PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Pred n. leti je umrl Vladimir lip* Ufjaeev-Leflin, voditelj tako že osvobojenega kakor ie zasužnjenega delovnega ljudstva.
Slava njegovem« spominu!
Leto 3., štev. 3 - Cena 3 lir - 3 Jugolire - 2 Din
TRST, torek 21. januarja 1947
Poštnina piačana - Spedizione in abbonamento post. II sruppo
Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93-710 — Rokopisi se ne vračajo
Zapadna pravičnost v Palju: po treh žrtvah še osem tovarišev v zapor
Rezultat obrambe imovine delovnega ljudstva zahteva še vežjo čuječnost in borbenost
proti imperialističnim nakanam, ker hočejo z odvažanjem strojev podvreči naše ozemlje njihovemu vplivu
V petek se je končal v Pulju proces proti S delavcem, ki so branali mlin in njega naprave pred onimi, ki so hoteli naprave demontirati in odnesti.
Delovno Ijdustvo je zraslo z delom,- trdim in težkim delom. Zato so tudi branili svojo in svojih tovarišev pravico do dela in življenja. Vsakdanja borba je naučila delovno ljudstvo spoštovati zakon življenja, ki mora zagotoviti vsem pravico do dela, do zaslužka. Le na ta način je mogoče ustvariti solidne družbene temelje, ki pmogočajo splošni napredek in blagostanje.
Tako mislijo ne samo oni. ki so prišli pred sodišče, da bi jim „sodili“, temveč delovno ljudstvo sploh, zlasti pa še delavci, ki poznajo najtrše zakone vsakdanjega življenja, trdega in napornega zaslužka Zaslužek pa si mora delovno ljudstvo zasigura-ti z obrambo naprav, ki so bile postavijenje hi so rasle z njihovimi silami, njihovimi žulji.
To je zakon, ki ga piše življenje. za katerega smatra delovno ljudstvo, da je vredno in častno boriti se. Toda kapitalistična dru-ba nas hoče utesnjevati z nečim, kar ne odgovarja dejanskemu stanju razvoja družbe, z nekimi papirnatimi predpisi, ki jih hoče uveljaviti s ton, da jim daje zveneče ime — zakon. A ne oziraje se na zastarele predpise, ki skušajo zavirati razvoj življenja, s katerim prihajajo vse češče in v vedno večja nasprotja, gre vse po poti nujnega napredka.
Papirnati predpisi so prišli do veljave. Na življenje in njega nuj-nostne pravice so — hote ali nehote, to dejanskega stanja ne spremeni — pozabili. Z obsodbo osmih delavcev ne bodo spremenili toka razvoja vsakdanjega življenja in mišljenja njega prvobo-riteljev.
Udarili so po življenju, skregali so se z njim. Delavstvo pa je na poti svoje nepopustljive borbe kot doslej že tolikokrat s trpljenjem prispevalo nadaljnje žrtve.
Dolga in slavna je pot delavskih borb. Vsak korak je treba priboriti si z žrtvami. Tega^ se moramo zavedati. Pomislimo 3e
na kri, ki je namakala ulice in trge tolikih mest na svetu. Tem žrtvam primerni So bili veliki dosedanji uspehi in bodo ter morajo biti še večji.
Biasi Giovannija so spoznali
Solidarni smo
z delavci v Pulju
Spomenica ZVll-ju
Trst
Delavci ladjedelnice Sv. Marka, zbrani, na zboru iz raznih oddelkov, ogorčeni zaradi krvavih dogodkov ,v P ni ju,
najodločneje protestirajo pri ZVU in zahtevajo, da se izpuste aretirani antifašisti, katerih 'edina krivda je v tem, da so branli to, kar so sami ustvarili; nadalje zahtevajo, da se obsdoijo nikoli dovolj prekleti morilci;
obtožujejo pristranost Z VU, ki ščiti morilce in daje reakcionarnim imperialističnim krogom možnost, da slabe gospodarstvo naše pokrajine s tem, da dovoljuje odvoz strojev, popolnoma prezirajoč dogovor Morgan Jovanovič;
obžalujejo, da vodi ZVU protiljudsko politiko, ki je vse doslej kazala pristranost z naklonjenostjo napram italijanskemu šov nističnemu gibanju v pokrajini in s preganjanjem tistih, ki so na . strani zavezniških vojnih sil pripomogli k uničenju naci-jašistične pošasti.
Delavci ladjedelnice Sr. Marka, solidarni z delavci v Pulju, nikoli ne bodo dopustiti, da bi se v Trstu delavci ' oropati in bi se oslabila gospodarska moč mesta v korist krvoločnih industrij cev.
Smrt fašizmu
Svobodo narodu!
Sledi 1400 podpisov
MEZDNI SPORAZUM za poljedelske delavce
7. januarja 1.1. so sklenili Združenje kmetov Julijske- krajine in sindikalne erganizacije sledeč j sporazum:
01. 1
Mezdne tabele člena 8. kolektivne delo vrne pogodbe za kmečke delavce ki so v veljavi od 1. septembra 1946 za pokrajino Trsta in Gorice, so od 1. oktobra naprej sledeče:
1. PRILOŽNOSTNI DELAVCI
Kvalificirani delavci:
plača na uro drag.dokl. skupno specializirani obrtniki, sadjarji, vrtnarji, strokovni delavci				
pazniki, obrtniki I. razr., traktoristi I. razr., autisti I. razr., strokovni obrezovalci 				17.75	53.50
obrtniki II. razr., traktoristi II. razr., konjski hlapci 		autisti n. razi.,		17.—	49.50
volarji in kravarji, konjušniški hlapci	• •••••••	29.25	16.25	45.50
Kmečki težaki: moški od 18. do ipolnjenega 65. leta		26.— re	15.50	41.50
meški od 16. do izpolnjenega 17. leta		20.80	12.20	33.—
ženske od 17. do izpolnjenega 55. leta			10.80	29.—
dečki od 14. do 15. leta in moški čez 65	let		15.70	9.30	25.—
ženske pod 17 let in nad 55 let ter manj	sposobni moški	14.50	8.50	23.—
'2. NAPOL STALNI DELAVCI
Strokovni delavci:
plača na uro drag.doki. skupno strokovni obrtniki, strokovni sadjerejei, srokovni vrtnarji.
strokovni delavci pri semenjakih pazniki, obrtniki I. razr., traktoristi I.	razr.,	autisti T.			18.50	53.50
obrtniki' II. razr., traktoristi II. razr.,	autisti	II.	razr.,		17.75	50.—
					17.—	46.50
volarji in kravarji, konjušniški hlapci					16.25	42.50
Kmečki težaki:						
moški od 18. do izpolnjenega 65. leta	* • ^	- o	• H »	23.50	15.60	39.—
moški od 1.6. do izpolnjenega 17. leta	•	• e	e o	.» * •	18.80	12.20	31.—
ženske od 17. do izpolnjenega 55. leta	. . .	.	e	o e .	16.70	10.80	27.50
dečki od 14. do 15. leta in moški čez	65 let		. . .	14.20	9.30	23.50
ženske izpod 17. in iznad 55. leta ter manj sposobni moški 3. STALNI DELAVCI				13.—	8.50	21.50
15.50
12.20
10.00
9.30
8.50
36.50
29.50
25.50 22.— 20.—
Strokovni delavci:
plača na uro drag.dokl. skupno strokovni obrtniki, strokovni sadjarji, strokovni vrtnarji,
strokovni delavci pri	semenjakih . . ... . . . 31.50	18.50	50.—
pazniki, obrtniki I. razr., traktoristi I. razr., autisti I. razr
strokovni obrezovalci	 .......................... 29.25	17.75	47.—
obrtniki II. razr, traktoristi II. razr., autisti n\ razr.,
konjski hlapci ...................................... 26.50	17,—	43.50
volarji in kravarji, konjušniški	.hlapci	23.75	16.25	40.—
Kmečki delavci:
moški od 18. do izpolnjenega 65. leta	..,«•••• 21.—
moški od 16. do izpolnjenega 17. leta	17-30
ženske od 17. do izpolnjenega 55. leta ......... 14-70
dečki od 14. do 13. leta in moški nad 65 let ..... 12.70
ženske izpod 17. in iznad 55. leta ter manj sposobni moški 11.50
4. DNINARJI
mesečna mes. drag.
,	.	plača doklada skupaj
Nadpazniki, skladiščniki, strokovni obrtniki, »trakovni
. sadjarji, strok, vrtnarji, strok, delavci pri semenjakih. 6.552.— 3.843.— 10.490.— pazniki, obrtniki I. razr., traktoristi I. razr., autisti I. razr,
strok obrezovalci,	nlevarji,	skladiščniki,	čuvaji	•	6.084.—	3.696.—	9.730.—
obrtniki II. razr., traktoristi N. rakr., autisti II. razr.,
konjski hlapci .	. .	.	.	•	•	•	-	-	. ,	-	.	. , , ,	5.512.	3.538.—	9.050.
volarji in kravarji	.............. 3.830.—	2.470.—	6.300.
konjušniški hlapci	............ 4.940.—	3.380.—	8.320.—
splošni delavci in hlape:!	 .......................... 4.368.—	3.232,—	7.600.—
Čl. 2	■
Predujem v višini 35 odstotkov osnovne plače ali osnovne mezde določene po dogovoru z dne 23. novembra'je všteti v novih zgoraj označenih tarifah.
za kritega in ga obsodili na dve leti zapora. Ravno tako so spoznali krivega Pigliana Antona, obsodili so ga na 2 leti in 6 mesecev zapora; Rovisa Karla na eno leto; Giovi Eufemijo na eno leto; Glavina Giordano je bil zaradi nezadostnih dokazov oproščen. V vprašanju Fioretti Attilija je predsednik izjavil željo, da bi prišli na sodišče dečkovi starši.
Pripomnili bi še, da je sodnik čutil potrebo skoro opravičiti se S posebnim pojasnilom glede ob-
sodbe zgoraj navedenih tovarišev.
Delavstvo je prepričano, da imajo obsojenci prav. To svoje mnenje izraža glasno in spontano na zborovanjih. Na teh zborovanjih sta prišli do izraza solidarnost tržaškega delovnega ljudstva do obsojenih tovarišev' in ogorčenost nad puljskimi dogodki in vsem. kar je z njimi y zvezi.
Zbirajo se na skupščinah. Tako so se zbrali tudi delavci ladjedelnice Sv Marka in poslali ZVIJ-ju protestno resolucijo.
OMEJITEV OSmiiJJt
zaradi varčevanja s tokom; Mezde in plače zagotov jene
Zaradi pomanjkanja vode je preskrba z elektriko vedno bolj kritična. Zaradi tega je odredila ZVU varčevanje s tokom, tako da bodo v razdobju šestih tednov ladjedelnice prekinile za dva tedna svoje delo. Zaradi tega so bili Enotni sindikati v stalnem stiku z ZVU in ščitili interese že itak močno prizadetega delavstva.
Ostala podjetja, ki prejemajo tok od SELVEG-a ali pa od ACEGAT-a bodo počivala po tri dni na teden. V teh podjetjih bodo delavci v ostalih treh dneh lahko delali po 9 ur dnevno.
Delavci bodo vseeno prejemali plačo za 40 tedenskih ur. Industrijski delavci morajo prav tako v tem razdobju prejemati normalne plače.
Enaka usoda je doletela tudi ladjedelnice v Tržiču, kjer ne bodo delali od 18. t. m. pa do 18. februarja.
Kakor že zgoraj omenjeno, bodo mezde industrijskim in obrtnim delavcem zagotovljene v višini 40 ur tedensko, vštevši draginjsko doklado. Ravno tako je zagotovljena plača uradništva.
Bolnlžka blagajna mora biti last delovnega Ijtidrtva
Posvetovalna - le pesek
komisija v oči
Delavstvo tovarne Gasilni se je polnoštevilno udeležilo zborovanja na katerem so govorili o bolniški blagajni, zborovanje se je vršilo 15 t. m
Tovariš, ki je spregovoril, je postavil vprašanje:	Kaj daje bolniška blagajna
delavcem? Vsi prizadeti si moramo zastaviti to vprašanje in poskušati najti primeren, zadovoljiv odgovor. Tudi govornik je poskusil v nadaljnjih izvajanjih podati misli, dejstva o bolniški blagajni in na ta način odgovoriti, na v začetku zastavljeno vprašanje..
Znano je, da morajo delavci zaradi navadnega pregleda zelo dolgo čakati. Ko zdravnik končno pride, pogostoma zelo površno pregleda, ali pa samo pogleda, ne da bi delavca stvarno preiskal. Nato zapiše nič drugega kot navaden recept za zdravilo. Seveda ni s tem rečeno, da nj vestnih zdravnikov!
Tak sistem je rezultat 25-letnega fašističnega gospodstva in v tem času z znanimi nam metodami spremenili bol-
niško blagajno v korito za fašistične varovance, miljence in zaslužne skvadrl-ste, ki so se zanimali le za mesečno plačo. To se mora končati, pa bilo to nekaterim \-šeč ali ne.
Zato so se delavci zbrali. Zbirajo pa se tudi v drugih tovarnah in to z istim namenom, da bi zahtevali, da se delavska ustanova zopet konsolidira. Vsi delavci, ne oziraje se na nacionalno pripadnost, ne oziraje se na politično opredeljenost, zahtevajo, da se vzpostavijo zakoni, ki so veljali za bolniško blagajno pred nastopom fašizma in da se izvoli upravni odbor, ki mora biti sestavljen iz članov bolniške blagajne, legitimnih lastnikov bolniške blagajne.
Zaradi tega odklanjajo delavci predlog ZVU-ja, po katerem naj bi se ustanovila posvetovalna komisija. Ta način rešitve ne pomeni nič drugega kakor pesek v oči. Predragocena so naša izkustva, da bi se pustili slepiti in zapeljevati Sc dalje.
Določila novega statuta
Za močno sindikalno organizacijo
Priobčaino nadaljne točke sporazuma Osrednje sindikalne komisije za sindikalni sporazum o novem statutu:
čl. 29
Organi sekcij v mestu v občini oz. pokrajini so: a: skupščina, b: 'odbor v mestu, v občini oz. v pokrajini.
čl. 30
Skupščino tvori a: zbor vseh delavcev _ v dotičnem mestu, občini oz. po-ga 500.
b: Zbor delegatov, industrijskih skupin in delavcev, ki ne spadajo k tem skupinam (ki se predhodno 'sestanejo na posebnem zborovanju) v razmerju 1:20, ali pa skupine v primeru da je vpisanih delavcev v dotičnem mestu, občini ali pokrajini in več kot 500.
/čl. 31
Skupščina v mestu, občini oz. v pokrajini: a odloča o letnih poročilih in o obračunu odbora v mestu, o občini oz. pokrajini.
b: izvrši odbor za mesto, občino oz. pokrajino, c: izvoli revizorski odbor, d: odloča v mejah konfederalnih pooblastil in. sklepov o problemih mestne-nosti,
Cl. 32
Odbor v niestu, v občini oz. pokrajini tvori 3 do 11 odbornikov. Stelo odbornikov sc ravna po važnosti sekcije. Odbor, vodi vse sindikalno delovanje delavcev vseh skupin v zvezi in s pomočjo konfederainih organov. Je izvršni organ sklepov in nalogov skupščine in je za svojo sindikalno in upravno dejavnost odgovoren skup- sporih med člani. More tudi spiemeniti ščini in konfederalnim organom. Odbori, konfederalni statut, če je za spremem-v mestu, v občini ali pokrajini predstav-j navadna večina vseh, ki imajo pravi-Ijajo redno uradno zvezo s področno co ('° glasovanja. Odloča o višini kon-konfederacijo in s področnimi sindikati. 1 federalnih prispevkov in o njihovi raz-
Odbor se redno snide enkrat na teden delitvi med poedine konfederalne orga-in vsakikrat, kadar to zahteva predsed- ne-nik ali ena tretjina njegovih odbornikov, j	30
čl. 33	j Osrednji odbor sestavlja 25 odborni-
Odbor izvoli iz svoje srede predsedni- kov. Je redni upravni organ konfedera-ka, podpredsednika in tajnika. Razdeli cije v okviru in duhu smernic, ki jih med odbornike druge naloge v smislu začrta skupščina. Le,tej tudi odgovarja
čl. 18, imenuje tajništvo, odloča o vprašanjih in problemih rednega sindikalnega delovanja v mejah pooblasti! in sklepov odbora.
čl. 34
Predsednika podpira v njegovem delu tajništvo. Za njegovo pravilno poslovanje je odgovoren tajnik odbore.
POGLAVJE V.
Konfederalni organi in njih naloge
Cl. 35
Konfederalni organi so: a) skupščina, b) osrednji odbor, c) izvršni odbor, d) glavnp tajništvo, e) revizorski odbor, 11 odbor zaupnikov.
01. 36
Konfederalna skupščina je vrhovni organ uprave konfederacij in ima vso odločujočo oblast v duhu pričujočega statuta. Redno se snide enkrat na leto. izredno, pa vsakokrat, kadar to zahteva Osrednji odbor ali pa v,saj ena tretjina delegatov.
•	01. 37
Skupšino tvorijo delegati, ki jih voli sindikat v razmerju 1 : 500 članov ali manj. Delegati vršijo svojo dolžnost eno leto razen v primeru razpusta ali o-stavke.
01 38
Skupščina daje svoje mnenje o delu in o obračunu Osrednjega odbora, določa smernice organizacijskemu delovanju v raznih panogah, izvoli Osrednji odbor, revizorski odbor in odbor zaupnikov. Skupščina je vrhovni organ, ki odloča o vseh vprašanjih posebne važnosti, ki jih ne morejo rešiti drugi konfederalni organi. V zadnji'instanci odloča o vseh
za svoje delo. Odbor se snide vsaj en; krat na mesec in vsakokrat, kadar ima to za potrebno izvršni gdbor, ali kadar to zahteva vsaj ena tretjina njegovih odbornikov.
Cl. 40
Dolžnosti osrednjega odbora so: I) Izvaja sam ali po drugih načela statuta, ki jih postavi organizacija. 2) V okviru, ki ga določa statut, bo osrednji odbor skrbel a) da se kar najbolj pospešuje enotno sindikalno gibanje delavcev na vsem področju, b) da pospešuje dejavnost za bratstvo med' delavci v tovarnah in na deželi, c) da vodi sindikalno politiko in sindikalno delo vseh področnih odborov in da pospešuje skupne akcije delavskega razreda in kolektivne (skupnostne) akcije organiziranih delavcev (vaditi štrajke, sklepati kolektivne delovne pogodbe itd), č) da zastopa gospodarska, politična in socialna vprašanja pri organih vlade in pri sami vladi, da odredi v naprej svoje zastopnike, ki bodo nasproti oblastem zastopali sindikalno organizacijo,. d) da podpira in raz-
pis organizacije v uradnem jeziku področja povrh uradnega lista sindikalne organizacije, g) da nasproti inozemstvu zastopa enotno sindikalno gibanje na vsem področju, da v njegovem imenu
sklepa o mednarodnih zvezah, da sklepa sporazume mednarodnega značaja vsake vrste, da zaščiti delavce s področja v primeru izselitve in jih zastopa pri osrednjih organih države, kjer delajo in živijo, h) da upravlja finančna sredstva in premoženje konfederacije, i) da ustanovi borbeni sklad, iz katerega bo mogoče finansirati morebitne stavke, kt jih vodi in odobri organizacija.
Cl. 41
Osrednji odbor: a) izbere iz svoje srede izvršni odbor, ki ga tvorita predsednik, 2 podpredsednika, 3 tajniki in 2 odbornikov, b) razdeli med člane izvršnega odbora razne naloge, med drugim za napredek zadrugarstva, pomoči tisku in propagandi, organizacijsko dela, profesionalnc^izpopolnitev, kulturo in šport. Vsak odbornik odgovarja odboru sektorja, ki mu je podrejen, in vsi odborniki izvršnega odbora so solidarno odgovorni za vso odborovo dejavnost.
Cl. 42
Izvršni odbor razen že omenjenih nalog a) nadzoruje izvršitev konfederalnih sklepov po sindikalni skupini in1 drugih konfederalnih organih, b) določa o sestavi uradov ravnateljstva in o višini
vija šport, kulturo in umetnost med delavci, e) da pospešuje in razvija zadruž- plač podrejenega osebja, c) ima pravico no gibanje, f) ^ Udaja sindikalni čašo- sklicati po potrebi direktivne odbore
Z GORIŠKEGA
Za doklade se niso sporazumeli
ker delodajalci ne verjamejo, da so cene porastie
področnih konfederalnih organov.
Cl. 43
Od ene do druge seje izvršnega odbora je predsednik, ali namesto njega e* den izmed obeh podpredsednikov za dejansko izvršitev sklepov in smernic odgovoren in vodi odborovo delo.
Cl. 44.
Predsednika podpira v njegovem delu tajništvo. Tajništvo odgovarja odboru z* organizacijo in posibvanje urada osrednje uprave konfederacije, vzdržuje službene stike s sindikati kategorij in okrožnimi sekcijami, predlaga izvršnemu odboru ustanovitev uradov ali služb, ki bi se pokazale, da so potrebne in namešča dotično osebje.
Cl. 45.
Predsednik, podpredsednik in tajnik izvršnega odbora poslujejo hkrati kot predsedni, podpredsednik in tajnik osrednjega odbora.
Delavstva ne bod« izigravali
Tvrdka Zega Erminio v ulici Pascoli6 ni plačala svojim nameščencem zimske nagrade. Delavstvo hočejo izigrati, oes da je bilo plačano bolje kot pri drugih tvrdkah in da mu je tvrdka plačala celo preveč.
Vedno isto se ponavlja. A ne opiraje se na drugo, moramo pribiti, da, če tvrdka plačala več, je gotovo tudi več
Čl. 3
čl. 16 kolektivne delovne pogodbe od 1. sept. 1946. in sicer odstavek „B<> žična nagrada*4 se spremeni kot sledi:
Dninarjem in ostalim delavcem pripada ob koncu leta kot božična nagrada 8 odstotkov celotne osnovne plače in 4 odstotki draginjskih doklad prejetih v istem letu.
Pol stalnim in priložnostnim delavcem se ta nagrada izplača v teku 15 dni v izmeri 9 odstotkov osnovne urne plače do največ 24 tedenskih ur.
Upravičenost za to nagrado se prične z 1$. januarjem 1946 za dninarje in s 1. septembrom 1946. za druge delavce.
Čl. 4
čl. 18 kolektivne delovne pogodbe in sicer odstavek „Dopusti“ se izpremeni takole:
Dninarjem in stalnim delavcem, ki so bili eno leto v nepretrgani službi pri istem podjetju, pripada letni dopust z globalno plačo za 7 dni. Delodajalcu je pridržana. možnost določitve, kdaj naj se dopust izrabi, da ne bo oviran redni potek dela.
Po prvem letu se računajo kot celota tudi ulomki leta. Kadar po skupnem dogovoru delavec ne izrabi roka dopusta, ima pravico do prejema plače za tiste dni in draginjskih doklad.
Napol stalnim delavcem, ki so bili uslužbeni vsaj 200 delavnih dni, pripada v letu 7 dni dopusta, plačanega z osnovno plačo in doklado.
V	Gorici bi radi sklenili sporazum o draginjski dokladi za trgovske in obrtniške nameščence ter nameščence raznih zasebnih uradov. V ta namen so se 16. t. m. pričela pogajanja med delodajalci in predstavniki ES.
Uspeha pa ni bilo. Delodajalci so namreč „podvomili“, da so cene narasle. Izmikajo se in povzročajo pri prizadetih veliko zaskrbljenost, zlasti že, ko so v Trstu in Tržiču vprašanje draginjske doklade že uredili.
čudi nas zadržanje« delodajalcev, saj bi morali baš oni dobro poznati veliko spremembo v cenah, če jih primerjamo z onimi iz preteklega leta. Toda njim gre pač predvsem za to, da se njihovi dobički stalno večajo, ne oziraje se na čigavo breme. Skratka, oni so v tem oziru nenasitni.
V	petek so pričeli obravnavati nove mezdne pogodbe za nameščence trgovin z jestvinami in drugim blagom. Pri tem pa je pričakovati enako nerazumevanje delodajalcev, kot smo ga vajeni doslej. Vedno ista pesem — delodajalcem je njihov dobiček vedno premajhen.
Draginja narašča
Zaskrbljenost delovnega ljudstva je vsak dan večja, zlasti onih, ki žive od svojega dela in so odvisni od svojega zaslužka. Draginja namreč narašča.
Zaradi tega pošilja delavstvo ZVU-ju spomenice. Pred kratkim so protestirali delavci SAFOG-a. Njim so se pridružili
V svojem protestu ugotavljajo, da je po vsakem povišanju plač — in zlasti po zadnjem — opaziti takoj takšen dvig cen, da uniči vsako stvarne vrednost doseženega zvišanja.
Zato zahteva delavstvo, da oblast z vso resnostjo prouči to stanje in prepreči vsako špekulacijo na račun delovnega ljudstva.
Nesocialno ravnanje
tvrdke Farsura
Odpuščanje delavstva se izvaja, čeprav je to prepovedano. In' to se dogaja v zimskem času, v času revščine in pomanjkanja.
Tvrdka Farsura je doslej odpustila 50 delavcev, toda kot se govori med delavstvom, se predvideva še nadaljnje zmanjšanje osebja.
Res je, da ni mnogo dela, a vendar bi se dala zadeva z nekoliko dobre volje in razumevanja s strani tvrdke zadovoljivo urediti na drug način.
Zanemarjajo vzgojo delavske
mladine ker nočejo, da bi tržaška industrija uspevala in jim na tržišču konkurirala
Delavska mladina, vajenci in mladi delavci, so se borili po gozdovih in po tovarnah, da bi si izbojevali boljšo bodočnost. Pod fašizmom njihov položaj ni bil lahek, često so bili prisiljeni delati po 10 do llur dnevno. Zahtevali so od njih, da se morajo udeležiti tečajev7 za strokovno izobrazbo, obenem pa so jih zaposlili ves dan z delom in jim na ta način onemogočili obiskovati tečaje. Samo v svojem zadnjem obdobju, v času vojne in tik pred polomom se je fašizem odločil, da si med mladino ustvari kader izvežbanih delavcev, ker jih je nujno potreboval za svojo vojno proizvodnjo.
Preteklo nedeljo so se tržaški mladi
sedaj tudi delavci predilnice v Podgon. delavci in vajenci zbrali na zborovanje
RAZGLEDI PO SVETU:
Bi&zp&sdHtot v AngUii
vv
naA&stct'
ITALIJA
V	Palermu je prišlo preči dnevi do težkega incidenta. V delavnice je prišla skupina nasilnežev, ki so zahtevali od delavcev, naj prekličejo epu-racijski odlok proti nekemu Duceiju. Delavci so to odločno odklonili, nakar so nasilneži pričeli streljati. Trije delavci so ranjeni, eden pa se bori s smrtjo.
V	znak protesta je bila proglašena stavka, ki ne zajema samo ladjedelnic, marveč skoraj vsa industrijska podjetja v Palermu. Tudi tramvaj ne vozi.
Teden po umoru sekretarja Belav- . ske zbornice v mestu Saehi na Siciliji je. bil izvršen poskus novega atentata na sekretarja Delavske zbornice v Canicattiju. Neznani storilci so izstrelili nanj več strelov, toda sekretar je ostal nepoškodovan.
FRANCIJA
14. t. m. se je v Parizu pričelo zasedanje izvršnega odbora francoske Generalne konfederacije dela. Na dnev-
nem redu zasedanja so 4 vprašanja: cene in mezde, kolektivne pogodbe, socialno zavarovanje in mednarodni položaj.
ANGLIJA
Minister za trgovino Stafford Cripps in minister za gorivo Emanuel Syn-veal sta priredila v Londonu tiskovno konferenco, na kateri sta govorila o novem načrtu razdeljevanja premoga. Ob tej priliki sta izjavila, da bodo dobile številne britanske industrije manj kot polovico svojih dejanskih potreb.
Načrt bo dobil obvezno moč 20. januarja. Sedanji primanjkljaj premoga v Veliki Britaniji znaša 300.000 ton tedensko.
Cripps je izjavil, da ni mogoče predvideti, koliko delavcev bo zaradi tega ostalo brez dela.
„Reuter“ poroča, da se *več kot 30 isoč delavcev, med kateremi so vozači, transportni delavci, pristaniški razkladalci, tržni uslužbenci in delavci podobnih industrij udeležuje stavke v Veliki Britaniji. V Londo-
nu stavka približno 22.600 delavcev, vštevši 20 tisoč avtomobilskih vozačev in tržnih uslužbencev.
Poleg stavke šoferjev in transportnih delavcev v Londonu so tudi v približno 20 mestih proglasili stavko v znak solidarnosti in več vet delavcev ni šlo na delo.
Glavna središča, v katerih se je razširila stavka, so: Bristol z 2000
•	stavkujočih delavcev, okraj Midnay s 1.500, Gardiff 1.040 in Manchester
s 600 delavcev.
Stavka prevozniških delavcev, ki so se ji pridružili tudi londonski pristaniški delavci, se je zaključila.
Delo se je pričelo v soboto zjutraj
ČSR
Skupina 140 vojakov, podoficirjev in oficirjev iz Oficirske šole je delalo pri nočni izmeni v premogovniku v Kladnu v okviru kampanje vojaštva za pomoč premogovni indu-
•	striji, ki nima dovolj delovnih moči. V skupini je bilo tudi nekaj žensk.
Pri splošni regulaciji reke Vah bo pri mestu Pištany premikajoč jez, ki bo omogočil zgraditev treh velikih' hidrocentral na dolnjem toku Vaha. Istočasno z izvedbo tega načrta, ki bo stal okoli 2 milijona Kčs, bo vzpostavljena plovba iz Donave po reki Vah do Pištana za vse donavske ladje.
JUGOSLAVIJA
Delovni kolektiv skopljanske kurilnice je dobil nalogo, da v decembru popravi 5 poškodovanih lokomotiv. Po zaslugi prizadevanja kolektiva so popravili lokomotive 16 dni pred določenim rokom. Ostale dni so delavci uporabili za izpolnjevanje novih na-
log. Razen tega je kolektiv v mesecu decembru pregledal in popravil vse snežne pluge za lokomotive in popravil B vagončkov za prevažanje premoga.
V	Sarajevskem prirodoslovnem paviljonu državnega muzeja je odprta razstava „2ivljenje naših gozdov". Razstavo je odprl direktor muzeja prof. Vojln Glišič.
S 1. januarjem 1947 je bil uveden telefonski promet z naslednjimi državami Južne Amerike: Brazilija, Argentina, Urugvaj,. Paragvaj, Čile, Bolivija in Peru.
ZSSR
V	kratkem bo v državnem zgodovinskem muzeju v Moskvi odprta razstava ruskega porcelana in stekla. Preko 2.000 razstavljenih predmetov bo seznanilo obiskovalce z zgodovino ruske industrije porcelana in stekla, pričen-ši s koncem 17, stoletja pa do današ-nijh dni, ter z izrednimi izdelki znamenitih ruskih kiparjev, umetnikov in keramikov. Razstava, bo pokazala sijaj sovjetske keramike, steklenih izdelkov in porcelanskih, vaz, ki so jih izdelali umetniki iz brušenega stekla v znak nad hitlerjevsko Nemčijo.
V	razgovoru s Tassovim dopisnikom je namestnik direktorja Vsezveznega znanstveno-raziskovalnega mikrobiološkega instituta Rudakov izjavil, da se v institutu nadaljujejo znanstven poskusi zaradi boljše in širše uporabe nitroge-na v poljedelstvu kot sredstva za zvišanje pridelka.
Nitrogen so uporabljali v poljedel-tvu že pred vojno.
v dvorani kina Massima. Uvodno besedo je imel tov. Marega, ki je orisal položaj te kategorije v preteklosti in danes.
Po skoro dvajsetmesečnem upravljanju tržaškega ozemlja po ZVU so tukaj za vajeništvo še vedno v veljavi stari fašistični predpisi, ki so dovolili na primer strokovne tečaje samo na papirju, do-čim so praktično vajence z delom toliko obremenjevali, da se niso mogli teh tečajev udeleževati. Ta brezbrižnost ZVU-e je rodila svoje sadove. Med mladimi delavci imamo okrog 7000 brezposelnih.
V	Trstu so samo tri strokovne vajeniške šole, ki jih obiskuje okrog 600 učencev. Za mnogo strok take šole ali tečaji sploh ne obstoje. V mestu je med delavstvom glad in beda.
Podlaga za dobro gospodrrsko pro-cvitanje STO-ja bo v bližnji bodočnosti njegova industrija. Ako pa se hoče Industrija res uspešno razviti, si mora zajamčiti stalen dotok izvežbanih in specializiranih delavcev, ki jih bo dobila prav iz vrst mladine, ki se bo izpopolnila v primernih strokovnih tečajih.
ZVU in zapadnim silam ni mar, da bi se tržaška industrija razvila in uspevala. Oni bi najrajši videli, da bi ta industrija: popolnoma prenehala in bi sami preplavili tukajšnji trg s svojimi proizvodi. Kdo bi bil pa kupec pri sploS-ni brezposelnosti, se pa gospodje menda niso vprašali.
Takemu nevzdržnemu položaju je treba napraviti konec. Mladina pri malih in velikih podjetjih je protestirala proti neštetim odpustom vajencev iri mladih delavcev. Zahteva, da razni imperializ-mi prenehajo z izkoriščanjem mladine. To vprašanje je treba rešiti enkrat za vselej, s posebno delovno pogodbo z* vajence pri posameznih podjetjih. Treba je ustanoviti strokovne šole za vse stroke in v takem številu, da jih bodo lahko obiskovali vsi vajenci. Pouk se mora urediti tako, da se bo vršil v delovnem času in da bodo tudi te ure plačane.
V	nobenem slučaju pa vajenci ne smejo biti zaposleni nad osem ur dnevno.
Na ta način se bodo lahko vsi vajenci industrijskih in obrtnih podjetij v svoji stroki izpopolnili in usposobili. Le na ta način bomo pridobili res dober In zmožen delavski naraščaj, ki bo tržaško industrijo ne samo obdržal na njen! predvojni višini, ampak jo bo 6e izpopolnil, razširil in zboljšal, da bo lahko uspešno tekmovala z industrijami drugih dežel. Naša bodočnost je v rokah mladine, zato skrbimo, da bodo te roko zmožne ustvariti boljšo bodočnost.
Skupni napori - splošno blagostanje
Z vztrajnim delom in dobro voljo je podružnica ES tovarne Tomšič v Ilirski Bistrici tekom leta 1916. dosegla, naslednje uspehe:
DVKr PROIZVODNJE
Od 1. I. do konca prvomajskega tekmovanja j« bila proizvodnja dvignjena za 16,47%, do zaključka Titovega tekmovanja, za nadaljnih 9,21%, za časa tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji pa za nadaljnih 14,33%; porast proizvodnje od začetka do koncem leta znata 40^H%-
IN DELOVNE NORME.
V istem času je bila delovna norma zviSana za 45,40%. za natega dijaka 306 ur lir 10.036,50 za sindikalni fond 633 ur lir 19.5,4,50 za vojne sirote 434 tir lir 14-843,— za soc. skrbstvo 207 ur lir 6.988,—
Skupaj 1.580 ur lir 51-358,— b- Titovo tekmovanje: za fond za ob. 2170 ur lir 73.188 — za našega dijaka 245 ur lir 12.270,— za sindikal. fond 585 ur Ur 19.805,50 za obnovo pod. 400 ur lir li f/JO,—
Skupaj 3400 ur lir 1.19.255,50 c. Tekmovanje za priključitev k Jugoslaviji:
za nbavo knjig 347 ur lir 11-238,— za pom- Istranom 121 ur lir 4.313,— aa bolne tov. 2770 ur lir 9.541,— za pom. Albancem 136 ur lir 4-460,— m sindikal- fond 130 ur lir 4.470,--
VARCEVANJE.
Medtem ko se je v letu 1945. oddajalo lesne odpadke brezplačno, so iste uporabili letos v koristne namene m sicer so izdelali:
stropnic za obnovo m-i 87,»41 rudniške podpore	m3	400,632
rudniške podpore	m3	400,632
obrezke za tov- Fallensa m3 60,400 letvice za zaboje	m3	15,000
odpake furnirja za izdevalo krtač	m3	56,937
To izkoriščanje odpadkov znaša skoraj 20% celotne proizvodnje.
Na mazivu je bilo prihranjenih
10%.
ZADRUŽNIŠTVO
V zadrugi je včlanjenih 6074 članov, vendar raste zanimanje za zadrugo tako, da je pričakovati 100% udeležbo.
SOCIALNO. ZDRAVSTVENO DELO
Tekom lota. je bilo v podjetju 8 lahkih nezgod, ki jih je po večini pripisati nespretnosti delavcev. Vseh obolenj jev bilo 80, po večini so to posledice šibkosti in nezadostne hrane za čašo NOB- Vsi delavci in nameščenci so zavarovani.
MLADINA
V podjetju samem je zaposlene le malo mladine; zato eo ti vpisani v mestni mladinski organizaciji, sodelujejo pa tudi v okviru sindikalne podružnice. V splošnem je mladina razgibana in nudi izdatno pomoč na vseh poljih dela.
POSREDOVANJE DELA-
Novo delavstvo se namešča sporazumno z upravo podjetja po po-trebah skupno s podružničnim odborom in s posredovalnico dela pri KMS- Pri nameščanju se Je strogo pazilo, da pride do zaslužka le oni, ki je zaslužka res potrebe«; delavce, ki so sicer ekonomsko dobro situirani, so odstranili in nadomestili s potrebnimi.
Loh©l( obračun	IjaU iz lastne iniciative; pri tem Je čitev k Jugoslaviji presegli že ob koncu
Krajevni medstrokovni svet ESZDN Priitedil «« “a Ies"- delovno nonno j novembra, kar je njegova zasluga, uspeh
173,556.782-d7,503.318-
v II. Bistrici je ugotovil kaj zanimivi, uspehe načrtnega dela svojega območja v času treh lanskih tekmo vanj! Vrednost vsega izvršenega dela znaša:
1 Delo obnovitvenih zadrug	lir
2. Delo podružnic ESZDN	lir
3- Uspehi »dneva dela« 15. XII,	Hr
Skupaj	Hr
Če primerjamo znesek prejetega kredita z vrednostjo izvršenga dela-dobimo sledečo sliko:
191,881.659 : 12.311.585 ali 1 : 15,58. kar znači. da so iz pre'ete 1,— lire ustvarili vrednost 15.58 lir.
To bi se razni gospodje tovarnarji § Co. »demokratskega kova« mel-i roke, kaj? Ne, niso ljudstva lena. le svobodo jm	dajte: dajte jim mož-
nost, da bodo delovni ljudje kaj i-meli od svojih žuljev, iztrebite krvo-. sse in pijavke in videli boste, kaj 'znači svoboden človek.
pa je prekoračil za 25%
CERKNO
strešnega stola, ki ga je začel postav- delovni načrt za tekmovanje za priklju- gradnje pri PPNOO, je presegel s svojim delom delovno normo za 99%, kar le vzrok, da je proglašen za udarnika.
KOPER
KLUN KAKEL, po rodu iz Trsta, Je kot vodja tehnične baze posvetil vse svoje sile obnovi ter se z vso vztrajnostjo boril proti vsem težkočam materialnega in političnega značaja v koper-skem okraju Trimesečni tekmovalni načrt je dovrši! že ob koncu novembra. Iz prejetega kredita 3,645.000.— lir je napravil dela v vrednosti 6,190.000.— lir. Za časa tekmovanja je sam napravtl 400 udarniških ur in je poleg tega izboren delavec in aktivist.
Junakom dela - čast in slava
Prinašamo drugi seznam udarnikov, riala z raznimi domislicami in s svojo jo vzgledno vestnostjo pripomogel, da se proglašenih	po	zaključitvi	tekmovanja	iniciativnostjo z uspehom reševal vpra-	je delo v novi kopalnici in v upravnem
za priključitev Julijske	krajine	k	Jugo-	šanja pri električnih napravah, ki rade	poslopju	hitreje	dovršilo ter	se tako
odpovedo zaradi prekomerne obrabe; pn,	skrajšal	delovni	čas za 10%;	pri tem
■	—2 —X1 *«	—. —. Ja —aIv —m —«	«_ A. .	. I f. ■ ■ I - - - - *	J —	__ ,	*	—	■.	. _
IDRIJA
Skupaj 1004 ur lir 34.012,
Ra Kem tega je bilo napravljenih j še 600 neplačanih ur pri obnovi,1 zbiranju starega železa itd.
Tekom vseh treh tekmovanj so torej napravili podružnični člani 5.984 ur v vrednosti 204.015,50 lir 1» še omenjenih 600 neplačanih ur.
ORGANIZACIJSKO DELO-
Tekom leta so izboljšali organi-aacijo tako, da bo mogli tudi količinsko doseči lepe uspehe. Izdelavo so preusmerili tako, kakor je zahtevala potreba obrata. Z ozirom na dosežen« uspehe v izdelavi, kakor tudi v oddaji in množini blaga tso položaj izboljšali za ca 50%.
SINDIKALNO - ORGANIZACIJSKO DEiLO
Množični študijski sestanki, se vršijo tedensko; v začetku so te sestanke imeli zaradi pomanjkanja prostora v tovarni, kar seveda ni
BONČINA IVAN, rudar, je prekoračil delovno normo za 20%.
BREITENBERGER VINCENC,! rudar, je v izredno težkih okoliščinah (nevarnost zloma) prekoračil normo za 9%; manj zaveden delavec bi v sličnih delovnih prilikah niti ne dosegel norme, kaj šele. da bi jo prekoračil.
KOLER KAJETAN, rudar, je s smotrnim delom zviaal učinek stiskalnice
| tem delu se je pokazal kot pravi mojster.
I BOŽIC MIRKO, kakor prejšnji.
ZELEC FRANC, rudar, je z uspehom izvršil kot strugar vse zadane mu naloge in s svojim smotrnim delom pripomogel do brezhibnega delovanja mnogih strojev po obratih.
OGRIC IVAN, rudar-kovač, se je izkazal v svoji stroki z odličnim delom: njegova točnost ir zmožnost sta mu po-.
je na materialu prihranil 12%.
PAJEK JOŽE, rudniški šofer, dela neumorno in izredno pazi na svoj stroj; s svojim vozilom prevozi dnevno do 130 kilometrov kljub slabim cestam. Na svojem vozilu že 4 mesece ni imel ni-kakega pogreška. Delovno normo je prekoračil za 23%, a na gorivu je - prihranil za 9%.
FERJANČIČ FERDINAND, rudniški mizar, je s svojo iznajdljivostjo in ve:,;-
ROJC ANTON, šofer, se je z izrednim uspehom udejstvoval pri tesarskem delu, presegel normo za 37%; poleg tega velja v odličnem obdelovanju svojega posestva kot vzor kmetovalca. Kjer je pa le mogel, je pomagal pogorelcem. DEŽELA JERNEJ, šofer, h. št. 68, Je 821>o95> mnogo pripomogel v razvoju obnovitve-
191,881.695,-_ne zadruge v Cerknem; ne oziraje sc
na čas je iz raznih krajev dovažal material za obnovo, vedno sodeloval prt nakladanju in s tem dvignil zmogljivost prevoženega materiala za 100%, razen tega pa je z osebnim delom pri nakladanju skrajšal delovni čas za 50%.
BRIŠAR ANTON, tesar, se je udejstvoval pri tesarski skupini, ki obnavlja strešne stole na pogoriščih. S svojo pridnostjo je dosegel v delu presežek norme za 20% in to s 6 delavci, za kar bi bilo treba 8 delavcev.
HADALIN IVAN, kmečki delavec, de!a kakor prejšnji in je s svojo marljivostjo pospešil delo za 50%.
SLABE SREČKO, iz Cerkljanskega vrha h. št. 99, je kot predsednik obnovitvene zadruge v Cerknfem dvignil delovno normo bodisi v samostojnem ali v skupinskem delu pri 8-urnem delovnem času ter jo prekoračil za 20%; kjer norma ni bila določena, je prekoračil normo po običaju za 30%; poleg tega je pri materialu, gorivu itd. prištedil
CERKNO — CELO
njegovega celoletnega dela je, da je bil delovni načrt presežen za 144%.
GROBIŠČE RRI POSTOJNI
SABEC PETER, tesač in krovec-samo-uk, je kot tesač otesal v 179 urah 96 ms tramovja in s tem prekoračil delovno normo za 90% Kot krovec-samoub je skupno z enim pomočnikom-težakom v 760 urah napravil in postavil na stavbo strešni stol s tlorisom 1315 m«, v teh je vštetih tudi 240 ur, ki jih Je rabil za dviganje težkih tramov na stavbo. Na podlagi norm, izdanih od oddelka za
za 10%, kar je povzročilo velik prihra- magali	lzvrSiti tudl najtežja dela. Nje-	nostjo dosegel, da	so	bili	stroji 100% iz-
ffOVP	rks4141ra> er* ha c n m r» i v* Lri n _	l-a—i K :___t. ...	-	j .	«n „	.
gove posebne odlike so še samoiniciativnost, požrtvovalnost in štednja mate- vsakem delu riala.
MORAVEC SREČKO, se je kot rudar-mehaničar posebno odlikoval pri vetjih popravilih raznih strojev, predvsem prt parnih, batnih in izvaževainih strojih, kjer Je s svojim delom mnogo pripomogel, de se Je mogla ostvariti zamisel delovodje.
STEGENŠEK KLEMEN, delovodja, je z dobro organizacijo in načrtnim delom
nek na proizvodnih stroških.
PAVŠIČ ANTON, rudar, je pri špirl-tovi peči št. 4 prekoračil normo prežgane rude za 14%. prihranil na kurivu 3,5% ter s tem zvišal proizvodnjo pri tej peči za 10%.
LIKAR FRANC, rudar, je kot kopač pri sledilnih delih dosegel s popolnim izkoriščanjem navpičnega kladiva povprečno 25 in s tem prekoračil normo za 4 4%.
ERŽEN IVAN, rudar, je delal isto delo in je dosegel Iste uspehe, kakor tov. pripomogel, da se je proizvodnja živega Pavšič Anton.	srebra dvignila za 14.5%; norma pre-
LIKAH FRANC rudar, kakor prejšnji. žgane rude le blIa prekoračena za 27%;
MEDEOT AMADEJ, rudar, je pokazal s tem se J® celotnl učinek topilnice izredne uspehe in sposoftiosti v orga- dvignil za 33% nad normo. Z racional-
nim uporabljanjem goriva in načrtnim kurjenjem peči je topilnica prištedila
HADALIN VALENTIN je V skupin S šestih sodelavcev-tesačev pri izdelovanju strešnih stolov organiziral delo tako, da je v 8-urnem času dvignil storilnost za 50%; njegov povprečni dvig dela je 37%.
CERKLJANSKI VRH
COLJA MARIJA, kmetica, je že drugič obnovila svoje požgane stavbe in to poleg svojega kmetskega dela. Njeno koriščeni, na lesu je prihranil 12%, pri posestvo velja kot vzor okoliškim kme-
moglo roditi povsem zadovoljivih j nizaciji. Delovno normo je zboljšal za uspehov, zato «0 Si omislili dvora-; celih 100%, pri tem pa še opravljal
no in čitalnico-	j delo, ki sta ga sicer opravljala dva ru- pod njegovim vodstvom na gorivu 3%
V teh prostorih imajo svoje se- darja.
Stanke, v čitalnici pa tudi novoustanovljeno knjižnico, ki je dnevno na razpolago članom. Tudi v splošno kulturnem oziru pridno delajo. Udeležba članstva pri raznih proslavah je liih^.
VEHAR JULIJ, rudar, Je kljub težavnemu mestu dosegel lepe uspehe pri prevozu in presegel zaporedno normo za 10%.
JAZBaR ANTON, rudar-električar, Je ob velikem pomanjkanju elektromate-
Mladina na Tolminskem ...
Iz tolminskga okraja jo mladin- nju in Šivanju je mladina naredila ski odbor zveze antifašistične mladi-: 1760 delovnih ur- Za d\iaSke domove ne Julijske krajine poslal poročilo je zbrala 469 kg hrane v vrednosti o delu mladine v tem okraju. Na i- 1-563 lir.
dejno političnem in kultumoprosvot-1 v	:	;jskem	Jmaj0 ““	uc‘“> ^
nem polju so izvedli sledeče:	|	® l	lovnimi pogoji presegel
Ustanovili so 37 čitalnih skupin-Študija se je udeležilo 99% članov.
Delujejo tri seminarji za kmečko I
mladino in trije diskusijski krožki a 225 članov 98% mlarine oVurie čla-stcprocenino udeležbo Večernih te-j narino redno. Dah 90 58207 hr pro-čajev je bilo 14 Mladina si je naku-' stovcijnih prispevkov- Imeli so 776 pita 115 mladinskiih in 9.848 organizacijskih sestankov in 1-555 drugih knjig Vsega skupaj imajo-12 študijskih. Na raznih političnih teča-knfižntc. 4' okraju imajo 26 mlad'n-! jih le bi’o 35 članov, skih domov. 5 pevskih zborov. 26. ui Bralskih skupin. Imeli so 78 ku tur-j .^e o' 11X11 1}rl^adam ——	n- prireditev in 4 m,a-! vici in Lokve-Cepovan
precejšnje uspehe. Na novo so postavili štiri aktive, a na novo se ie v nreteklem letu organiziralo 185 članov. V de’ovne brigade so poslali
KOVAČ PETER, kopač, je pri sledilni pripravi pri odpiranju novega dela ležišča dosegel s pazljivim in marljivim delom zelo lepe uspehe, obenem pa Je presegel normo za celih 30%, kljub temu, da je delal na zelo nerodnem mestu.
ERŽEN AVGUST, rudar, je kot kopač na sledilnih delih presegel delovno hor-i mo za 35%
i KRŽIŠNIK LUDVIK je kot pritezač pokazal svoje zmožnosti že za Titovega 1 tekmovanja; v poslednjem tekmovanju se je v svoji skupini vidno odlikoval s svojo izredno marljivostjo in vztrajnostjo.
BIZJAK JOSIP, rudar, je kot kopač na sledilnih delih pod zelo težkimi de-normo za 21%.
ČADEŽ VINKO je mlajši rudar; kljub temu je pa presegel delovno normo pn delu na zasipu za 35,5% in jo obdržal tekom vseh treh tekmovalnih mesecev.
TrMI DuneKenci v Idriji
v sindikalnem delu
Podružnica šteje 82 članov; člana rino vsi redno plačujejo.
Sestanke imajo: množične, organi-ZaCi.,ekc entga mesečno. štu1;;ske pa štirinajstvdnevno Udeležba na, -sestankih je v splošnem 90%: da ni 100%, je iskati vzroka v oddaljenosti stanovanj posameznih članov, da bo p. obisk sestankov, vs-aj množičnih omogočen tudi onim. ki daleč stanujejo. se bodo odslej sestanki vršili ob nedeljah dopoldne.
Odbor ima sveje seje štirinajstdnevno
Selo v tekmovanju:
Od okoliških kmetov pokupujemo krompir, zelje- sadje maslo gobe in vse drugo kar ima naš kmet za n ra dajo Blago plačujemo po predpisih, prodajamo ga pa s 5% bruto povišanjem cene, vštevši prevoz in kalo.
Ustanovili smo dve m'ekami in sicer eno v Zavratcu in druge v Govejku, poslednjo šele pred kratkim. Mlekarna v Zavratcu nam je dala že 71 kg masla, ki ga prodajamo p~> predpisani ceni 400.— lir za kg.
Cene mesu smo znižali za 4 lire pri kg in ga tako prodajamo ceneje kot mesarji.
Zadruga je nabavila 3000 kg čebule. 200 kg česna in 5000 kg kostanja. Vse to blago prodajamo pod predpisano ceno in sicer čebulo za 7% česen za 30% nižje; to znižanje nam je bilo cmogčeno. ker smo mogli prodati v področje A 2800 zelja in smo pri tem zaslužili celih 100%.
Prvo pošiliko žarnic, 260 kosov, smo prodajali za 20% ceneie kot so v prosti prodaji. Nadaljnjo uošil j-: ko pričakujemo
j Da pomore našim revnim dijakom,
! je naša zadru"- prevzela skrb za pet dijakov, ki so nastanjeni v idrijskem Dijaškem domu.
Tekom poslednjega tekmovanja smo pridobili za zadrugo 56 norih članov in je štela zadruga dne 30 XI. t. 1. vsega 1455 članov. Nedvomno jih pa bomo pridobili še vsai to’iko.
I Nabiranje naročnikov za »Novo za drugo« ie še v teku; sedaj prejemamo 150 izvodov.
snu že povečali, vendar bomo hrano. še izboljšali Novi prostori za menzo bodo dovršeni še v teku tega tekmevanja.
Poslovne •"•ost-ore v treh posloval-
nicah smo že preuredili, ostale še bomo po potrebi.
V	Rožmancvj ulici smo popravili hišo, v Ljubljanski na skladišče.
Ugotovili smo, da so skoro vsi člani v svojih rajonih že naročen; vsak vsaj na en časopis ali revijo.
Kulturno-prosvetno delo:
V	fizkuituri sodeluje 15 članov od teh ie 9 novih: za ZREN sta se priglasila dva člana. V pevskem zboru sodeluje 6 članov, pri dramatiki ena članica, pri godbi pa dva člana. Pri naših študijskih sestankih, ki se vršijo vsakih 14 dni. smo predelali »Razvoj človeške družbe«. Po referatu sesialno vrši diskusija. Zanimanje za študij med članstvom je zadovoljivo. Po predmetni diskusiji razpravljamo še o najrazličnejših dnevnih kulturnih vprašanjih.
Mladina:
Vseh članov je 31. od teh 27 v Idriji, 4 pa po okraju Pri fraku1 turi sodeluje 7, pri pevskem zboru 2. v dramatiki 1. v delovni brigad-' pa 9 članov. Za ZREN sta se priglasila dva člana.
Delovni odnosi:
Pri Okra jni gospod brski zadrugi Je nastavljenih 50 delavcev in nameščencev. Vsi so bili sprejeti na delo s posredovanjem borze dela; vsi so plačani po predpisih. Samo žensko osebje v kuhinji ni zadovoljno z dosedanjimi dohodki, zato smo zadevo predložili v razprave.
Socialno zdravstvo:
" Strokovni pregled poslovnih prostorov je ugotovil da isti ustrezajo higijenskim predpisom; nebistvene pomanjkljivosti- ki so bile ugotovljene. bomo odpravili v času tekmovanja.
Posebno pozornost bomo posvečali še v nadalje 16-letnemu tovarišu, ki je slabotnega zdravja in še v slabih demačih razmerah pa tudi njegovo delo ni prikladno njegovemu zdravstvenemu stanju,
v V splošnem je zdravstveno stanje članstva prav dobro, edino en tovariš je prestal operacijo in je sedaj v zdravilišču
Zadružništvo:
Naloga naših člane v v času tek-movania je nabiranje novih članov, Zadružniški študij imamo vsakih štirinajst dni.
SVETEL VZGLED
Z obnove! in gradnjo v novo življen e 1
MIKUŠ SLAVKO, je kot rudniSki vozač na glavnem izvozu in kot prvovr-
PAVŠIČ VINKO, rudar, je kot zašfpač sten prUeza4 dosegel s svojo vestno-tjo ^ na izredno težkem in nevarnem mestu 4" m?r,3iV0St,j0 presežek v izvozu iz ja- movan:j. prav pcsebno v odkopnem polju dosegel povprečni ca' kl Je 2!0m^en in ima stalne mot-presežek norme za 11,5%; posebna ovl- nle' za povprecno 15 %• ra zasipaCu na tem področju je poleg HVALA VENCESLAV, po rodu iz Volči velikega pritiska in nevarnosti zloma Se Pr* Tolminu, je zaposlen pri tehnični j V BrČkO-BailO- *ucli Voda.	bazi v Idriji. Z dobro organizacijo In
IK s?ali
ncvpros\ etnih	„	. , izK-azai pri oapiraniu nove etaže na od- uvi^avijo utnavcev, rmaame m zena, mu,
dmske .zlete- Na mlad-nske in pic- preceišmo kobrine hrane- Prav tako prtem polJU Brus kjer je v trdj hribiM je uspelo prekoračiti trimesečni nač^
ŠULIGOJ ANTON, rudar, se je posebno neumorno skrbjo za material ter z ak-izkazal pri odpiranju nove etaže na od- tivizacijo delavcev, mladine in žena, mi
nirske časopise je na novo naročenih ^ 336 članov. Napisali so 1340 dopisov.
Pri raznih manifestacijah in prire-1 ditvah je bilo okoli 7000 mladine-
Na polju ebnove in gospodarstva so naredili sledeče: pr. odstran’eva.
zbrali Trstu.
hrano za stavkujoče v
nju ruševin so prispevali 112.748 delovnih ur Pri e'ektrit'ikiiciji 4-777, pri obdelovanju polja 48.546. Posadili so 35-000 sadnih dreves pripravili 81 kvintalov drv. Pri drugem delu na' tem poliu sc naredili 18 888 ur v vrednosti 238.030 lir- Imeli so 42 članov mladine v strokovnih šolah 98% mladine se ie udeležilo celotnega dela v tem letu. Protivrednost izvršenega dela znaša 2-153.135 iir.
Na fizkultumem poliu sc ustanovili 6 fizkulturnih aktivov; 233 članov se ie deležilo tekmovanja za značko ZREN. Ime!} so dve fizkul-turni prireditvi, katerih se je udeležilo 253 tekmovalcev.
Tudi naše vojske in dijaških domov mladina ni pozabila. Pri pra-
Podralnica C. S. leleznlfortev v Postojni
je v nedeljo, dne 12. tun- sklenila, da podari l'r 3000— Komunistični Partiji.
8 tam je naše delavstvo in name-ščenstvo dovolj jasno pokazalo, kako tesno morajo biti povezani med seboj Komunistična Partija m sindikati. ki imajo vanjo popolno zau-penje-
V slogi je meč!
ob kontaktu škriljevca presegel določe- tekmovanja za priključi ev k no normo v dobi vseh treh tekmovalnih vlji že ob koncu novembra, mesecev za 32%
MARKS JOSIP, rudar, je kot prvo- !	ŠEBRELJE
vrsten tesar odlično rešil zadano mu nalogo pri odpiranju nove etape v odkopnem polju, ki je bila vsa v zlomu; pri tem svojem delu pa je še prekoračil delovno normo za 45%.
KANDUČ VINKO, rudar-elektromeha-nik, je s smotrnim delom in stalnim izboljševanjem vrtalnih in odkopnih kladiv mnogo-“pripomogel k boljšemu vrtanju v jami; izboljšal je tudi način obdelave svedrov ter kot strokovnjas za vrtalna kladiva poučuje rudarje v jami, na mestu dela, o rabi novih vrtalnih kladiv.
Jugosla-
JELIČNI VRH
KRŽIŠNIK FRANČIŠKA, kmetica, se je v delu odlikovala v teku vseh tek-pa se je odlikovala pri gradnji šole, kjer je presegla delovno normo za 20%.
DOLE
O Pokrajinskem avtopodjetju v Aj. dovščini je naš list prinesel že marsikatero lepo sliko- Ne moremo si kaj, da ne bi tudi to pot povedali nekaj posnemanja vrednega iz dela podružnice ES tega podjetja.
Tekmovanje za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji je namreč ta podružnica zaključila na svoj-
Zaostajali niso niti najmlajši Tov. Krapec Ivan borec iz leta 1942, rodom Istran’ sirota brez staršev in sorodnikov, se je odrezal: »Come fan-no i grandi bisogna. ebe facciamo anclle i piccoli Tutto per obnova!« (Kakcr delajo veliki morajo delati tudi mali. Vse za obnovo!).
Zavedni delavci so na ta način
BOŽIC JANEZ, mali posestnik h. St. 107, je kot mizar organiziral krajevno mizarsko delavnico ter s tem reSil vprašanje hitrejše obnove; na materialu Je prištedil najmanj 15%, delo pa pospešil za 50%-.
LAPAJNE JANEZ, sin malega posestnika, h. št. 79. Ni izučen mizar, - a je kljub temu dosegel, da se je material 100% izkoristil, sam pa je dosegel normo strokovnega mizarja.
LAPAJNE ALBIN, sin malega posestnika, h. štev. 67, je sicer invalid in moč-GNEZDA IVAN je kot mlajši rudar no iziSrPan iz časa NOB, kljub temu pa presegel delovno normo za 36,9% in to s pravi,no organizacijo nabave in pn-
PODOBNIK IVANKA, delavka, h. St. 2. se je odlično izkazala pri gradnji šole; v pripravljanju materiala in malte Je presegla delovno normo za 25%.
IDRIJSKI LOG
BENCINA FRANC je sam obnovil ve-
GODOV1Č
RUPNIK FRANC, mižat vodi 2 uspehom obnovitveno zadrugo v svojem kraju tijr izv š ne f eg »ega še svojo obrt. Da se je Godovič v letu 1946 obnovil z« E2%. ie predvsem njegova zasluga LUŠINE GABRIJEL, po rodu Iz Bre-S* pri Borovnici 'e izredno požrtvovalen delavec; v trimesečnem tekmovanju i- uspel prekoračiti načrt že koncem novembra.
stanje obdržal tekom treh tekmovalnih prave materiala pospešil delo pri obno-
mesecev.	——-	----
Eržen IVAN je kot mlajši vozač In zasipač presegel v treh mesecih delovne normo povprečno, za 20%.
BOGATAJ LEOPOLD, rudar, je s svo- lavnice, je pospešil dela
STROKOVNA IZOBRAZBA
Važnost strokovno usjiosobljene-ga delavcu in njegova nujna potreba ni naš poseben pojav. Strokovnjakov je potreba prav povsod in vsak mora biti v svojem poslu strokovnjak, ako hoče doseči gotov uspeh
Prav izredne važnosti pa so strokovnjaki za našo državo. Le pomi-slftno!
V	splošnem se je stara lugosia-rija je malo brigala za strokovno-usposobljene kadre in je zato morala strokovnjake v veliki meri »uvažati«
V	Julijski krajini je vprašanje strokovno-sposobnih delavcev še posebno perečo; saj nam je dobro znano, da nam Italija ni privoščila nikakega vidnejšega mosta, ampak je strokovno-usposobljeno o-sobje uvažala v naše kroje iz kraljestva Naš človek je moge! torej zavzemati le mesto navadnega delavca; ki mu posebno štrokevne znanje ni bilo potrebno,
K omenjenim dvem točkam še tretjo, ki le danes najodločiinejša! Nova Jugoslavija je- krenila v go-Spodarskem oziru, v -čisto., novo smer, krenila je, qa pot. inejustria- , lizacije vsega gosorriarstva. ki naj dvigne vse panoge gospodarstva'ikone višine, ki je dosegljiva. AH bo ta naloga izvedljiva brez stroltov-no-uspoRobljebega delavstva? Do kake višine bomo mogli priti z nekvalificiranim delavstvom? In —
: . ILIRSKA BISTRICA I PAGON IVAN, po rodu iz Godoviča, | je kot vodja tehnične baze v H. Bistrici vodil delo in organizacijo dvanajstih ob-LIKAR FRANC, mizar krajevne de- novitvenih zadrug. Kljub slabim teren-pri postavitvi skim in vremenskim prilikam so
vi svoje vasi za 30% KANOMLJA
■podružnični člani Po pozdravnih uvodnih besedah 'podružničnega predsed. tov. Juga Emila, je tov- Colja pspedsednik IO EFZDN v Ajdovščini, čestital podružnici in njenim članom v imenu ES Julijske krajine za njihovo požrtvovalno delo. Toplo zahvalo in pohvalo je vsem izrekel tudi upravnik podjetja, tov K regine, nakar je razdelil v imenu podružnice nagrade udarni-, kom- tov. Klančiču Romanu Peren-iiko stanovanjsko hiše in »zvršil delo ku Francu. DanCvčPu Ivanu in Kopo vseh tehničnih predpisih; vrednost Ževarjevi Darinki, Toda vsi SO 6V0-dela presega ooo.ooo,— lir.	je nagrade v znesku 2000 do 3000 iir
poklonili fondu za obnovo, kar je izzvalo med prisotnimi navdušenje in odobravanje
Sledilo je nagrajevani e trem tovarišem. ki so imeli prehodno zastavico: to eo tov. Kompare Ivan, Ambrožič Franc in Jamšek Anton; zastavico je odbržal tov. Kompare.
Sledilo je nagrajevanje '32 tovarišev, ki so-bili zaradi svo jega vestnega dela pohvaljeni.
Vsi nagraienci so pa sledili vzgledu udarnikov in poklonili fondu za obnovo svoje nagrade ali vsaj del istih S kakšnim zanosom so ti delavci žrtvovali svoje nagrade obči obno. vi, naj pričata 'e dva primera!
»Vem da je še mnogo družin brez strehe,« je rekei tov. Krečič, »zato naj bo ta denar za en strešnik!«1
stven način; priredili so primemo |prispevali fondu za obnovo leno vso-proslavo, katere so se udeležili vsi to 42.300 — lir.
zobozdravnik
Trat — ulica Torrebianca 43 (vogal ul. Carducci)
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. Govori slovensko
NAROČNINA za naš list znaša: mesečno 20 lir ali 12 jugolir ali 8 din X letno 55 lir ali 30 jugolir ali 20 din ^ letno 110 lir ali 60 jugolir ali 40 din celoletno 220 lir ali 120 jugolir ali 80 din
Odgovorni urednik: MARJAN MEDVEŠČEK
če upoštevamo, kar smo ugotovili v prvih dveh točkah — kolikšne množice strokovno-usposobljenih ljudi bomo rabili?
Pa dalje! Brez električne sile je industrializacija države neizvedljiva. Zopet isti pojav; potrebne bodo velike množice strokovno-usposob-Ijenega delavstva.
Pokaže se nam torej nujna potreba po siropovni izobrazbi našega delavstva. Res je. da bo organizacija in izvedba strokovmh šol zadeva merodajnih krogov. Toda sindikalnim organizacijam bo ; pripadla važna naloga v tem, da bedo vsestransko pomogle etUokov-nemu šolstvu in njegovemu pravilnemu napredku.
Pa tudi v samem delokrogu sindikalne podružnice se porajajo naloge v zvezi z vzgojo novih delovnih in strokovno-izvežbanih kadrov. Izkoristile bodo strokovno bolje podkovane delavce za vzgojo strokovno manj izurjenih tovarišev. Sindikalnim organizacijam pripada važna naloga, da pazijo nato. da se posnema udarnike, da to pravilno uporabljajo novosti no-votarjev in iznajdbe izumiteljev-
Na polju srokovne izobrazbe in vzgoje novih delovnih kadrov čakajo torej noše sindikalne organizacijo premnoge naloge. Pripravljeni pa moramo biti na to, da bo razvoj industrializacije in elektrifikacije, kakor tudi razvoj vseh pnv blemov v zvezi s tema. zadajal
Kulturno-prosvetno delo sindikatov
gotovo še nove, danes še neznane naloge.
SPLOŠNO-PROSVETNO DELO IN UMETNOST
Delokrog v tej panogi kulturno prosvetnega dela naših sindikalnih organizacij je pač obširen, kakor morda noben drug. V mnogih slučajih bodo sindikalne organizacije mogle samostojno delovati v tem oziru: večja podjetja bedo mogla vzdrževati svoje lastne pevske zbore, svoje lastne dramske odseke, svoej lastne druge krožke, ter fizkulaturne skupine. V splošnem pa bo !e obvel alo pravilo, da se bodo združile v večjih krajih oosamezne podružnice k skupnemu kulturno-piosvetnem delu. Ponaj-voe pa s bodo člani sindikatov pridružili že obstoječim kulturo umetniškim društvom v krajih, kar je najpravilneje. kakor je že bilp o-menjeno v predzadnjem odstavku idejnega dela. Ne ozko omenjene v sebe zaprte skupimo, temveč širše razpredene povezave z vsemi kulturnimi ustanovami v kraju bodo omogočile smdikalni organizaciji najširše delovanie y kulturnem življenju kraja. S tem je pa tudi že v naprej obsojeno vsako cepije-
(Nadaljevanje in konec)
nje šil, vsako sektaštvo. Na drugi
strani nam pa ravno ta način dela
omogoča uvesti v razne kulturne ustanove v kraju novega življenja novih vzpodbud. In tega je v premnogih krajih krvavo potrebno.
Kljub vsem pretresi ja jem, ki ga je; naš človek preživljal v poslednjih dolgih letih, je vendar še marsikaj, ostalo pri starem. Raeni »kulturni delavci« in »narodni pro-svetitelji« čutijo v sebi še vedno dovolj sil 'in tudi dobre volje do dela. Toda njihovo razumevanje do dela se ni prav nič izpremenilo in jo torej njihovo delo isto kot je bilo v prejšnjih časih. Saj je verjetno prav mirogo takih med njimi. ki bi. mogli in tuc]j hote« odlično delati po zahtevah novega časa, če bi le vedeli — kako! Toda, kakor nočemo zanikati take mož-nosti, tako tudi ne sinemo zavreči možnosti namernega preziranja pridobitev osvobodilne borbe.
Če trpa knjižničar prosvetnega
društva v knjižnico le staro, nerabno šaro, če se pevovod >a brani zapeti s svojim zborom naše borbene pesmi, če pozna režiser same neslanosti ali pa ni dorastej moderni socialni igri — Čemu nam pa bodo ti ljudje? Bili so dobri v
malomeščanski družbi, toda tej je danes odklenkalo, če torej hočejo še nadalje delati, če hočejo še nadalje dvigati kulturno raven naših narodov, se morajo prilagoditi no-vim časom, ali pa naj sledijo svoji malomeščanski družbi. Danes drvi svet z velikimi koraki naprej in to brez vsakega prestanka: vsak zastanek znači že nazadovanje. Tega pa mi nočemo in ne smemo dovoliti. Se najmanj pa v tako važnih vprašanjih, kakršno je vprašanje kulturnega dviga delovnega ljudstva. Interesi delovnega ljudstva zahtevajo naravnost nasilno zahtevajo, sodoben napredek. Nujna posledica tega spoznanja je, da mora delovno ljudstvo samo kar najbolj ljubosumno čuvati težko priborjeno pravico do prave kulturne izobrazbe.
In kdo je v tem oziru merodaj-nejši od sindikalne organizacije, ki je prava pobornjca vseh pravic-vsega delovnega ljudstva?
Postavitev naših kulturnih društev na pravo stališče bo mogla doseči sindikalna organizacija le na ta’ način, da bo svoie člane imela v vseh panogah kultumo-prosvetnega društva, da bodo ti
njeni člani znal; pravilno ocenjevati društveno delo. ga kritično presoditi in v vsakem slučaju potrebe ravilno postopati. Na ta način bodo sindikalisti zadobli od Jo. čilni vpliv na društveno življenje in sindjkama organizacija bo z lahkoto vršila svojo nalogo v kuiltur-no-prosvetnem oziru.
Važna zadeva, morda danes najvažnejša v Julijski krajini, je poznavanje jezika in naše literature, kakor tudi poznavanje naše narodne zgodovine in domačega zemljepisa. Ne bomo obnavljali vzrokov in krivde, da je danes znanje teh predmetov — predvsem pri mladini — tako malenkostno. Dejstvo je tako in treba ga je odpraviti. Treba je torej zadevnih tečajev; in zopet: kdo naj najuspešneje vpliva na delovno mladino, ki je tega osnovnega znanja najbolj potrebna, ako ne sindikalne orga>-nizacije? Kdo naj se uspešneie zanima za odpravo te pomanjkljivc-sti, ako ne sindikalna organizacija? Večje možnosti nima nobena druga organizacija!
Ugotovljeno in dobro znano je dejstvo, da je med delovno mladino mnogo »skritih talentov« ali vsaj mnogo takih ki bi želeli in tudi mogli doseči višjo izobrazbo.
V srednjo šolo ne more, ker mora preko dneva delati. Tej mlad ni je treba nuditi možnost da dobi psi trebni pouk v večernih urah, kar
Pa ni lahka stvar in zahteva od mladme mnogo dobre volje m tru-aa Iz vrst te mladine bodo izšli naši najboljši delavci, naši bodoči najboljši sindikalisti. Mar naj sin-dikalna organizacija brezbrižno gleda na to mladno? Z dobro besedo, z bodrilnim vzpodbujanjem, cesto s podporo v šolskih potrebščinah, obleki itd., bo mogoče dati tej mladini ono potrebno moC ralno oporo, ki bo pozneje rnrH’a sindikalizmu in vsemu našemu državnemu življenju tisočere sa4o“ ve.
«.,no !„ tSiTiSS!*^ e-vri na* .^‘Pustimo otroka v nic-P&inežnejši življenjski dobi ^mu siučaiu? Ulic* in njeni ■jvzgoji«? Sindikalna organizacija v takem siučaiu žela isti uspeh Kakor vrtnar, ki bi zače’ skrbeti za drevo, ko ie že vse izkrivljeno. In tudi pri otrocih velja danes' Pravilo, da moramo še posebno paziti nanje; socialno stanje na šega delavca se je res izboljša'o, toda še dolgo ni doseglo one viši ne, da bi mogel nuditi svoTm otrokom zivlrenm ki Hm ;0 nu'no potrebno za Pravilni telesni in duševni razvoj Za poslednjega se sicer brigajo razne šo'ske ustanove, toda tudi teh ne sme izgubiti sindikalna organizacija iz vida.