$  Najprej moram povedati, da sem otrok kulturnega boja. Danes to besedno zvezo marsikdo rabi z nekakšnim u`itkom ali celo z nostalgijo, kakor da bi oznaèevala posebej slavno obdobje v novejši zgodovini katolištva na Slovenskem. Vendar noben kulturni boj v resnici ni bil slavno obdobje. Èe `e, je bil mraèen, zadušljiv èas, ko smo bili — tam ob koncu devetdesetih — morda res za odtenek bolj preprièani v pravilnost “svoje” in v po- polno zgrešenost “njihove” stvari, a razmiš- ljanje o lastnih tegobah pod vladavino tako imenovanih liberalcev je hromilo vse druge ustvarjalne sile. Zato bi rad iz spomina odri- nil vse tiste razgrete debate z obveznim do- datkom pene na ustih, pa kak zamah z roko proti sošolcu, ki je trdil, da se Cerkev nikakor ne sme polastiti najveèjega slovenskega bo- gastva, naših gozdov. Prav niè si ne `elim na- zaj v tiste èase, še najmanj zato, ker sem bil kot mnogi na obeh straneh kulturnobojnega igrišèa preprièan, da bo tako stanje trajalo desetletja. Da bo še desetletja sicer mogoèe biti katolièan in na vse pretege razkazovati katoliška èustva, da pa bo v širši javnosti katolištvo navzoèe natanko v tolikšni meri, kot se bo zdelo prav tistim na oblasti. Ker so ti oèitno vendarle precenili ljudski gnev na zaostalo Cerkev, so se razmere v zadnjih letih spremenile. V nekem trenutku se je bilo slovensko ljudstvo celo pripravljeno spraviti s svojo katoliško dedišèino. Bojim se, da ta- krat ponujene roke nismo sprejeli na pravi naèin. Menim, da je skrajni èas, da se o tem pogovorimo in da morda še prepreèimo zdrs v novi kulturni boj, ki ne bo niè bolj pro- duktiven od prejšnjega. Èe se to sploh še da.  Bilanca prejšnjega kulturnega boja je na- mreè po moji sodbi na katoliški strani po- razna. Upam si celo trditi, da smo petim de- setletjem, ki smo jih za zdrav razvoj izgubili v bivšem re`imu, zgolj dodali še eno novo izgubljeno. Èe se Cerkev v tem èasu ne bi vsaj institucionalno okrepila in razvila široke mre- `e razliènih dejavnosti, bi bilo stanje še bolj alarmantno. Razlogi za to so — kot vedno — veèplast- ni. Velik del je zunanjih. O njih se govori po- gosto in veliko, tako pogosto, da celo kot iz- govor niso veè posebno preprièljivi. Med no- tranjimi bi posebej izpostavil dva: na eni stra- ni te`ave katolièanov s samimi seboj, na drugi strani pa te`ave z okolico, v kateri `ivijo. Oboje ni malo povezano z dejstvom, da je polstoletna vladavina totalitarizma pri pre- nekaterem katolièanu ustvarila vtis, da bi se Bergerjev “sveti baldahin” v Sloveniji brez komunizma sploh ne zrušil. Res je, da bi se najbr` zaèel rušiti na drugih mestih in bi pa- del na kakšno drugo stran, ampak njegova podrtija tudi v prijetnejših zgodovinskih oko- lišèinah ne bi bila bistveno manjša. S tota- litarizmom ali brez njega bi danes `iveli v se- kularizirani, poposvetnjeni dru`bi. V dru`bi, kjer 40 odstotkov ljudi nikoli ne zaide v cer- kev in kjer jih kake tri èetrtine z njo nima- jo poglobljenega stika. To ni samo sloven- ska, to je stvarnost vsega tradicionalno krš- èanskega sveta. Kljub temu se lahko tako re- koè dnevno preprièamo o tem, da je stanje v Sloveniji vendarle drugaèno. Te`ava ni v morebitnem pomanjkanju zagretih katolièa- nov; upal bi si celo reèi, da je takih veè kot v nekaterih sosednjih dr`avah. Te`ava niti ni  % 7 &    * 7 <  &     $ # v (morda znatno) višjem dele`u militantnih nasprotnikov vsakega pojavljanja Cerkve in njenih vernikov v javnosti kot v veliki veèini evropskih dru`b, kar je paè — in to pot po- polnoma zares — dedišèina naše komunistiène preteklosti. Bistvena te`ava je, da ljudje, ki so do Cerkve in katolištva naèeloma indife- rentni — in so v veliki veèini, kot domala po- vsod po zahodnem katoliškem svetu — ob vsa- kem spornem vprašanju raje potegnejo z mi- litantnimi nasprotniki Cerkve. Za to pa `e ni mogoèe veè kriviti zgolj komunizma. Ti ljudje imajo verjetno prav toliko stikov z in- stitucionalno Cerkvijo in njenim obredjem kot indiferentne`i v Avstriji ali Italiji. Kar jim manjka, je izkušnja javne navzoènosti kato- lièanov, ki bi v njih — kot v omenjenih dr- `avah — spodbujala rast pozitivne predstave o katolištvu in jim omogoèala, da se, èeprav nanj niso veè moèno navezani, vendarle poi- stovetijo z njegovo dedišèino, ki jim je skupna z anga`iranimi verniki. Dobro, spet je potrebno iti v zgodovino in priznati, da polstoletna prisilna odsotnost vsega katoliškega — celo praznikov, ki so bili na Èeškem ali Mad`arskem denimo samou- mevni — iz javnosti pri reševanju nakazane te`ave ni v pomoè. Ampak ravno nekateri do- godki iz zadnjih let odjuge postavljajo v èud- no luè tudi stanje katoliškega duha na Slo- venskem dolgo po dru`benih spremembah, kakor koli mehke in nezadostne so `e bile. Priznam: katolièani praktièno nimamo so- dobnih zgledov, kako se v javnosti kot kato- lièani vesti. Tovrstni slavni zgledi so stari naj- manj sedemdeset let. Vodijo na Be`igrad, na kongrese Kristusa Kralja, k likom Ušeniènika in Tomca. Nisem med tistimi, ki bi mislil, da je bilo s temi zglednimi osebami in dogodki v njihovem èasu kaj naèelno narobe. Celo veè,  % 7 &    * Obraz angela, 2007. Iz serije poslikanih kro`nikov, veèbarvno taljeno steklo.     $ tudi sam v njih gledam imenitne predstavnike katoliške misli in katoliške zgodovine pri nas. Ampak drugaèe kot v letih najhujšega kultur- nega boja konec devetdesetih nisem prepri- èan, da lahko današnjemu katolièanu pove- do kaj bistvenega in odloèilnega o njegovem èasu. Vmes se je vendarle zrušil sveti balda- hin, Slovenija 2007 v domala nobenem ozi- ru ni taka, kot je bila v èasu najveèjega raz- cveta predvojnega katolištva. Ne vem, ali je to dobro ali slabo, ker nisem do`ivel “dobrih starih èasov”, ampak tako je. Èe bi dedièi navedenih imenitnih oseb- nostih po vojni mogli delovati v vsaj prib- li`no normalnih razmerah, sicer ne bi mo- gli zaustaviti razpadanja svetega baldahina, kot se to v Evropi ni posreèilo nikjer, bi pa verjetno zlahka ustvarili pogoje, v katerih bi katoliška Cerkev in katoliška dedišèina v dru`bi ohranili ali pa z majhnimi spremem- bami na novo zasedli mesto njenega nespor- nega sestavnega dela. Pa se to kajpak ni mo- glo zgoditi. Namesto tega smo dobili kato- lièani zglede drugaènega pristopa k stvarnosti, zglede tako imenovanega “dialoga”. Ti so bili taki, da ima lepa beseda dialog v našem be- sednjaku še zdaj negativen prizvok. Dialog je v tistih èasih namreè pomenil popolno po- dreditev vsakršne kršèanske misli uradni dr- `avni ideologiji, ki jo je bilo potrebno naj- prej na vse pretege povelièevati in se ji zah- valjevati za to, da je osvobodila našo Cerkev navezanosti na gnili mešèanski red in na pos- vetne dobrine ter ji tako omogoèila vnovièno pribli`evanje apostolskim idealom, šele v dru- gi vrsti pa je bilo moè povedati kaj o kato- lištvu, a še to samo v silno omejenih okvi- rih. V tem oziru je kršèanski socializem, ki se je zaèel kot gibanje velikega upanja na pre- novo v slovenskem katoliškem prostoru, iz- kazal kot grozljiv zgodovinski fiasko, saj se je veèinoma zakljuèil v popolnem odpadu od Cerkve in v hlapèevskem razmerju do komu- nistiène ideologije. Spet ni bilo povsod tako. Ampak pri nas je bilo in tega dejstva ni mo- goèe spremeniti. Presek teh dveh vrst zgledov iz preteklosti je ne èisto neprièakovano ustvaril mentali- teto, v kateri ni malo naèela vse ali niè. Na ozadju sijajnih zgodovinskih podob izpred sedemdesetih let in strahu, da bi utegnili spet zdrsniti v stanje popolne odrinjenosti, nekak- šne konservativne revolucije, ki je sledila dva- najstletni prevladi politiène levice in je bila vidna na mnogih ravneh (tudi v renesansi na- rodnozabavne glasbe, ki smo ji prièa), po mo- jem mnenju nismo znali prav izkoristiti. Raje smo se zatekali k razkazovanju mišic, pa najsi je šlo za Playboyjeve plakate, za priporoèi- la `enskam o domnevni zdravstveni korist- nosti bolj konservativnega oblaèenja ali po- polnoma neproduktivno zahtevo po plaèlji- vem splavu. S tem smo se znova sami posta- vili v neza`elen polo`aj nekakšnih moralnih policajev in — kot se to rado zgodi — še sami prilili olje na ogenj `e tako ukoreninjeni pred- stavi o Cerkvi kot ustanovi, ki jo najbolj od vsega skrbi spolna morala, druga vprašanja pa malo ali niè. Da je to podroèje `e samo po sebi izrazito spolzko in se niti pri nas ni mogoèe veè zanašati na relativno zaprtost dru`be kot varovalko pred neprijetnimi raz- misleki o njem, menda ni treba izgubljati be- sed. Zato bi bilo tudi škoda na njem potratiti vse moèi. Omenjeno razkazovanje mišic, ki je bilo v zadnjih letih kar pogosto in javno odmev- no, je pri mnogih katolièanih zdru`eno z ne- prijetnim in samozadostnim preprièanjem, da lahko o vkljuèevanju Cerkve in njenih lju- di v javnost presojajo samo ljudje znotraj Cerkve, tudi èe gre za povsem posvetne za- deve, kot sta gospodarstvo in finance. Kato- lièani se bomo morali paè navaditi, da vsto- panje v javnost prinaša s seboj tudi nadle`- na vprašanja in da ni z vsako kritièno mislijo na naš raèun raz`aljeno `e vse kršèanstvo. @al pa je res ogromna veèina tovrstnega pisanja  % 7 &    * $ # o katolištvu pre`eta s tolikšno mero èisto ele- mentarnega neznanja in ujèkanja starih pred- sodkov, da èlovek zlahka obupa nad celoto in se, kar je nevarna in sladka mo`nost, za- teèe v samozadovoljno preprièanje o popolni pravilnosti lastnih stališè. In `e je tu zaèaran krog, ki onemogoèa kakršno koli konstruk- tivno sooèanje z dru`bo, ki ni veè taka kot v mitiènih èasih slovenskega katolištva. Mo- goèe smemo prav temu zaèaranemu krogu pripisati neizrabljene mo`nosti “konservativ- ne revolucije” in vrnitev indiferentne veèi- ne, v nekem trenutku pripravljene revidirati svoje stališèe o Cerkvi in katolièanih, na stare kulturnobojne polo`aje, kar se je morda naj- bolje videlo ob nedavni farsi z obnovitvijo Ro`manovega procesa. Še vedno srèno upam, da so slabemu rezultatu predsedniškega kan- didata konservativne in katoliške provenience botrovale zvišane cene `ivil in predvsem nje- gove lastne napake, ne pa razprave v zvezi z docela povpreènim ljubljanskim škofom. Ampak bojim se, da se motim. Prav deklarirani katoliški politiki so sicer poseben in morda najbolj boleè pokazatelj katoliškega neuspeha v zadnjem poldrugem desetletju. Oèitno so nanje še posebej vplivali strahovi preteklosti. Drugaèe si je komaj raz- lo`iti èudno sprego potez, znaèilno za veèino katoliških politikov pri nas. Èeprav vztrajanje na foteljih povezujemo s politiko nasploh, se mi zdi, da so slovenski katolièani med po- litiki v tej lastnosti še posebej blesteli. Zaradi nje so razpadale stranke, zaradi nje so bili pri- pravljeni vstopati celo v najbolj èudne koa- licije, resda pa je bilo to vstopanje vedno po- vezano s samimi na sebi hvalevredni premi- sleki o takšni ali drugaèni mostogradnji, ki je obravnavanim politikom zagotavljala dele` oblastne pogaèe tudi v èasih, ko je oblast naj- bolj gnala kulturni boj. Druga lastnost, le na prvi pogled te`ko uskladljiva s prvo, je zna- èilen ekshibicionizem, namenjen najbolj za- grizenim privr`encem. Pred njimi in zanje pa se nekateri katolièani v politiki niso sra- movali niti najbolj skrajnih stališè in jih ni prav niè skrbelo, da utegnejo z njimi trajno ogroziti `e tako nizek ugled katolištva v jav- nosti. Cilj je bil pri tem spet ohranjanje na- klonjenosti volilne baze in s tem foteljev v te`kih èasih. Mnogi katolièani so nasedli nji- hovemu dozdevno nesebiènemu in odloène- mu boju za katoliško stvar. Priznati je sicer potrebno, da so imeli ti politiki v takem rav- nanju zglede celo pri nekaterih imenitnih predstavnikih hierarhije iz ne tako daljne pre- teklosti. Kronsko sprièevalo dokajšnje jalo- vosti katoliške politike na Slovenskem je, da smo namesto sodobne kršèanskodemokratske stranke dobili zgolj konfesionalno stranèico, ki bolj sodi v zaèetek 20. kot v 21. stoletje in po vsem videzu nikoli ne bo zmo`na preseèi desetine glasov na parlamentarnih volitvah (èeravno jih bo tudi manj kot sedem odstot- kov zelo te`ko dobila). Gotovo manj opazna in škandalozna, dol- goroèno pa vsaj po mojem mnenju nevarnejša je precej skromna aktualna navzoènost kato- liškega in širše kršèanskega v slovenski kul- turi, tam, kjer sta imela kljuèno mesto od nje- nih zaèetkov. Seveda so še vedno ustvarjalci z vseh podroèij, ki izroèilo nadaljujejo in tudi `anjejo precej uspehov, ampak zdi se, da jih je v main streamu vse manj. Medtem ko so duhovniki iz njega itak `e davno izginili (o èemer bi bilo treba posebej spregovoriti), po- lo`aj ravno tako ni ro`nat nasploh. Pa so bili katolièani kot Pregelj, brata Vodnik ali Stane Kregar še pred osemdesetimi leti nosilci naj- sodobnejših kulturnih tokov (zaradi èesar tudi niso povsem izostali trki z uradno Cerkvijo). Zelo slabo bi bilo, èe bi se katoliški kultur- ni okus sprièo tega omejil zgolj na nekakšno domaèijsko konservativnost, kar je bila v vseh obdobjih slovenske kulturne zgodovine nje- gova velika skušnjava. Slovenska kultura s svo- jim nezgrešljivim katoliškim peèatom (o ka- terem nas najbolj preprièa Cankar) je namreè  % 7 &    *     $ ravno tisto polje, kjer bi se dalo najla`e naj- ti pot do veèine slovenskega `ivlja, ki s Cerk- vijo ni veè povezan, ji pa tudi vsaj `e a prio- ri ne odreka sleherne vloge v dru`bi.  Èe se po vsem povedanem nave`em na na- èrtovani slovenski katoliški shod, bi rekel, da od njega prièakujem sooèenje z navedenimi in s še številnimi drugimi premisleki. Menim, da mora biti predvsem primeren odgovor na današnje razmere, kakor so bili njegovi pred- hodniki odgovor na razmere v preteklosti. Zelo slabo bi bilo, ko bi jih skušali posne- mati zgolj v njihovi triumfalnosti ali nekri- tièno prevzemali njihove analize dru`benih razmer. Za triumfalizem po dobrih petnajstih letih samostojnosti slovenski katolièani ni- mamo veliko razlogov, razmere pa so povsem drugaène kot ob zadnjem katoliškem shodu. Ob vseskozi ali vsaj veèinoma nenaklonjeni javni klimi smo k svoji neuveljavitvi v jav- nosti veliko prispevali sami, ker se nismo v zadostni meri hoteli zavedeti sprememb, ki so se zgodile. Morda je prav katoliški shod dobra prilo`nost, da se manj kot z zunanjimi okolišèinami ukvarjamo sami s seboj. Potem bomo tudi bolj usposobljeni za nujno delo razganjanja meglic nevednosti, ki, ker so bile naèrtno spodbujane, kar zadeva katolištvo, še vedno prekrivajo veèji del slovenskega pre- bivalstva in omogoèajo pre`ivetje starodav- nim, atavistiènim predsodkom in klišejem. Da je boj z njimi ena naših glavnih nalog, ne dvomim. A èe se hoèemo uèinkovito spo- pasti z njimi, moramo najprej pomesti pred lastnim pragom in se predvsem odreèi mak- simalistiènim zahtevam. Èe nam to ne uspe, se bo dolga noè še kar nadaljevala in bomo še lep èas zgolj drseli iz enega kulturnega boja v drugega. Ker sem nekaj podobnega `e do- `ivel, si vse drugo `elim prej kot to.  % 7 &    * Obraz angela, 2007. Iz serije poslikanih kro`nikov, veèbarvno taljeno steklo.