: »Gospod, Ti me preiskuješ in poznaš: Tebi je znano, če sedem ali vstanem « Zbor potem povzame drugo vrstico, duhovnik potem tretjo itd., in se tnko i/menoma odpoje ves psalm s hvalnico na koncu (skupaj j>ct in dvajset vrstic). Potem duhovnik jx>kadi Najsvetejše ter postavi monštranco na menzo l>o/jega groba ali pa jo drži v rokah proti ljudstvu obrnjen fn zapoje »Resurrexi« (»Vstal sem«), nakar takoj zbor nadaljuje: »in še sem pri Tebi. aleluja. Ti držiš svojo roko nad menoj, aldluja. Čudovito je zame to spoznanje, aleluja.« Te besede so ipovzete iz ps. 138 in pojasnijo, zakaj je bil ta jisalm sprejet v obrednik. Medtem, ko se to jxije, gre duhovnik, v rokah držeč Najsvetejše, s spremstvom k ve- K likemu oltarju in se tam v Najsvetejšim obrne proti ljudstvu in slovesno zupoje: »Pax vo-bis, ego sum, Alleluja « (»Mir vam bodi, jaz sem. aleluja«.) Zbor odgovori: »Nolite tunere, Alleluja.« (»Ne bojte se, aleluja«) Glasbeni svet bo zanimalo, kako se to poje. Vor, ki ga marsikje spremlja tudi godba, takoj poprime začeto pečem ter jo nadaljuje, in procesija se začne, ista gre ob ugodnem vremenu iz cerkve, sicer seveda izostane. Pri tej procesiji je ?e tn posebnost v navadi, a obrednik je ne omenja, da duhovnik mod njo jvoddi štirikrat blagoslov z Najsvetejšim, vselej na vse štiri strani sveta Ko namreč pevci končajo eno pesem, se da znamenje, naj vsi pokleknejo, nakar prejmejo bla- goslov. In tako se po naslednjih treh pesmih spet vselej podeli blagoslov, ne dn bi pri tem postavljali kak oltar, kot je to v navadi za procesijo sv. Rešnjega Telesa tu in pri nas. Viktor Čadež. •oto*oiototooo«oeo«oto«c*o*o«oeo9 detektiv »Nekaj moram preštudirati,« je odgovoril Kužek, »in če po vsem tem ne bom za načelnika, bom pa brez dvoma največji detektiv na svetu. Še nihče se kaj takega ni izmislil.« »Pa kaj si vendar študiral?« »Način, kako bi ujel ribo s prstnim odtisom!« je vzkliknil Kužek in se spet poglobil v svoje pisarije in risarije. Križanka št 29 Vodoravno: 1. mlečni izdelek, 6, majhna planina, 15. čebelarski izdelek, 20. žensko ime, 21. plin, 22. žensko ime, 23. ubožica, 24. svetopisemski kraj, 25. strupena žuželka, 26. velesila, 27. slovenski jjevski učitelj, 28. oblika vode, 29. leseno orožje, 30. spona, 32. mešanica, 34. poganski bog, 36. lepljiva tekočina, 38 vrtna lopa, 39. rastlinska zajedavka, 40. Župančičeva zbirka, 41. turško ime, 42. velika povo-denj, 45. obrtnik, 50. prisilno delo, 53. žensko ime, 54. lejiotni grm, 55. sadno drevo, 56. Zolajev roman, 57. rojstna hiša, 58. čut, 60. mlinsko korito. 62. srednješolec, 64. kača, 66. oče, 67. vzhodni krivoverec, 68. moško ime, 69. hrvatski dostojanstvenik, 70. Homerjev junak, 7t. pritok Donave, 72. zlatarska mera, 73. cerkven praznik, 74. moško ime. Navpično: 1. ločitev, 2. koščpk vate, 3. hrvatska reka, 4. prijatelj tuje lastnine, 5. srednjeveška duhovna igra, 6. lej>oslovna oblika, 7. preprosto orožje, 8. pripadnik izumrlega naroda, 9. srbsko ime, 10. italijansko mesto, 11. del utrdbe, 12. gozdna ptica, 13. mladika, 14. srbski hrib, 15. zavetnik, 16. ruska reka, 17. ribiška priprava, 18. motematični izraz, 19. slovenski pisec brošur, 31. črnogorska reka, 32. del besede, 33. način pisanja, 34. moško ime, 35. lesena hiša. 36. sloj, 37. Sketova oseba, 38. vdor, 42. vrsta denarja, 43. napota, 44. sloj, 45. del obleke, 46. dokaz nenavzočnosti, 47. dol stroja, 48. žensko ime, 49. hrvatski politik, 50. klada, 5t. j>osoda. 52. italijanska gora, 59. gostija, 60 uničevalec železa, 61. starorimski pozdrav, 62. dolina, 63. tatarski jiovcljnik, 64. del glave, 65. čut, 66. turški naslov Rešitev križanke št. 28 Vodoravno: 1. milost, 7. okrasek, 14. opi-lek, 20. ema jI, 21. Ema, 22. Ipi, 23. Rob, 24. Olovo, 25. teme, 26. Aleš, 27. ser, 28. ozon, 29. opal, 30. ara, 32. Cvetna nedelja, 38. Abo, 40. Kozler, 43. pozitiv, 45. Lahore, 48. oče, 49. ulj, 50. agonija, 51. Uvi, 52. 6od, 53. valj, 54. jasa, 55. vik, 56. alga, 57. Lada. Navpično: 1. meta, 2. ime, 3. lama, 4. oje, 5. Slavelj, 6. tele, 7. omet, 8. Kaš, 9. ris, 10. Ape-nini, 11. sir, 12. Ero, 13. kozč, 14. oboi, 15. pionjava, 16. ilo, 17. lopa, 18. Eva, 19. kolo, 31. roča, 32. Cluj, 33 noga, 34 Azov, 35. etik. 36. Dija, 37. Ahil, 39. brod, 40. kov, 41. zel, 42. rja, 43. pa6, 44. val, 45. lug, 46. osa, 47. Eda. i 2 3 4 5 6 7 3 y 10 U 12 13 14 ID 10 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 4b 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 f 70 71 72 73 74 1 DAkvaiiHtki RahmIiua*«« I Hacije na pesem >Od kneza Marka« (klavir Miti- rOnrajInSKI K/OpOlaVOrO ^0), ki jih je poslal pod geslom 2491a, 2491 d sporoča Namesto napovedane kinematografske predstave, ki bi morala biti v nedeljo, 5. aprila, ob 15 v prostorih pokrajinskega Dopolavora, bo tovari-žica Sciaberno priredila predstavo ra7.nih umetuij. Razdeljene vstopnice ostanejo veljavne. Sicer pa jih dopolavoristi lahko zahtevajo za svoje znance pri pokrajinskem Dopolavoru do 11, ure v nedeljo. Koledar Nedelja, 5. aprila: Velika noč: Vincencij Fererij, spoznavalee; Irena, devica in mučeni-ca; Julijana, devica; Zenon, mučenec. Ponedeljek, 6. aprila: Velikonočni ponedeljek; Sikst L, papež in mučenec; Celestin I., papež; kreseencija. devica. Torek. 7. aprila: Herman Jožef, spoznavalee; Hegezip, spoznavalee; Cirijak, mučenec: Pelevzij. mučenec; l>onat, mučenec. Sreda, 8. aprila: Albert, škof; Koncesa, mu-čenica; Dionizij, škof; Edezij, mučenec; Ma-karija, mučcnica. . I.unina sprememba: Zadnji krajec: 8. aprila ob 5.43 zjutraj, llerechel napoveduje nestanovitno vreme. Novi grobovi -f- V Novem niesfu je umrl gospod Feri Mi-kulič, krojač in posestnik. Pokopali ga hodo v nedeljo oh polpetih popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči 111 naše iskreno sožaljel Osebne novice = Poročila sta se g. dr. .Dimnik Rafael, okrožni zdravnik v Črnem lugu, in gdč. Djurdjica Paj-nič, hčerka uglednega trgovca in gostilničarja. Čestitamo! = Poroka. Na velikonočni ponedeljek se bosta poročila v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani gdč. Majda Černe iz ugledne ljubljanske družine in g. Luka Fišinger, diplomirani pravnik. Novopo-ročencema želimo veliko sreče iu božjega blagoslova. in 2491 e skladatelj Matija Tome in za dvo-ročne klavirsko skladhe: Koračnica, Romanca, ki jih jo jK>slala pod geslom Anton Močilnik skladateljica Mirca Sancinova. Na razpis: Skladbe za violino ali kako drugo godalo so poslali 4 avtorji 5 skladb. Ocenjevalna komisija ni predlagala nobenega teh del za nagrado. Odbor Glasbene Matice je osvojil na seji dne 30. m. m. vse predloge ocenjevalne komisije ter obvešča tem polom našo javnost o prvih uspehih razpisanega glasbenega natečaja. Odbor poziva hkrati vse skladatelje, ki so izročili svoja dela na zgoraj navedene razpise in niso dobili nagrad, da dvignejo poslane skladbe v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici št. 7 najkasneje do konca tega meseca. Ako ne, se iz-roče nedvignjene skladhe društvenemu arhivu. — Ocenjevalna komisija pregleduje sedaj skladbe, ki so bile vložene nn podlagi razpisa za odkup (10.000 lir). Tega rnzpisa, za katerega je potekel rok 28. februarja, se je udeležilo 34 skladateljev, ki so vložili 134 skladb, in sicer: 6 zborov, 2 mladinska zbora, 60 samospevov s spremijevanjem klavirja, 10 samospevov s spremljevanjem orkestra, 5 partitur za veliki orkester, 5 skladb za razne godalne ansamble, 38 skladb za klavir in 1 skladbo za fagot in klavir. Nato pridejo v oceno simfonične skladbe za veliki orkester (2000 lir) in za simtoniotto ali seronado za godalni orkester (1500 lir). Rok za vložitev voknlno-instrumentalnih skladb (oratorij ali kanlato (5000 lir ) bo potekel 30. junija t. 1. O nadaljnem poteku razpisa natečaja Glasbene Matice bomo javnost obvestili. — Glasbena Matica. — Letošnji 36. zagrebški pomladni velesejem bo od 25. aprila do 5. maja in bo j>otekal v znamenju obhajanja obletnice, ko se je ustanovila Nezavisna Država Hrvatska, čemur bo posvečena posebna razstava Udeležile 6e bodo sejma: Nemčija, Italija, Švica in Romunija. — Razstavljeni bodo poljedelski stroji in orodje, težka industrija, hrvaška narodna obrt, propaganda in turizem itd. Ha hrvaških železnicah in ladjah Dubrovačke plo-vitbe imajo potniki 50?S popusta, na italijanskih državnih železnicah pa 30%; paroplovna družba I z Sušaka pa daje prav tako 50% popusta. Raz- RADIO Nedelja. 5. aprila. 8 Poročila v •loven- 88 i ni — B.15 Poročila v italijanščini - S.30 Orgelski koncert - 11 Prenos pete maše Iz bazilike sv Pavla v Rimu - 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. Zappaterroni) - 12.15 Kailaga evangelija v slovenščini (O Sekovaničl - 12.4(1 Koncert dueta harmonik Malgaj - 18 Poročilo v italijanščini — poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih 811 v Blo-veničini — 13.20 Pojte z nami — orkester vodi dirigent M. Angelini — 14 Poročila v italijanščini -14.15 Radijski orkester in komorni zbor vodi dirigent D. M. Sijanec. Stare slovenske narodne pejml -14.45 Poročila v slovenščini - 17.15 Dr. L. PuS: Gospodarska navodila in poročila — Kmečki trio — 111.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Pisana glasba -20 Napoved časa - Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 21 Pisana glasba — 21.35 Simfonični koncert vodi dirigent Oiulio Gedda — V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila t italijanščini. Ponedeljek, (. aprila. 7.31 Porofila v slovenščini — 7 45 Slovenska glasba Med odmorom ob 8 napoved časa' — 815 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert sopranistke Drage Sokove - 12.40 Trio Ambrosiano — 1.1 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmska glasba — Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 14 Poročila v italijanščini 14.15 Kadijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanen izvaja orkestralno glasbo — 14.45 Porofila v slovenščini — 17.15 Koncert čelista CcnHe šedlbauerja in pianista Marijana Lipovška — 19 Govorimo italijansko - prof. dr. StnnKo Leben — 19.30 Poročilo v Slovenščini — 19.45 Operetna glasha — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Pesmi v vojnem času — 20.40 Rim'onifno-voknlni koncert vodi dirigent Morelti; sodeluiet« sopranistka Rina Lo-renzelli Giirli in tenorist Benjamin Gigli — 21.45 Cvet pesmi — 22.15 Koncert čelista Crepann. pri klavirju Mario Chesi — 22.45 Poročila v italijanščini. Torek, 7. aprila. 7.30 Porofila v slovenSfint — 7.45 Pisana glasha — 8 15 Porofila v ItalijanSfinl — 12.15 Koncert pianista Bojana Adamiča — 12.40 Koncert violinistke Line Spera — 13 Napoved fasa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožen1 h Sil v slovenščini — 13.20 Ope-rot.na glasba, dirigent Petralia — 14 Porofila v Italijanščini - 14.15 Lahko glasbo izvaja Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D M. Šijanca — 14 45 Porofila v slovenSfini — 17.15 Lirifni koncert Modesta Musogrskega, Izvajajo: sopranistka Evgsni.ia Zare-sca, tenorist Alessandro Wessellowsky in pianist Oi-orgio Favaretto — 19 41 Onerna glasha - 20 Napoved f asn — Porofila v ItalijanSf inl — 20.20 Komentar dnevnih dnirodkov v slovenščini — 19.45 Onern« glasha — •'O Napoved fasa — Porofila v Itsli.innšftnl — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenSfini — 20.45 Prenos za Romunijo — 21.15 Orgelski koncert Havla RanfIgaja — 22.15 Onerna glssba — Radijski orkester vodi dirigent D M. ftljanee, sodelujeta sopranistka Ksenija Vidali in basist Friderik LupSa Horac, Ovid in Katul so dobili tudi svoje ulice v vilski četrti na Scorcoli, in Fonte Oppia ee imenuje lep kočitek na cesti Via dellTstria v bližini otroškega vrtca. Goreče grmičevje. Ob »Najx>leon6ki cesti«, kakor imenujejo ljudje krasno razgledno jx>t iz Poggio Reale, se je vnelo grmičevje, ki pokriva gornji del j>obočja hriba, ter je zajel požar veliko ploskev kakih 350.000 kv. metrov. Mestni gasilci so z velikim naporom ter s pomočjo vojaštva požar omejili ter ga po peturnem delu pogasili. KUPUJEMO RABLJENE GRAMOFONSKE PLOSCE dobro ohranjene kakor tudi ilomliene. Istotako kupujemo rnbl ene gramofone ali pa jih vzamemo v protiracun. Prinesite blago r orezobvezno preccnitev. Plačujemo najvišje dnevne ccne! „EVEREST", LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 44 Pojasnila glede Izdajanja »Nabavnih knjižic za mleko« Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata objavlja glede razdeljevanja »Nabavnih knjižic za mleko« sledeča pojasnila: Naba.vne knjižice za mleko so izdane na pod-Ligi »Prijav za dodelitev mleka«, ki so jih j>oedi-ne stranke napravile (bi jih morale napraviti) v mesecu januarju in sicer onim strankam, ki so na teh prijavah navedle, da dobivajo mleko v mlekarnah, oziroma, da ga ne dobivajo nikjer. Te stranke 60 ostale brez knjižic lo, če se je njihova prijava izgubila, ali če so pozabili navesti svoj naslov. Veudar jo bilo tovrstnih reklamacij zelo malo. Strankam pa, ki so po prijavah navedle, da dobivajo mleko od mlekaric, Nabavne knjižice za mleko iiso izdane. Stranke, ki so medtem mle-karice izgubile, bodo pač primorane priti v »Urad za razdeljevanje mleka, Maistrova ulica 10, da se jim knjižice izdajo. Po možnosti naj 6i stranke oskrbe izjavo mlokarice, da ji mleka več ne nosi. Prehranjevalni zavod pa izrecno ojiozarja, da je takih strank izredno mnogo. Zato naj stranke po-trpe, če ne pridejo takoj na vrsto. | . Navodila za prijavljanje izprememb: ' Stranke, katerim je v Nabavno knjižico za mleko vpisana premajhna množina mleka, naj predlože »Uradu za razdeljevanje mleka« nabavno knjižico za mleko in kakršen koli dokument, iz katerega je razvidna starost posameznih družinskih članov. Za novorojenčke je obenem s knjižico predložiti matični izpisek (ki se stranki vrne), za priseljence pa potrdilo mestnega anagra-fičnega urada o priselitvi. Strankam, ki so imele že prej zdravniška spričevala, a jim sedaj odgovarjajoča množina mleka ni vpisana v Nabavno knjižico za mleko, se priporoča, da si nabavijo novo zdravniško spričevalo, da prihranijo piskanje prejšnjega izpričevala. Na vsak način pa naj si oskrbe nova spričevala stranke, katerih spričevala so stara nad 2 meseca, z izjemo tuberkuloznih bdlnikov in nosečih žena. Končno Prehranjevalni zavod ponovno opozarja, da sme vsakdo kupovati mleko le v oni mlekarni, kateri je priključena ulica (cesta, trg), kjer stanuje in na katero 6e tudi glasi nabavna knjižica. Rajoni posameznih mlekarn so bili pred par dnevi objavljeni v vseh ljubljanskih dnevnikih. stavljalci imajo posebne ugodnosti. Inlormacije dajejo diplomatska zastopstva NDH, častni zastopniki in turistični uradi. Ljubljana 1 Križanska moška kongregacija se udeleži danes zvečer ob sedmih slovesnega Vstajenja v križ-anski cerkvi. Sveče so na razjiolago na dvorišču pri cerkvenem vhodu. — Mesečni shod imajo kongroganisti velikonočni ponedeljek pof>oldne ob jiolšestih. Po govoru bo darovanje za namene družbe. 1 Velikonočni ogenj. Star in lep običaj je deli. tev velikonočnega ognja med družine. Mladina, to 6e pravi dečki, zjutraj dobe pri cerkvah blagoslovljen ogenj, ki ga jx>tem razmnože in ga raznašajo jx> hišah. Družine ta ogenj sprejemajo in z njim podnetijo domače ognjišče. Dečki so seveda obdarjeni, včasih so bili deležni dobrot v naravi, v mestu Ljubljani pa vsa zadnja leta redno s kakšnim drobižem. Ta običaj je v Ljubljani — na deželi seveda tudi — še vedno živ, kar se je izkazalo v soboto, ko smo mogli že v zgodnjih urah videti po mestu hiteče dečke, ki so vihteli kadilnice z ogniem. I Damski frizerski salon F. Fetticli-Frank-heim se je preselil v šelenbugovo ulico 6-1. — 22.15 Adamičevi fantje nam igrajo — 22.45 Poročila v italijanščini. SLUŽBE TRAFIK V NEDELJO. V nedeljo, dne 5. aprila, hodo odprte naslednje trafike: Od 7 do 2»- Brio, Medvedova ulica, kiosk kol.: Kočnik. Cernetova 17; Francot. Tyrševa 53; Lcvstek, Pokopališka, kiosk pri progi; Blas, Doherdobska 3; Ravnikar, Poljanska 51; Resnik, Zaloška, stara mitnica; Mlakar, Resljeva, kiosk križišče Sv. Petra e.; Aličin, Frančiškanska 6; Jeuman, Bleiweisova, križišče Celovške e.; Košak, Aleksandrova 1; Vadnjal, Židovska 1; ftoukal, Pred škoifjo 12; Hittt, Sv. Flo-rijnna 12; Kranjc. Opekarska, kiosk pri Ljubljanici; Novak, Tržaška 45; Skerl, Cesta na Brdo, kiosk pri progi. Od 7 do 13 pa bodo odprte: Erjavec, Celovška 34; Cnk, Vodnikova 81; LeskovSek. Tyrševa, kiosk nasproti Gosp. zveze: Smon, Zelena jama, kiosk pri Kol. tov.; Mekinda, Društvcnn 27; PreSa, Poljanfki nasip, kiosk (Ljud. tisk.); Graizer, Šmartinska 18; Kolar, Tabor, kiosk; Valcnta, Kolodvorska 41; Hafner, Marijin trg, kiosk; Novak, Miklošičeva e. 20; Kladnik. Tyrševa 9; Lesjak, Bleiweisova 14; Košir, Gregorčičeva 12; Sattler. Gallusovo nahr.. kiosk pri Šentjakobskem mostu; Radešič, Jeranova 1; Dolenc, Cesta na Rožnik, kiosk. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: ▼ nedeljo: dr. Piccoli, Tyr«eva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, ZaloSka cesta 47: v ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4; mr. tJstar, Selenburgova ulica 7; v torek: mr. Bakarflč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, ln mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. POIZVEDOVANJE. Izgubil sem posebno legitimacijo, dclnvsko knjižico in krušne karte od Cigler-jeve do Bohoričeve ulice. Tomšič Alojz, delavec. Vila felto trot 12 £irc? srdito mmmv z 12 Urami! Si, puoi averla se, acquistando un biglietto della Lotteria di Tripoli, sarai tra i fortu-nati vincitori di qualcuno dei numerosi e riechi premi che verranno estratti in Roma il 10 Maggio p. v. Pensa quante volte hai buttato via 12 lire per una cosa inutile o uno svago man-ealol Impiegale una volta a tentare la sorte. Possono bastare per farti milionario e cambiare tutta la ma vita. Da,lahkoga imaš, če si nabaviš srečko loterije Tripolis in se uvrstiš med srečne dobitnike katerega številnih in bogatih dobitkov, ki bodo izžrebani v Romi 10. maja 1.1. Pomisli kolikokrat si vrgel proč 12 lir za kako brezkoristno stvar ali za kako prazno razvedrilo I Porabi jih enkrat tako, da boš poskusil srečo I Lahko zadostujejo, da na-napravijo iz tebe milijonarja in spremene vse tvoje življenje. /A\ LOTTERIA diTRIPOU S Spodnjega Štajerskega V Mariboru je umrl 37 letni občinski namežče. nec Franc Dobrajc, na Teznu pa ie podlegel poškodbam 6tavbinski delavec 50 letni Franc Lesjak. Nevarna otroška igra. V Slivnici ob Dravi so 6e igrali otroci na ta način, da 60 na precej 6trmein pobočju travnika spuščali otroški voziček. V vozičku je bila triletna hčerka tovarniškega ključavničarja I. Kodra iz Maribora. Voz je s tako silo za-vozil v drevo, da je punčko vrglo iz vozička, pri čemer 6i je zlomila desno nogo. Kazen za navijanje cen. V Celju je bil zaradi prestopka proti predpisom za cene kaznovan z globo v znesku 1000 mark trgovec z lesenimi igračka, mi Melhior Horvat. Smrtna nesreča v gozdu. Kmet Franc Weiken-hofer in njegova žena 6ta šla v 6voj gozd podirat staro hojo. Padajoče drevo pa je podrlo kmeta in ga na mestu ubilo. mmmim da sem začel samostojno obrt s podganjem parketov in staro struženje Josip Brleč, Ljub<|ana Kolodvorska ulica, Stevllba28 Al" — Odlikovan komorni pevce. Nj. Vel. Kralj in Cesai je v priznanje odlične umetniške dejavnosti odlikoval s komturnim križem Italijanske krone komornega pevca Maksa Lorenza. Obenem je dobil tudi naslov »Commendatore«. — Dva generalna konzulata. Dosedanja konzulata 1. 6topnje v Budimpešti in Bukarešti sta bila povišana v generalna konzulata. — Kovanci po 20 ccnteziniov iz niklja izgube, kakor oblasti ponovno opozarjajo, 6 30. aprilom svojo veljavo. — Uspeh razpisa glasbenega natečaja. Glasbena Matica ljubljanska je razpisala prve dni meseca novembra m. I. glasbeni natečaj, med drugim tudi za mešane zbore, klavirske skladbe in skladbe za violino ali kako drugo godalo. Te skladbe so se morale predložiti do 31. decembra 1941. Pregledala in ocenila jih je posebna komisija, v kateri so bili gg. Anton Lajovic, Mirko Polič, Karlo Rupel, Anton Trost in Ljudevit Zepič. Natečaja za mešane zbore se je udeležilo 8 avtorjev, ki so poslali 13 skladb. Priznana je bila le ena nagrada v znesku 500 lir, in sicer za zbor »Galjot«, ki ga jo poslal pod geslom 4 — Kromatikon, skladatelj Matija Tome. — Razpisa desetih klavirskih skladb za mladino se io udeležilo 18 skladateljev, ki so vložili 64 skladb. Ocenjevalna komisija je priznala nagrade po 300 lir za 6kladbe: Uspavanka, Mala koračnica (klavir dvoročno) in Male va- Eoerest serois le specifaltia delaonica v kateri sc strokovno pod vodstvom strokovniaka popravljajo vse vrste pisalnih in računskih strojev, registrirnih blagajn, gramofonov, nalivnih peres itd. Vsako popravilo so izvrši najhitreje in najceneje. Za vsako pomembnejše popravilo dobite garaneijo. Za večja popravila zahtevajte proračun od Everest servisa, Ljubliana. Prešernova ulica 44. telefon 26-36 1 Priprava ta gimnazijske privatne izpite v j učnih tečajih na Zrinjskega c. 7-II. 1 Mesarji v novih tržnicah. Na velikonočno so. boto 60 bile prvič odprte nove tržnice občinstvu. Mesarji so se seveda vselili vanje že na veliki petek. Ne glede na lej>oto, praktičnost in higieničnoet novih tržnic, mora pravičen opazovalec priznati, da se je z novimi tržnicami zboljšal tudi način prodaje. V6e gre namreč hitreje in mesarjem je delo v tržnicah dosti bolj priročno kakor poprej. Pri otvoritvi novih tržnic je prišlo tudi do male nesreče, ki 6icer ni zahtevala človeških življenj, pač pa nekaj lepih kesov slanine in mesa. Na veliki petek, ko 6o preurejali tržnice in jih pripravljali za otvoritev in ko 60 mesarji prvič navozili nie6a vanje, 60 v tržnice prihajali seveda različni ljudje. Ta je imel to opraviti, oni drugo, prihajali 60 de. lavci, obrtniki, V6i mogoči ljudje, ki so imeli opravka' 6 tem ali z onim mojstrom. No, to 6e je začudil pošteni mojster X., ko je včeraj zjutraj zagledal svoj oddelek oplenjen. Izginilo mu je nekaj kosov najboljše govedine iti debel »boh«, kakor pač pravijo na Dolenjskem kosu slanine. Neki nejx>šteni obiskovalec si je na ta način privoščil za praznike dobre jedače. — Včeraj zjutraj 6i je prišel življenje v novih tržnicah ogledat tudi mojster Plečnik. _ 1 Deset vagonov karlijol na veliki teden v Ljubljani. Med zelenjavo, ki je bila na veliki teden na razpolago Ljubljančanom na živilskem trgu ter po branjarijah, zavzema karfijola — cvetača — prvo mesto. Računajo, da so velet ržci iz Triesteja in Gorizije pripeljali v Ljubljano okoli 10 vagonov cve-tače, ki je šla ve6 teden hitro v denar in 60 jo prodajalci do včeraj dopoldne najbrže prodali prav vso. Po približnem računu je Ljubljana na veliki teden izdala za cvetačo pol milijona lir. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Nedelja, 5.. ob 14: »Jur- Sek«. Mladinska predstava. Izven, Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: »Človek, ki jo videl smrt«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, Bo ob 14- »Boter Andraž*. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir' navzdol. Ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Zelo znižnne cene od 12 lir navzdol. Torek, 7.! Zaprto. Sreda. 8.. ob 17.30: »Konto X«. Red A. Opera. Nedelja, 5.. ob 15: »Faust«. Izven Ceno od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 6.;, ob 14; »Indija Ko-romandija«. Mladinska opereta. Izven Znižane eoM» od 15 lir navzdol. Ob 17: »Don Pasnuale« Izven. Zni *ane cene od 18 lir navzdol. Torek, 7,i Zaprto. Sre da, 8., ob 16.30; »Faust«. Ked Sreda. Iz Novega mesta Osebna vest. Pomočnik kmetijskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu g. Janko Zobec je bil z odlokom Visokega komisariata premeščen v Logatec in imenovan za kmetijskega referenta pri tamošnjem okrajnem glavarstvu. Go-sjK)du Zobcu želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov in zadovoljstva! Brezplačna vrtna semena. Zveza kmečkih gospodinj, ki ima svoje uradne prostore na sedežu bojevniškega fašija v novomeški občinski hiši, daje gosjiodinjam brezplačna vrtna semena, Reflek-tantke naj se javijo v uradnih prostorih imenovane organizacije. Hlod mu je zlomil nogo. 23 letni posestniški sin Rudolf Hrovatič iz Zg. Lakovnice v občini Šmihel-Stopiče je bil zaposlen pri nakladanju hlodov. Nesreča je hotela, da mu je hlod padel na nogo in mu jo zlomil. Iz Triesteja Nova imena nekaterih ulic v Triesteju. Nekatere ulice v našem mestu 6o dobile nove nazive. Po Arnaldu Mussoliniju se imenuje 6edaj drevoredna cesta nad Spominskim parkom. Anton Rosmini, znani katoliški filozofski pisatelj, je dobil nov trg, ki nastaja pred novo cerkvijo Madonna del Mare. Po filozofu Vincencu Oiobertiju se imenuje trg pred cerkvijo S. Giovanni. Trg poleg športnega stadiona nosi naziv ]x> nosilcu zlate kolajne, pokojnem fašističnem mistiku Nikolaju Gianniju, loi je padel na grškem bojišču. — Nosilec zlate kolajne Silvano Boffa, ki je padel na grškem bojišču, ima sedaj po 6ebi imenovano stopnišče v Spominskem parku. Druga ulica brez imena v okraju Rione del Re se imenuje odslej ulica Angela Valentinija — po prvem padlem prostovoljcu v prejšnji svetovni vojni. Po pesniku Josipu Piccioliju 6e imenuje nova prečna ulica pri trgu Karla Alberta, po satiričnem pesniku Josipu Giustiju nova neimenovana ulica v Rojanu, po pisatelju Hipolitu Nievi nova ulica na Scogliettu poleg nove univerze in sosednja ulica poleg univerze pa i>o pisatelju Antoniju Fogazzaru. Cesta, ki veže trg Impero 6 trgom Garibaldi, se imenuje sedaj po pisatelju Alfredu Orianiju. Po komnonisfu Jakobu Pucciniju se imenuje cesta, ki vod; k letne mu gledališču na gradu. Stari rimski pesniki .Vergil, Iz Srbije Tudi za praznike bodo govorili srbskemu ljudstvu vodilni člani sedanje srbske vlade ter mu bodo poleg čestitk klicali v spomin tudi vse dogodke, ki so se točno pred letom dni pričeli zgrinjati nad bivšo državo. Prebivalstvo skoraj vseh srbskih m«^ je v lanskem letu močno naraslo. Pdleg Belgrada se je število prebivalstva zelo dvignilo tudi v Nišu, kjer so pri zadnjem ljudskem štetju našteli že 65 tisoč ljudi. Z Gorenjskega Omejitev uporabe domačih mlinov in mlinov za debelo moko. Odslej morajo kmetje dati žito v mletev na podlagi mlevske izkaznice v mlin, ki ima obrtno dovoljenje in melje proti J1®"®.™ odškodnini. Za prestopek te odredbe je določil kamniški okr, komisar najstrožjo kazen. »PAPRIKA MARICH" Pepa rosso italiano. Italijanska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presso negoziantidiGeneri se ▼ vseh trgovinah z Alimentari e Commestibill živili. DITTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoli) Naročate »Slovenca«! Vendo licenza rigenerfctore gomma vecchla caucciiT procedimento sempllce, nrevettato con certif,-cato statole. Scivere Cassetta r 3194 M. lini-one PubbHcti* italiana ltoma Prodam dovoljenje za regeneriranje starega gumija in kaviiika Enostavna procedura, pat.ntirans z državnim nrdrHtlom. Pišite tis: Cassetta V 31t4 M. Um-nne Pubbjlclt A Italiana Koma MALI OGLASI V malih oglatih t«I)» pri ltkan|u iluibe vsaka beseda L 0.30, pri Unitovanjsklh oglatihje beseda po L t.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda računa pc 1.0.60. Davek se posebej. Male ogla— 1« treba plečatl tako) pri naroči | Službe Dobe: Koresponoentinjo samostojno mlajšo mo6, z dobro šolsko predlzobraz-bo, najmanj triletno prakso, po možnosti v živilski stroki, obvladajoč popolnoma Italijanščino ln nemščino, strojepisje ln slovensko stenografijo — iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca«, po možnosti e Bilko, pod »Takoj« 2002. Mizarji! Iščem marljivega mizarja z lastno delavnico za Izdelovanje poljedelskih strojev. Ponudbe upiavi »Slovenca« pod »Točen« št. 2008. (b Služkinjo k! zna kuhati, sprejmem k tričlanski družini z nastopom po dogovoru. Javiti se do 14. uro pri T. P., Gregorčičeva 15, II. nadstropje. Postrcžnica vešča obdelovanja vrta, za nekoliko ur dnevno -dobi kuhinjo ln primerno plačo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod zn. »Vrt« št. 2030. (b Krojaški pomočnik se takoj sprejme za konfekcijsko delo. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upr »Slovenca« pod 2071. (b Entlarico lzvežbano za perilo, ažu-riranje ln overlok. sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, Frančiškanska ul. Dekle > primerno šol. izobrazbo sprejmem k dvema otrokoma za čez dan. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1986. Služkinjo za gospodinjska dela — sprejmem. Baje, Barvarska steza S, I. nadstropje. Trgovsko pomočnico sprejmem v trg. z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »5555« št. 2011. B Sobe B Oddalo: Prazno sobo s štedilnikom, s posebnim vhodom, oddam s 1. majem starejši osebi za pomoč pri hišnih opravilih. Gasilska cesta 8. (s Opremljeno sobo lepo, sončno, z dvema posteljama, oddam v vili. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2016. isteio: Starejši samec Išče preprosto sobico. Ponudbo upravi »Slovenca pod »Samec« 2056. (s Veliko prazno sobo s štedilnikom, ali dve manjši sobi, lahko tudi eno- aH dvosobno stanovanje, Išče zelo mirna ln solidna gospodična za ta koj alt mesec maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1968. Oddalo: Dolenjske Toplice Oddam dve enosobnl ali eno dvosobno stanovanje b pritiklinamt. Cena 185 oziroma 290 lir. Pojasnila dajo: Sullč, Bežigrad 18 Jtuio: Stanovanje tri- alt štlrisobno, išče 5-članska družina — vsi odrasli — zn april alt pa maj, najraje v centru mesta. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točen« 2007. g Uajemi | Vrtnarskega vajenca sprejmem. Hrana ln Bta-novanjo v hiši. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vrtnar« št. 2022. M smžHc B l&Ulo: Manufakturist s 15 letno prakso, 36 leten, samski, pošten, z referencami, zmožen samostojnosti — poslovodje, verzlran Isto galanterije, mode, konfekcije, želi namestitve proti voljni plači, vzame začasno mesto. Jullo, Vodnikov trg 6 pri g. Megla. a Per le MASSAIE Za GOSPODINJE abbiamo studiato e costruito questo F0RNEL10 ELETtRICO. bre-vettato. di alto rendimeuto e MO-DiCO CONSUMO.Kunzionamento sicuro. rapido. senza pericoli. l'ideaie ausillarlo della mooetna čudna autarthica. lndirare voliaggio. Si spedisce inviando vaglia di L 110-— (com preso imballo e porto) oppure contrassegno di L 115 - alla D i'ta smo preučili in sestavili tole patentirano ELHTRIČHOPEtllO, veike zmogljivosti in ZMERNE PJ-KAKE TOKA. Deluje gotovo, hitro in brez nevarnosti. Idealna pomoinlc« moderne avtar-hiine kuhinje. Navedite voltažo. Dobite jo, če pošljete 110 lir po nakaznici (z zavoinino in poštnino vred) ali 115 tir po povzet u, pri tvrdki: SI • VE - RA - Vi A XX SETTEMBRE, 24 L - MILANO Vajenca ali vajenko sprejme modna krojačnt-ca Karlln Marjan, Ljubljana, Beothovnova ul. 15. |V na|6m| V najem oddam za obdelavo lepo parcelo v Dravljah ob Celovški cesti, ln lepo parcelo pod Rakovnl\nm. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2006. Prostor za delavnico Iščem za pleskarsko obrt. Cenj. ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Plačam« št. 2041. Kuharico ki jo dalj časa služIla v župnlšču, čista, varčna, skrbna, gospodinja, ki se razume tudi na vrtna tn poljska dela, tšče mesto v župnlšču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1963. Mlad elektrotehnik samski, trezen, s prakso i ln z odličnimi spričevali, ' sprejmo skromno službo. Vprašati: Senlca - Plntar, Ljubljana, Beethovnova 14/IV., tel. 47-63. (a Natakarica poštena lzvežbana v kuhanju, dobra gospodinja, stara 30 let, želi primerno Blužbo na Notranjskem ali Dolenjskem. Ponudbe pod »isrnMAOip« OATUdn a »Prvi maj« 2064. (a Obrt za trgovino z lesom takoj prodam. -Ponudbe upravi »Slov.« »Protokolirana« 2068. Klavirsko harmoniko dobro ohranjeno, 120 basov, 3 registri - ugodno proda Prlstavec, Bršljln, Novo mesto. (g Dekle pridna, zmožna gospodinjstva, išče stalno mesto. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dekle« št. 1991. Iščem zaposlitev v popoldanski urah zaradi praktičnih vaj pri kakem arhitektu v LJubljani. Ponudbo v upr. »Si.« pod »Praksa« št. 2050. Peč za kopalnico dobro ohranjeno, prodam. Groharjeva ulica 29. Vrtnice visoke, Clematls, smoku-IJe, magnolije, lešnike, gliclnlje. izabela, plezalka, razne trajnice. - Drevesca : Snežne kepe, Pru-nus trlloba, španski bezeg cepljen, vrba žalujka, grmičevje okrasno, oddaja Polše, Malavas 40, Ježica. - Naročila sprejema mlekarna Rupnlk, Tyrše-va 31. jKupimcI Volnene odpadke vse vrste, stare ln nove, kakor tudi bombaževe, kontenlno, stare Juta-vreče kupuje po najvišji dnevni coni Kovačič, Tyrševa c. 35. k Dve starejši pisalni mizi staro violino in razno pohištvo proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. »Singer« šivalni stroj krojaški, prodam. Sv. Petra nasip 71, dvorišče, 3. vrata levo. K praznikom Vstajenja žeti obilo Kristusovega zmagoslavja osem članom, odjemalcem in dobaviteljem Nabavna In peodalna zadruga Ribnica Gospodična srednjih let, išče službo kot gospodinja pri i aii inženirski merilni aparat 2 osebah. Naslov v uprav, , s Btojalom zamonJam Slovenca« pod št. 19&8. dalJnoslpd 8.kra,ne Po-večave. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1999. Krojaške odpadke volnene In bomhHžne ple-tllskt ter ttvlljnke odrezke. kmKoi vb* tekstilne odpadke kupuje Gerk-man. Hrenova ul. i. k Karbid, vreče, stare plašče od koles, zračnice, okvirje ln različne kolesne dele kupimo. Generator delavnica, TyrSeva c. 13 (Flgovec, levo dvorišče), tel. 29-37 (k Modroce patentne pomnilne mreže atomanu. moderne kauče in fotelje nudi solidno in no nizki ceni Rudolf Radovan 'apetnik Ljubljana. Heslni irg 19 Pohištvo za eno sobo, snažno, čisto, prodam. Vprašati pri hišnici, Vrhovčeva ul. 12 Vrtove cvetlične ln zelenjndne, prevzame v oskrbovanjo ln splošna dela: grajski vrlnnr Kuret Josip, Ber-nekerjeva 48, LJubljana. Slike r«. nagrobne spomenike, na porcelanu, zopet redno dobavlja Franc Kunca naslednik »Omnla« - foto, LJubljana, Wolfova ul. 6. Cvetje, sadje po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska 18, dvorišče; tel. 39-66. Razprodajamo dalije najlepših vrst, begonije, g'.adlole ln druge cvetne , gomolje. Zahtevajte ce-I r.lk. — Sever & Komp., I Ljubljana. (1 Semena domače črne detelje, ba-i naške lucerne, grahore, trave, pese ter čebulčka dobite prt tvrdki Fran Pogačnik v Ljubljani — Javna skladišča. Brejo kozo dobro mlekarlco, proflam. Mlakar, Velika čolnarska št. 23. Semenski krompir 500 kg. kupim. - Mlškec, LJubljana VII, Medvedova 88. (k Voziček za dvojčke globok, kupim. Ponudbe s ceno v upravo »Slovenca« pod »Zelo nujno« št. 2040. Denar zametujete če no prodaste svojih sto-j klenlc, nerabnih kovin ln krp »Metaliji«. Gospobvet-ska 16. čebele! A.-2. panje na 9 romlčev ali pa kranjlče, kupim. -Polanc, Ljubljana, Vodnikova cesta 193. BUDIMO con PEŠCE // RIBJA PAŠTETA Ocei che 1'alimentazione dev'essere regolata con estrema razionallta, il Dudino Ln Rocca merita ogni preferenza conie aliraento completo. Kntrano nella sna composizione peRce, ollo puro d'oliva e verdure, tre elementi bnsilari. di altiKsinio te nore nutritlvo e snnlsitamente nnnetitosi. Dandanes, ko mora bttl vsa prebrana urejena s skrajno racionalnostjo, zasluti pač RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranive. V njeno zmes je vmešano ribje meso, čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ti so redilne in Izredno tečne Več tricikljev različnih velikosti, naj-j boljšo Izdelave, s prlma j balonsko gumo — še po ' stari ceni naprodaj. Ge-, nerator delavnica, Tyrše-I va c. 13 (Flgovec, levo dvorišče), tel. 29-27. Nov kavč ' širok za dvo osebi, naprodaj za 2200 lir. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (Flgovec, levo dvorišče), tel. 29-27. (1 Zoraida krema za lice, OPERA PUDER ln LILJANOV BORAKS proti pegam se nekaj časa nI dobilo. Sedaj dobite te preparate v drogorljah ln parfumerljah. Z Zoraida kremo dosežete večno mladost. LILJANOV MLEČNI BORAKS odstrani pege ln maroge. OPERA PUDER Jo fin ln drži ves dan na licu. — Dobiva se v dro-gerljah ln parfumerljah. Prodam Samokolnico tn ročni voziček (že rabljena). kupim. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Se dobro ohranjeno« it. 1995. Prazne zaboje vsakovrstne, kupimo. Ponudbe na SattirnUB d. d., LJublJana-Moste. Filatelisti pozor! Nakup tn prodaja znamk vseh vrst. JOL elbumov In fllatellstlčnlh ootreb-ščln Je najugodnejša v knjigarni Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica ( Telefon 44-24 Znamke bivše Jugoslovanske, inozemske ln prekomorske, prodaja trgovina Cešno-var, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 2. Nove srbske znamke poleg raznih drugih znamk ln vseh vrst Jol-albumov, dobite stalno v Mladinski založbi, LJubljana, 8tarl trg 30. Telefon 41-69. Italijanska konverzacija ln pouk za začetnike. — Uspeh zajamčen. — Cena zmerna. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1983. Vse vrste antikvaričnih knjig od najstarejših do najnovejših kupuj« knjigarna Janez Dolžan v LJubljani, Stritarjeva 8. Telefon 44-24. Uglaševalec glasovirjev Jurasck Ljubljana, Zrlnjskega 7/II Telefon 39-23 jPBIMtl Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro In točno Obrnite se na: Rudolf Zore, Gledališka ul. 12. Telefon 88-10. 20-50.000 lir posojila potrebujem takoj. Nudim najvišje obresti. Vknjižba na prvo mesto stanovanjske hiše. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Donosno naložen« št. 201». Kunce samice, breje in z mladiči, hlevček s 6 predali, prodam. Koblarjeva 3. (J Obrt za trgovino z mešanim blagom prodam. Ponudbe v upravo i »Slovenca« pod »Trgovina« 2059. Nekaj večjih preprog perzijskih, prodam zaradi selitve. - Vprašati Turel, Puharjeva 14/1. (1 razne posode (klble) za cvetlice tn tri oleandre s posodami. Plnter, Studenec, Dev. Mar. v Polju št. 15. Kauče! ' Pri nas dobite lep kauč za zmerno ceno. Velika izbira v vseh barvah. Les oreh. Popravila sprejemamo. Tapetnik, Novi trg št. 4. j Pbjnue 1 Opozorilo! Tem potom razglašam ln obenem opozarjam, da bom postopal sodnljsko proti vsakomur, kdor bi se vmešaval v moje gospodarske in družinske razmere v kakršnem koli ozlru. — Ivan Vogel, Dragomer št. 27, p. Brezovica prt Ljubljani. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Vinograd v bližini postaje Mirna1 peč, ugodno naprodaj. — Polzve so : Ljubljana, Predjamska 9. Posestvo »Pri kamniti mizi«, Ljubljana, Vodnikova c. 65, z gostilno, velikim salonom, s skladišči ln vrtom, prodamo le proti gotovini 340.000 lir. Informacije telefonlčno : 21-87. Veliko posestvo v vinorodnem kraju, provinca Gorizia, velika hiša ln kolonska hiša, gospodarska poslopja, hlev za 20 glav, klet za 1000 hI, vinska posoda, 22 hektarov zemlje, vinogradi, oranlce in travniki. -Cena 420.000. Informacije Odvetnik dr. Slmčlč, Gorizia, Corso Verdi 32. Stanovanjska hiša v mestu Grado, pripravna tudi za penzion, lepa lega, 15 sob, naprodaj za 140.000. — Informacije: Dr. Slmčlč, Gorizia, Cor- Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem cenjenim strankam mm GRMEK, viljlnl mlin Zg. Hruiica 14 — poŠta Dobrunje izplačuje »A vista vloge« vsak čas, »navadne« in »vezane« po uredbi PUPILARNO VARNA! Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA 37. A Serajnik nadaljuje skrivnostno: »Kakor sem zvedel, prihrumijo letos, in to v kratkem, Turki v našo deželo. Prišlo jih bo neki kakor listja in trave. Vse bodo pomorili in odpeljali s seboj v sužnost. Kuga in lakota nastane, le kdor se bo skril ali pobegnil med pečine, se bo rešil turške sablje. Le kdor uživa božjo milost, sme upati na rešitev, 38. Rajnka mati — zdaj so že petdeset let pokojni, Bog jim daj večni mir! — so mi tako pripovedovali pred smrtjo: »Velika šiba zadene našo deželo, preden mine pol stoletja. Ti boš imel tedaj že sive lase. Rožna dolina ostane plodovita, dokler še krava od jutra tuli. A kadar začenja vol rjuti od večera, tedaj bo hudo. Krava, ki jo najdeš tedaj med nami, bo nosila zlat zvonec na vratu.« 39. Kmetje so osuplo 'poslušali Serajnika. Majali so z glavami in niso hoteli verjeti. Zdaj pa jim Serajnik pokaže svojega sina Mirka, moža, starega kakih trideset let, visoke in krepke postave, edinega svojega sina, ki je izmed štirih njegovih sinov še ostal pri življenju. Sestre ni imel nobene, tako je bil sam tolažba in pomoč svojemu očetu na stara leta. 1 1 Janra cooperallva economica S. A. a Lubiana est:guisce tutte le operazioni di banca alle piu tavorevoli condizioni Emissione d'assegni circolari Telefon i Zadružna gospodarska banka D. D. v Ljubljani izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih 057, 2979 « Izdaja cirkularne čeke Po Vaši želji Vam izdela ftUMOVEMCA Ljudske tiskarne Kopitarjeva 6/11 Posebni oddelek za izdelovalne damskib torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih (azonah. CENE SKRAJNO NIZKE. POSLU 2ITE SE1 i svoji črtaln;ci ra?ne poslovne knjige, ako niso že v zalogi, lsto-tako izvrši ludi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. V I C T O R (Brevettato) Nnovo appnrecehin rima-KiihCnUij. Ne-i-mn con-u-■ tio < 11 energiu.Itpndimen-to massitno. - Affidiamo concessioue (Patentirano) Nov npnrat za krpanje uoitavic. t> rez porabo kake energije, zmoglil-vodbe 6o se oglasile: vsa množica 6e je zazibalo v veselju... Poroka je bila končana ... Andrej Guisetti se je približal Janezu: »Ali ni lepo?« »Prav gotovo, mojster! Duša drhti od začudenja in ljubezen do lastne domovine 6e še bolj poživi v srcu!« »Zato 6em tudi želel, da -si bil danes pričujoč. To 60 Benetke: nekaj velikega, mogočnega, 6traho. vitega'. Njih slava, naj se zgodi kar koli, 06tane večna! Olej, Janez, glej!... In razumi to!...« Vnovič se je obrnil do svojih prijateljev. h Ljudske tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari* Izdajatelj: !ni Jo?e Sodia Urednik: Viktor CenM