Boris Debevec
Oglejmo si tobak
(Konec.)
Tobak dobi ime
Prav čudno je, kako je tobak dobil svoje ime. Ko so Španci, kakor ste žt* čitali. v novoosvojcnih kraiih opazili pri Indijancih vsespioštio navado kajenja, niso vedeli, kako se rastlina, od katere dobivajo liste, imenuje. Kronisti pišejo, da so kajenju rekli tabak, ne pa rastlini sami. Drugi zgodo-vinopisci pa zopct trdijo, da je rastlina dobila ime po pokrajini Tabago, vendar so jo Španci v zaeetku imenovali z Utinskim imenom >Herba pana-cea«, v nekaterih krajih na Portugalskem kakor tudi na Španskem pa celo »Herba sanctac, t j. sveta rastliim. To ime so ji najbrždali zato, kerje, kakor opisujejo tedanji učeni inožje, 2dravila neko i-iidno bolezen, ki so jo zanesli iz novih. krajcv. Vsekakor je bila zelo spoštovana rastlina in poslaniki tujih držav v Španiji in na Portugalskem so pošiljali svojim vladarjem dolga poroČila o njej. V tistem času je bil v Lizboni na portugalskem dvoru za francoskega poslanika Jean Nicot de Villemain. Ta se je zclo zanimal za tobak zl&sti zaradi njegove »zdravilne« moči ier si je pridobiJ nekaj semcn te »čudovite« rastline. Poslal je seme v Pariz svoji kraljici Mariji Medičej-ski in tako je tobak nastopit svojo pot po Evropi. Toda v vsaki deželi so ga po svoje imenovali, dokler ni Francoz Delachamp na čast Jeanu Nicotu imenoval te nove rastline »Herba nicotianac Tobak je na ta način dobil svoje ime in mi danes vemo, kaj je to nikotin, kako učinkuje tn kaksno privlačnost ima za Ijudi kljub svoji strupeuosti. Tudi pri nas poznamo ime nikotin. Šc bolj pa ime tobak, kot ga imenujejo Nemci, Angleži in drugi narodi.
Tobak se razširi po svetu
Četudi je tobakovi rastlini ostalo ime nicotiana. kakor se še danes botanično imenuje, vendar ni bil gospod Jean Nicot tisti, po kogar zaslugi se je tobak razŠiril po svetu, pač pa nekdo drugi, ki je danes skoraj popol-noma pozabljcn. To je Anglež sir Valter Raleigh, ki se je v svojem burnem življenju zanimal za stotero reČi. Bil je lovec, mornar, osvojevalec in angle-Ški admiral, Okoli 1. 1584. je poslal ekspedicijo svojih mornarjev v Severno Ameriko, kjer so ustauovili kolonijo, ki so jo na čast svoji neporpceni kraljici imcnovali Virginijo, ali po naše deviško zemljo. V tej zemlji so prebivali tudi Indijanci, ki so sc odlikovali po prav temeljitem kajenju tobaka v pipah. Temu so se privadili tudi angleški mornarji. Ko so se l. 1587. vrnili ti mornarji doraov, so v domačem pristanišču vzbujali splošno obcudovanje. V ustih so imeli čudovite priprave, ki so jih polnili s suhim listjem neke neznane rastline in ko so to listje prižgali, so spušSali pred začudeno množico oblake dima. Sam sir Raleigh je bil vnet zagovornik te
114
ndvotarije, ki se je za čudo tiiro sirila med ViSjo in nižjo 3ružbo tn še celo pesniki so opevali v rimah to pridobitev. Toda sir Valter Raleigh ni doživel srečnega konca. Bil je obtozen nepokorsčine do svojega kralja, vrgli so ga v jeco in koBČal je svoje življenje pod sekiro. V zaporu ga je kratkočasila edino pipa tobaka.
Pipa in kajenje sta nastopila zmagoslavno pot iz Anglije na Nizozcmsko ia predvsem tnornarji in vojaki so bili tisti, ki so zanesli to razvado v vse kraje, kamor so prišli. Za tridesetlcine vojne je prišel tobak v Nemčijo iu nato prav kinalu tudi k nain, kajti tudi nasi ljudje so se takrat vojsko-vali v tujih vojskah. Njuhanje ali nosljanje je bilo v navadi najprej ua Španskem in Portugalskem in za Ludovika XIV. se je razsirilo po vsej Evropi, najbolj pa v Franciji in Italiji. Sam papež Urban VIII. je raoral ostro nastopiti proti takini vernikom, ki se še v cerkvi med službo božjo niso mogli zdržati njuhanja. Pa ne samo to. Skoraj v vseh državah so v zacetku strogo prepovedovali sajenje tobaka, ker so se bali, da bo izpodrinil žito, pa tudi kajenje je bilo ostro prepovedano. Tako je v Turčiji v 17. sto-letju sultan Murat vsakega kadilca, k.i so ga zalolili, dal usmrtiti. Toda vse te stroge odredbe so se izkazale kot uičeve in samo sto let je preteklo, ko je bilo tudi v Turčiji kajcnje povsod udomaČeno, da ni bilo niti po-govora niti seje, kjer ne bi kadili vodne pipe — nargileh. Tobak jc zinago-slavno končal svojo pot po Evropi in drugje, saj je samo dobrih petdeset let minilo od njegove najdbe, ko so ga že pridelovali na Javi, v Indiji, Perziji in drugod. Evropa je bila večinoma navczana na uvoz iz Amerike. Oskrbovale so ga drŽave, ki so imele svoja posestva v Ameriki, a daues ga tudi sama prtdeluje dovolj.
Kakšen je tobak
Najprej: V katero rastlinsko ali botantčno družino spada tobak? Morda je nekaterim Žc znano, sicer pa povem! Tobak spada vdružino razhudnikovk. Čudili se boste, ko izveste, katere rastline so še v isti družini. Krompir vsi poznate, ta tudi spada sem, pa paradižnik in paprika, torej same spo-štovane rastline. Dalje je v tej družini volčja češnja, ki jc strupena. Tudi zeleni deli krompirja so strupeni. Taka je tobakova druščitia.
Tobak raste v deželah, kjer je najmanj 8 do 10 stopinj srednje letne topline. Rastna doba je pri njem 22 do 28 tednov. Zraste edeu do dva metra visoko. Njegovo steblo je vejasto, Iisti so celi, debeli, imajo močne žile in stoje premenjalno. Na koncu stebla in vej napravi cvete, ki imajo lijaste, peterokrpastc, rumcnordece cvetne vence in zvončaste ČaŠe. Iz teh cvetov se razvijcjo plodnc glavice, ki so polne semena. Ena sama tobakova rastlina da do 40.000 semen. Ker nima tobakova korenina stranskih kore-ninic. raste glavna korenina precej globoko in rabi zato globoko, humozno zemljo. Od nje je tudi odvisna kakovost tobaka. Na Ialiki zemlji zrastejo laŽje, za kajenje pripravne vrste, dočiin na težki zemlji uspeva najbolj tobak za njuhanje. Skrbeti je treba pri pridelovanju tobaka za pravilno gnojenje (dosti apna in kalija)  in kolobarjenje.
Tobak pridelujejo na tale način: Najprej v poscbnih zabojčkih posejejo tobakovo seme in čakajo, da rastlinice dobe pet do šest listov. Nato ga posade na prosto, običajno v aprilu in raaju. V začetku je dobro, da ga nekoliko zalivajo, potcm mu pa koristi suša. Večkrat ga morajo oko-pati in m« prerahljati zemljo. Ko zrasfe rastlini osem do dvanajst Iistov, potrgajo cvetne vrte in stranske veje, da zrastejo lepše glavni listi. Ko postanejo listi svetlozeleni in dobe rumene lise, tedaj jih potrgajo. Najboljši tobak dajejo srednji listi. Liste nato suše v šopih pod streho in se v šestih do
osmih tednih posuse. Ker je pri nas sajenje, pridobivanje in prodajanje tobaka državni monopol, se smejo pečati s tem le oni, ki imajo dovoljenje za to.
Sade tri vrste tobaka, in sicer: virginijski tobak, velelistni in kmečki tobak.
Kje raste tobak
Domovina tobaka je Amerika, toda danes raste po vsem svetu. Tudi pri nas raste tobak, ki je eden najboljših na vsem svetu. Najboljše vrste iu največjo količino pridela vardarska banovina, in sicer na Prilepsko-bitoljskem polju, Skopski kotlini, Tetovski kotlini, KoČanskem polju, okoli Velesa in Štipa itd. Poleg tega pridelata mnogo tobaka tudi priniorska in zetska banovina, posebno na Mostarakem polju in Kninskem in v predelih ob Neretvi. Tudi v dunavski banovini raste precej tobaka, samo da je slabse vrste. Najboljši vrsti tobaka sta pri nas macedonski in hercegovski, ki sta znana po vsem svetu. Najbolj sta primerna za izdelavo cigaret, ker so nitke, ki jih dobe pri rezanju tobakovib listov, zelo dolge. Povprečno ga pridelamo letno okoli 120.000 q, pridelali bi ga lahko dosti več. Od drugib evropskih držav pridelujejo najboljši tobak v GrČiji, Turčiji m Bolgariji, slabše vrste pa Madžarska, Rusija in NemČija, Italija, Francija in Nizozemska. Največ tobaka in najboljšcga pridelajo v Ameriki, zlasti v Severni. Posebno dober tobak za cigare raste na otoku Kubi ter ima ime po glavnera mestu Havani. Samo Združene države ameriške pridelajo letno okoli ene tretjine vsega svetovnega pridelka.
TobaČni izdelki
V zacetku je bila pri Evropejcih najbolj priljubljena pipa in šele konec 18. stoletja se je udomačila smotka ali cigara. V Nemčiji in na Angle-Škem so jih izdelovali že pred sto leti. Cigareta je novejši izdelek. V drugi polovici 19. stoletja so jo šele spoznali in prav posebno po vojni se je moČno priljnbila pri ljudeh. Danes je skoraj popolnoma izpodrinila cigaro in viržinko in Ijudje je najvcč pokade.
Seveda niso posuseni tobakovi listi iakoj uporabni za kajenje. Najprej morajo liste primero predelati in jih namakati v posebnih tekocinah, da dobe lepši duh in da rajši gore. Nato jih razrežejo v tanke nitke in tako dobe cigaretni tobak. Seveda ni v cigaretah samo ena vrsta tobaka, temvec mešanica raznib vrst, ki jiK sestavljajo posebni strokovnjaki.
Težje je delo pri napravljanju viržink in cigar. Tu morajo prav tako namakati liste v raznih tekocinah, toda morajo biti posebno lepi in dolgi, da cigara vzdrži. V notranjosti ni seveda tak lep tobak, vendar so ovojni listi najboljsi.
Najbrž se tudi vam zdi, da je najneokusnejše pri človeku, če zveci tobak. V trafikah še vedno prodajajo »klobasec. Tudi te so napravljene iz tobačnih listov, ki so namočeni v raznib. tekočinah, da imajo boljši »okus«. Vsekakor želimo takim ljudem »dober tek«.
Za pipo se danes večinoma uporablja slabše vrste tobak, doČim je tobak za njuhanje napravljen iz takih vrst, ki nerade gorijo.
Nikotin uničuje
Dovolj smo že govorili o tobaku, Čas bo, da izvemo še nekaj o nikotinu. To je strup, ki se nahaja v tobaku. Čisti nikotin je brezbarvna oljnata tekočina, ki na zraku kmalu porjavi. Navadno pridobivajo in prodajajo samo tobačni  izvleček,   ki  ima  kakih   14%   nikotina.  Zeleni  tobačni  listi
116
vsebujejo do ">% nikotina. V novejšem času so pa vzgojili rastline, ki imajo 15% nikotina. Take uporabljajo za pridobivanje tobačnega izvlečka. Čisti nikotin je zelo iiud sfrup in že petnajstiua grama bi usmrtila človeka. Marsikdo se bo potem zaraislil in povprašal bo zaČudeno, zakaj na ta način že ena sama cigareta ne ubije človeka. Tudi to razložim. V telo prihaja le majhna koliČina nikotina, ker veČji del nikotina zgori v žarišČu cigarete, dt*l sf! z dimom izgubi v zrak, nekaj ga ostane v sami cigareti in se z ostankom odvrže. Oni del nikotina, ki smo ga vdihali, pa deloma zopet izdihamo, kar vsak opazi, ko gleda kadilca. Največ nikotina ostaoe v cigaretnih ostankih. Kdor kadi skozi nos, vdiha 6 do 8 krat več nikotina kot obicajno, prav tako tisti, ki prav hitro kadi.
Najbolj škodljive so cigarete, nato smotke in žvečenje, najmanj pa pipe, posebno take, ki iinajo dolge ustnike. Turske vodne pipe ne propuščajo skoraj nic nikotina, ker se nikotin raztopi v vodi.
Kajenje Škoduje posebna mladim ljudem. Nikotin povzroca razne bolezni, kakor nosni, žrelni in jabolčni katar, bljuvanje, nespečnost, po-s!abšanje vida, zlasti pa nagnjenost k jetiki. Pri večjih količinah n^stopi smrt. Tako je med svetovno vojno pojedel neki vojak 25 gramov cigaret-nega tobaka. Unul je po 12 urah. Neki kadilec je umrl, ker je v 24 urab brez vsakega zauživanja hrane pokadil 40 cigaret in 24 cigar. Za goloba zadostuje kapljica nikotina, da pogine, za psa dve kaplji. Konji in goveda pogiiiejo, če pojedo 300 do 500 graniov tobačnih listov, zato morajo tianje posebno paziti v krajih. kjer sade tobak. Prav tako težko obole živali, ki jih mažejo s tobačnim izvlečkom proti raznerau mrčesu. Nikotin pronica skozi znojnice in lojnice v felo. Neki kmet je namazal svoje tri krave s tobačnim izvlečkom proti uŠem. Vse tri krave so mu poginile Četrt ure potem, ko jib je namazal. Tudi čebele se izogibajo tobakovega dima, kar dobro vcdo Čebelarji. Isto ste gotovo že opazili pri psu in mački.
Vse to so škodljive posledice nikotina. Vendar se ta tudi uporablja kot tobakov izvleček v sadjarstvu, kjer z njim uničujemo razne vrste uši.
Tobak je poučen zgled, kako Človek tudi popolnoma nekoristne in celo sc-bi škodljive razvade v svoji nespameti pospešuje. Vsako leto izpuhte milijoni teŽko prislužencga denarja v zcak, ne da bi imel človek od tega kakšne koristi. Zato iraa država pravico, da ga je vzela v svoj monopol. Kdor hoče kaditi, ta naj tudi plača.