V eno bojno črto z ostalim državnim uradništvom za materijalna prava! Te dni so se vršili protestni shodi državnega uradništva in manifesfacije za prava državnega uradništva. Zdi se nam, da so ta zborovanja nekako preveč prešla mimo učitelistva. Starejši tovariši se še spoininjajo. kako potrebno je bilo, da ie bila v prcteklih decenijah naša organizacija borbena za materijalno stanje učiteljstva. Danes je stvar drugačna! Danes ie Drevzela z vstopom v lastno nacionalno državo naša organizacija tudi važno kulturno in prosvetno misijo, ki io bo morala izvesti in kateri bo morala v bodpče posvetiti več energije. S tem pa nikakor nečemo zanikati. da mora biti organizacija še borbena tudi v prvem pogledu a s povseiin druKačnimi metodami Danes spada učiteljstvo med državno uradništvo in povsem krivo ic ako bi hoteli delatj materijalno poliiiko povsem na svo.io pest. Treba je skupnega nastopa z ostalim državnim uradništvom in v tem pogledu bomo morali postati nekaki sindikalisti. Res ie, da činovniški Savez ni tisto, kar bi moral biti in kar bi mi hoteli. da bi bil. Toda. če bi vsi resno hoteli. bi lahko bil naša sila in moč. Ne bil bi le marioneta. s katero poljubno igra ministrstvo financ in vsaka vlada. Skupna organizacija, sindikalna. bi bila moč! Velesila bi bila, močna opora, ki jo bomo vsi vkup v bližnji bodočnostj rabili boli nego v preteklosti. Utrditi bomo moralj svoje centrale, utrditi bomo morali vezi med centralami, a tudi med njenimi deli; predvsem pa se moramo zavedati skupnih zahtev, ki jih imamo in kj nas vežeio ter silijo v skupno bofbo. Iz tega ozira prinašamo resolucijo, ki je 'bila sprejeta na manifestacijskih zborovanjih in iki se glasi: »Na manifestacijskem zboru v Ljubljani dne 20. decembra 1925 zbranj državni aktivni nameščenci ter civilni in vojaški upokojenci protestirajo najenergičneje proti neizpolnitvi od vlade danili obljub glede izboljšanja njihovega gmotnega stania ter zahtevajo. da narodna skupščina preje pristopi *k rešitvi perečega vprašanja državnih nameščencev in upokojencev. Pred vsem zahtevajo v specljalnem oziru: 1. Domaknitev mesta Ljubljane in Maribora v prvi draginjski razred. v siplošnem pa 2. izplačilo doižnih razlik, 3. prevedbo kronskih penzii v dinarske, 4. zvišanje stanarine do izmere, ki odgovarja današnjj najemnini. 5. revizijo zakona o civilnih državnih nameščencih v zvezi z razvrstilno uredbo. 6. priznanje izvestnih nadaljnih olajšav 'pri vožmjah na železnici za upokojence in člane niih rodbin, 7. izdajo pravilnika o preduimih na službene prejemke. 8. izplačevanje neokrnjenih draginjskih doklad onim upokojencem, našim državljanom. ki moraio bivati iz tehtnih razlogov v inozemstvu, 9. ukinitev premeščeni iz političnih nagibov. kar naj velja tudi pri eventualni redukciji. 10. priznanje posebnih doklad rezervnim častnlkom — državnim nameščencem — za dobo vojne službe. 11. oprostitev državnih nameščencev od piačevanja komorskih doklad — ln 12. ukinitev določbe zakona o proračunskih dvanajstinah za niesec december 1925 — marec 1926, s katero se zvišuje najmanjši rok za pridobitev penzijske pravice od 10 do 15 let. Vse te zahteve državnih nameščencev in upokojencev so vladi in narodni sku;pščini dobro znane že iz resolucije Glavnega saveza državnih činovnika i službenika v Beogradu z dne 26. novembra t. 1. ter ie vsaka utemeliitev za njih upravičenost odveč. Obenem izjavljajo državni nameščenci in upokojenci. da bodo v dosego povoljne rešitve njihovih vltalnih vprašani potom svojih organizacii in preko Glavnega saveza državnih službenika iu činovnika v Beogradu zastavili vse svoie sile in celokupno organizatorno moč.«